Oznanila župnij Šempas in Osek, 28. navadna nedelja, 12.10.2025, prošnje zahvale in rožni venec molijo birmanci, botri in njihovi starši, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 13.10.2025 Ozeljan ob 19h + Žižmond in Špacapan Ozeljan 24 Torek 14.10.2025, sv. Kalist, papež in mučenec     Sv. Lucija ob 19h v zahvalo za Božje varstvo Vitovlje 62 Sreda 15.10.2025, sv. Terezija Velika, cerkvena učiteljica Šempas ob 19h + iz družine Ušaj Šempas 33a, po maši molitve pred Najsvetejšim        Četrtek 16.10.2025 Sv. Lucija ob 19h + Samokec Julij in + starši Vitovlje 52     Petek 17.10.2025, sv. Ignacij Antiohijski     Osek ob 19h + Rijavec Viktor in Milka Osek 95 Sobota 18.10.2025, sv. Luka evangelist, ki ga beremo ob nedeljah v tem letu C Šempas ob 8h za župnijo Sv. Lucija ob 17h ob 50. letnici mature 19.10.2025, misijonska nedelja, prošnje, zahvale in rožni venec molijo prvoobhajanci in njihovi starši Ozeljan 7.45 v zahvalo Srcu Jezusovemu Šmihel 69 Osek ob 9h po namenu Osek 72a Šempas ob 10.30 + Kosovel Vera, Jožef in Krševan Majda Šempas 183, po maši krst Ele Zupan Romanje k Magdaleni Gornik 25.10.2025 (cena avtobusa, kosilka... je  45 eur, poravnate lahko po mašah tudi v Šempasu, odhod ob 8h izpred sv. Lucije) Birmanci naj še v tem tednu prinesejo podatke o svojih botrih, saj jih morajo začeti spremljati v že v celotni pripravi na birmo. Zadnje čase prihaja do nekih svojih razlag botrske službe. Da ne bi postavljal svojih pravil, se bom naslonil na Zakonik cerkvenega prava in določila Slovenske škofovske konference. Služba botra Botrstvo je zaupanje in čast, ki jo starši krščenca ali birmanca izkažejo tistemu, ki ga zaprosijo, da bi bil boter njihovemu otroku.Botrstvo je služba, ki jo Cerkev zaupa svojim pripadnikom z namenom, da pomagajo novim kristjanom pri uvajanju v krščansko življenje.Botrstvo je odgovornost za krščansko življenje in versko rast krščenca oziroma birmanca. Zakaj boter Že v prvih stoletjih krščanstva so imeli katehumeni (kandidati za krst) ob sebi spremljevalca, ki jih je tudi več let pripravljal na prejem svetega krsta. Ta ga je v imenu cerkvenega občestva spremljal praktično vsak dan in mu pomagal pri rasti v veri. Ko je katehumen razvil v sebi osnove življenja po evangeliju, je spremljevalec – boter jamčil zanj, da je pripravljen na krst.Kasneje v zgodovini je botrstvo pomenilo skrb za duhovno rast in tudi gmotno skrb za otroka. Botri so bili nadomestni starši, ki so priskočili na pomoč, če starši niso mogli več skrbeti za otroka.Tudi danes boter ne pomeni samo častno prisotnost pri krstu ali birmi, ampak dejavno pomoč staršem pri vzgoji in oskrbi otrok. Zlasti je dolžnost botra, da pomaga staršem pri verski vzgoji njihovih otrok.Boter je tudi predstavnik cerkvenega občestva. Preko botra Cerkev skrbi za oblikovanje in spremlja duhovno rast svojih novih članov. Preko botra se izraža skrb in odgovornost občestva za brate in sestre. Zato pri botrstvu govorimo o službi Cerkve. Teden za življenje 2025  1.10.2025  Slovenija  Življenje   Živimo v času izredno hitrega razvoja na nekaterih področjih, tako da v želji po boljšem svetu posegamo tudi na področja, za katera se moramo resno vprašati, ali nam je to dovoljeno. Ali res mislimo na dobro slehernika ali zgolj nase oziroma na posameznika, od katerega imamo koristi?  Želimo preprečiti trpljenje posameznika, kar je spoštovanja vredno, ampak ali ne vidimo zgolj dreves, gozda pa ne? Ali ne vidimo samo tega trenutka, večnosti pa ne? Ali niso nekatere stvari in zakoni zapisani že v samo stvarstvo? »moški + ženska = izvorni načrt« je le eden od izvornih načrtov.  Danes je aktualno vprašanje evtanazije in prostovoljnega končanja življenja. Ali ni to, da »počakamo na naravni konec = izvorni načrt«? moški + ženska = izvorni načrt  Moža in ženo ju je ustvaril (1 Mz 1, 27) Velike so te reči! Povabljeni smo, da vsak zase in skupaj od srca do srca premišljujemo te velike stvari, si pomagamo in skrbimo drug za drugega. Prosimo za dar modrosti in milosti, da ostanemo Njegovi. Jezus nam daje jasen odgovor, ko pravi bogatinu, ki v sodobnem času stoji za umetno oploditvijo, splavom, evtanazijo, … »Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!« in še »Ako ne poslušajo Mojzesa in prerokov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane« (Lk 16, 29-31). Zakonca Melita in Gregor Čušin nas v poslanici sprašujeta, če vemo, na kaj se sklicujemo, ko molimo: »Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej.« Gotovo ne znamo našteti,  kolikokrat smo to že izrekli. Pa vseeno, če to misel malo osvetlimo. Najprej izrekamo »Slavo Očetu in Sinu in Svetemu duhu« za vedno, od začetkov do konca. Obenem pa tudi lahko rečemo, da prosimo, da bistvene stvari ostanejo, kot si jih je v izvornem načrtu zamislil Stvarnik.       Oznanila župnij Šempas in Osek, 27. navadna nedelja, Roženvenska nedelja, 5.10.2025, rožni venec pred mašo molijo pevci,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 6.10.2025 Ozeljan ob 19h za prepoznavanje duha zmote, posvetnosti in laži p. n. Ozeljan 60 Torek 7.10.2025, Roženvenska MB     Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 62a Sreda 8.10.2025 Šempas ob 19h za duhovno obnovo župnije, po maši molitve pred Najsvetejšim        Četrtek 9.10.2025 Sv. Lucija ob 19h + Peršič Franc Vitovlje 10     Petek 10.10.2025     Osek ob 19h + Danilo Rijavec Vitovlje 84 Sobota 11.10.2025   Šempas ob 8h za župnijo 28. navadna nedelja, 12.10.2025, prošnje zahvale in rožni venec molijo birmanci Ozeljan 7.45 vsi + iz družine Špacapan Ozeljan 114 Osek ob 9h + Vetrih Nejc Osek 72a Šempas ob 10.30 + Miran in Stanka Bovcon Osek 6 Dobrodelna prireditev Goriška dlan bo v petek, 10. 10. 2025, ob 19. uri v športni dvorani Nova Gorica. Vstopnice so na voljo po vsaki nedeljski sv. maši. Priporočen dar je 10€. Lepo vabljeni. Romanje k Magdaleni Gornik 25.10.2025 (cena avtobusa 20 eur, odhod ob 8h izpred sv. Lucije) Molitev Rožnega venca Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju. Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.  Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori. Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge. Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo. Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce. Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. 'Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju. Molitev Rožnega venca začnemo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Zmolimo Apostolsko veroizpoved: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto Katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen. Zmolimo Oče naš, Zdrava Marija 10x, za besedo Jezus pa povemo prošnjo (skrivnost), ter nadaljujemo s Sveta Marija. Po vsaki desetki dodamo še molitev, ki jo je Marija povedala v Fatimi: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.   Oznanila župnij Šempas in Osek, 26. navadna nedelja, Slomškova, 28.9.2025,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 29.9.2025, Mihael, Gabrijel in Rafael nadangeli Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 33 Torek 30.9.2025, sv. Hieronim     Sv. Lucija ob 19h v zahvalo za življenje, ob 19. 30 uri sestanek  župnijske Kritas. Sreda 1.10.2025, sv. Terezija Deteta Jezusa Šempas ob 19h + Rudolf in Mira Cernatič Šempas 14, po maši molitve pred Najsvetejšim        Četrtek 2.10.2025, angeli varuhi   Sv. Lucija ob 19h za žive in + Rus in Zerbo, ob 19h molitvena delavnica v Šempasu   Prvi petek 3.10.2025     Osek ob 19h + Marija in Ludvik Badalič Osek 89a Sobota 20.9.2025, sv. Frančišek Asiški   Šempas ob 8h za župnijo, v Gorici maša za onkološke bolnike Roženvenska nedelja, 5.10.2025, rožni venec pred mašo molijo pevci Ozeljan 7.45 za krščansko doslednost in odločnost Ozeljan 60 Osek ob 9h po namenu Vitovlje 86, pri sv. maši krst Šempas ob 10.30 + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b Dobrodelna prireditev Goriška dlan bo v petek, 10. 10. 2025, ob 19. uri v športni dvorani Nova Gorica. Vstopnice so na voljo po vsaki nedeljski sv. maši. Priporočen dar je 10€. Lepo vabljeni. Romanje k Magdaleni Gornik 25.10.2025 (cena avtobusa 20 eur, odhod ob 8h izpred sv. Lucije) Zapisnik seje ŽPS Šempas, 18. 9. 2025 Prisotni: župnik Joško Tomažič, Anka Volk, Tadej Volk, Tanja Martelanc, Suzana Susič, Nelida Pavlič, Martina Vulič, Lara Počkar, Zvonka Žižmond, Milena Černe. 1. Duhovna poglobitev Iz letošnjega priročnika za pastoralne svete smo prebrali poglavje Zakramentali: krščanski pogreb, blagoslov hiše in drugi blagoslovi in se o tem pogovorili. Izpostavljena je bila pomanjkljiva kultura obnašanja na pogrebih, saj se nekateri med pogrebno mašo ostanejo pred cerkvijo in klepetajo. Pogovorili smo se tudi o drugih zakramentalih, zlasti različnih blagoslovih, ki jih ohranjajo družine naše župnije. Vsekakor predstavljajo zakramentali pomemben del krščanskega življenja, zato bi lahko v župnijsko življenje vključili še kakšnega. 2. Župnija Šempas se bo pridružila svetoletnemu romanju, ki ga v soboto, 25. oktobra 2025, organizira župnija Osek. Šli bomo na Goro pri Sodražici, kjer je živela Magdalena Gornik, v Novo Štifto in na Kurešček. 3. Na pobudo Romane Bider, snovalke spravne pobude Vseposvojitev, se pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani na 30 zaporednih prvih petkov darujejo maše za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja. V aprilu 2026 je predvidena maša za Emila Keteja. 4. S strani več vernikov sta prišli dve pobudi za razmislek. Prva je, da bi več pozornosti morali nameniti, kako prihajamo oblečeni v cerkev, zlasti v poletnem času. Minimalni standardi so: vsaj do kolena pokrite noge ter pokrita ramena. Tudi dostojno oblačenje izraža notranji odnos spoštovanja, vere in zavedanja, da vstopamo v sveti prostor in sveto dogajanje. Spodobi se, da z oblačilom izkažemo čast Bogu in k temu vzgajati vernike. 5. Druga pobuda se nanaša na držo Cerkve v družbi. Marsikdo meni, da bi se Cerkev morala odločneje oglašati ob uveljavljanju zakonov, ki so v nasprotju z Božjimi zapovedmi. Zadnji primer je zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kjer lahko tudi posamezni verniki prispevajo svoj delež s podpisom za referendum. Poleg tega bi se Cerkev morala upirati temu, da jo nekateri zlorabljajo za  politične namene, po drugi strani pa javno promovirajo splav, uveljavljajo protikrščansko zakonodajo (razvrednotenje očeta in matere, evtanazija), zapostavljajo duhovnike (odvzeli so jim del socialnih prispevkov z utemeljitvijo, da »niso družbeno koristni«) in ovirajo delovanje Cerkve (vrtci, šole, obnova cerkva). 5. Bogoslužni koledar september 2025 – januar 2026 September: 28. 9. ob 16h Šagra v Šmihelu Oktober: Pred nedeljsko mašo vodijo različne skupine molitev rožnega venca: 5. 10. pevci 12. 10. birmanci 19. 10. ŽPS, ŽGS; po maši krst 26. 10. prvoobhajanci November: 1. 11. (sobota) vsi sveti: po maši v Ozeljanu (7.45) bo najprej blagoslov grobov v Ozemljanu, nato v Šmihelu; po maši ob 10.30 v Šempasu blagoslov grobov v Šempasu. 9. 11. zahvalna nedelja, maša za zakonske jubilante 16. 11. ob 14.00 križev pot na Ovčji plac ob obletnici smrti Emila Keteja 21. 11. (petek) praznovanje goda sv. Cecilije v Oseku 29. 11. (sobota) izdelava adventnih venčkov Karitas ter za cerkvi v Ozeljanu in Šempasu, ki ju pripravijo birmanci (7. razred). 8. razred pripravi jaslice v cerkvi. 30. 11. prva adventna nedelja, blagoslov adventnih venčkov December: 5. 12. miklavževanje v Ozeljanu ob 17.00 13. 12. ob 19.00 slavljenje, ki ga vodijo animatorji, vabljeni vsi. 14. 12. tretja adventna nedelja, češčenje v Šempasu med 8.00 in 10.30 24. 12. polnočnice po ustaljenem urniku: ob 20.00 v Ozeljanu, ob 22.00 v Oseku, opolnoči v Šempasu 25. 12. maše po nedeljskem urniku 26. 12. sv. Štefan, maša pri sv. Luciji ob 10.00 in žegnanje konj 27. 12. ob 18h pohod z baklami k Vitovski Materi Božji in zahvalna maša 28. 12. nedelja svete družine, blagoslov otrok 31. 12. sv. Silvester, šagra v Šempasu, maša ob 18.00, zatem praznovanje v veroučni dvorani. Januar: 1.1. maše v Ozeljanu ni, v Šempasu ob 10.30, 6. 1. sv. trije kralji, maša v Šempasu ob 18.00.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 21.9.2025, 25. navadna nedelja,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 22.9.2025 Ozeljan ob 19h za zdravje Šmihel 9c Torek 23.9.2025     Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v zahvalo Vitovlje 83b Sreda 24.9.2025, Anton Martin Slomšek Šempas ob 19h za vse sovražnike in dobrotnike žive in pokojne, po maši molitve pred Najsvetejšim        Četrtek 25.9.2025   Sv. Lucija ob 19h Mariji v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 86 dan, ob 19h molitvena delavnica v Šempasu   Petek 26.9.2025     Osek ob 19h + Remec Zdravko in Herma Osek 72 Sobota 20.9.2025   Šempas ob 8h za župnijo 26. navadna nedelja, Slomškova, 28.9.2025    Osek ob 9h v zahvalo za življenje Šempas ob 10.30 + Vrban Martin Šmihel 18 Ob 16h v Šmihelu šagra sv. Mihaela, maša + Ipavec Biaggio Matejka p. n. Erjavec V torek 23. septembra on 20h na Trgu Evrope v N.Gorici bo molitveno bdenje za mir ob prisotnosti mnogih škofov iz Italije Hrvaške in Slovenije. Vsredo 24.9.2025 ob 8h pa je sv. maša v konkatedrali. Seja ŽPS Osek 2) Razstava Pavle Bertolini Grudina, projekcija filma in pričevanje moža Walterja Grudine Spomladi je bila v Gorici in nato v Novi Gorici na ogled razstava pokojne ilustratorke Paole Bertolini Grudina (1964-2019). Njene zgodbe govorijo o resničnem in lepem in hkrati vsebujejo dragocene nauke o hoji po poti dobrote in solidarnosti. Strinjali smo se s predlogom, da se razstavo postavi tudi v Oseku v farovžu in ob tem organizira projekcijo filma ter pričevanje njenega moža, ki je posebej zanimivo za zakonce. 3) Svetoletno romanje Svetoletno župnijsko romanje bo v soboto, 25. oktobra 2025. V razpravi sta bila predstavljena dva predloga: romanje na Goro pri Sodražici, kjer je živela Magdalena Gornik, ter ogled Nove Štifte in Kureščka. Drugi predlog je bil obisk Ponikve, kjer se je rodil Anton Martin Slomšek ter obisk samostana Olimje. Po razpravi je bila sprejeta odločitev, da se letos poroma na Goro pri Sodražici ter okoliške kraje in ob tem spozna božjo služabnico Magdaleno Gornik, za katero poteka postopek za beatifikacijo. 4) Bogoslužni koledar september 2025 – januar 2026 Pregledan, dopolnjen in potrjen je bil bogoslužni koledar za obdobje septemeber 2025 – januar 2026 (v prilogi).   5) Razno Omenjeno je bilo, da se slika sv. Lucije nahaja v prostoru za svojce v mrliški vežici, ki je zaprt in nezadostno prezračen. Sklenili smo naj se slika vrne v cerkev sv. Lucije, saj gre za umetnino v lasti cerkve, v cerkvi bo vidna ljudem in bo hranjena v boljših razmerah. Seznanili smo se s ponovnim popravilom oglasne deske pri sv. Luciji, ki je v teku, saj so letos oglasno desko vandali zopet poškodovali.   Priloga: Bogoslužni koledar (september 2025 – januar 2026) OKTOBER Molitev rožnega venca v mesecu oktobru pred nedeljsko mašo vodijo posamezne skupine; molitev se prične pol ure pred mašo; kdor moli naprej uporablja mikrofon, da se ga bolje sliši. Molitev v oktobru vodijo: - nedelja 5. 10. :  pevci - nedelja 12. 10. : birmanci - nedelja 19. 10. : žps, žgs - nedelja 26. 10. : prvoobhajanci   25. 10. (sobota) svetoletno romanje 31. 10. (petek) Maša za žrtve vojn in za mir na vojaškem pokopališču ob 15. uri NOVEMBER 1. 11. (sobota) Vsi sveti: Osek – maša 14:00, blagoslov grobov: Osek 15:00, sv. Lucija 15:30 9. 11. Šagra sv. Martina ter zahvalna nedelja in nedelja zakonski jubilantov; v soboto 8. 11 bo tradicionalni koncert v cerkvi na predvečer šagre (KTD Osek) 16. 11. Križev pot (ob 14. uri) na Ovčji plac ob obletnici smrti Emila Keteja 21. 11. (petek) praznovanje ob godu sv. Cecilija 29. 11. (sobota) izdelava adventnih venčkov za Karitas in venčkov za cerkvi sv. Martina in sv. Lucije, ki ju pripravijo birmanci 30. 11. - 1. adventna nedelja, blagoslov adventnih venčkov DECEMBER 7. 12. - 2. adventna:  župnijsko češčenje - 6:00-7:00 – osebno češčenje v tišini - 7:00-8:00 – skupno češčenje - 8:00-9:00 – birmanci in mladi, sklep in blagoslov v začetku maše   14. 12. - 3. adventna: maša pri sv. Luciji, spovedovanje v Šempasu 21. 12. - 4. adventna nedelja, spovedovanje v Oseku ob 14. uri Jaslice pri sv. Martinu in pri sv. Luciji izdelajo birmanci 24. 12. (sreda) – Sveti večer – polnočnica v Oseku ob 22. uri 25. 12. (četrtek) maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9. uri 26. 12. (petek) maša pri sv. Luciji ob 10. uri in žegnanje konj 27. 12. (sobota) pohod z baklami k Vitovski materi Božji in zahvalna maša (KTD Vitovlje) 28. 12. (nedelja sv. Družine)   JANUAR 2026 1.1. (četrtek) maše po nedeljskem urniku: Osek ob 9. uri Pevske vaje za otroški pevski zbor bodo v petek 19.9.2925 0b 18h Oznanila župnij Šempas in Osek, Povišanje Svetega Križa, nedelja mladih, 14.9.2025,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 15.9.2025 Ozeljan ob 18h + Loverčič, Drašček in Mervič Ozeljan 37,  ob 19h seja ŽPS v Oseku Torek 16.9.2025     Sv. Lucija ob 18h v čast angelom varuhom Vitovlje 45h Sreda 17.9.2025 Šempas ob 18h + Olga in Alojz Mladovan Šempas 33g, po maši molitve pred Najsvetejšim        Četrtek 18.9.2025   Sv. Lucija ob 18h + Peršič Franc Vitovlje 10, 8 dan, ob 19h začetek molitvene delavnice v Šempasu, ob 19h seja ŽPS v Šempasu   Petek 19.9.2025     ob 18h v Šempasu pevke vaje za otroški pevski zbor Osek ob 18h + Remec Darko Vitovlje 6b, začetek praznovanja kvatrnice na Mirenskem Gradu Sobota 20.9.2025   Šempas ob 8h za župnijo, srečanje mladih v Stični   21.9.2025, 25. navadna nedelja Ozeljan ob 7.45 za Marijino varstvo otrok in mladine pred pokvarjenostjo Ozeljan 60 Osek ob 9h + Marija Bovcon Osek 5 Šempas ob 10.30 v čast Svetemu Duhu za uspešno in blagoslovljeno novo veroučno in šolsko leto Vitovlje 45m Papež Frančišek poudarja:                                                                                                “Naj bo jubilej trenutek pravega, osebnega srečanja z Gospodom Jezusom, ‘vrati’ našega odrešenja, ki jih je Cerkev poklicana oznanjati vedno, povsod in vsem kot ‘naše upanje’.” Za vse, ki o svetem letu še ne veste prav veliko, smo pripravili nekaj pomembnih in zanimivih informacij: 1. Kaj je jubilejno leto? Jubilejno leto, znano tudi kot sveto leto, je posebno obdobje, ki ga Cerkev obeležuje približno vsakih 25 let. Njegovi začetki segajo v judovsko tradicijo, ki poudarja odpuščanje, spravo in prenovo. Cerkev je prva jubilejna leta uvedla leta 1300, zadnje redno jubilejno leto pa je bilo leta 2000. Papež Frančišek je razglasil tudi izredno jubilejno leto usmiljenja v letih 2015–2016.  2. Odpiranje svetih vrat Jubilejno leto 2025 se je začelo 24. decembra, na predvečer božiča, z odpiranjem svetih vrat v baziliki sv. Petra, ki simbolizirajo Kristusovo povabilo k odrešenju. Sveta vrata so v naslednjih dneh odprli tudi v bazilikah sv. Janeza v Lateranu, sv. Marije Velike in sv. Pavla zunaj obzidja. Sveta vrata bo tokrat imel celo zapor Rebibbia v Rimu, ki ga je papež Frančišek že dvakrat obiskal, kar poudarja sporočilo upanja in odrešenja.  3. Tema: Romarji upanja Tema jubileja, Romarji upanja, izhaja iz besed apostola Pavla: “Upanje ne osramoti” (Rimljanom 5,5). V buli, s katero je papež Frančišek uvedel jubilej, vernike vabi, da v negotovostih življenja znova odkrijemo upanje. Poziva nas, naj obnovimo zaupanje v Božje obljube in sprejmemo potrpežljivost v svetu, ki je usmerjen v takojšnje zadovoljitve. 4. Korenine v spravi Jubilejna leta, ki imajo korenine v judovski tradiciji, poudarjajo spravo z Bogom, bližnjimi in stvarstvom. Katoličani smo povabljeni, da prejmemo zakrament sprave in jubilejni odpustek, ki po Kristusovi milosti odstrani časne posledice greha. 5. Poziv k dejanjem Sveto leto poziva tudi k konkretnim “znakom upanja”, kot so prizadevanje za mir, pomoč ranljivim in skrb za stvarstvo. Papež Frančišek poziva bogate narode k odpisu dolgov revnejšim državam in k reševanju ekoloških krivic za bolj pravičen in trajnosten svet. 6. Rim kot cilj romanja Rim leta 2025 pričakuje 35 milijonov obiskovalcev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2023. Romanje, ki je osrednjega pomena za jubilejne dogodke, vernike vabi k premisleku o smislu življenja v preprostosti in tišini. Mnogi bodo obiskali sedem romarskih cerkva v Rimu, vključno z baziliko sv. Petra in svetiščem Božje ljubezni, ter krščanske katakombe. 7. Posebni dogodki v Rimu Jubilejni koledar vključuje srečanja za različne skupine, od komunikacijskih strokovnjakov do mladih in umetnikov. Pomembni kanonizacijski dogodki, kot sta razglasitev za svetnika bl. Carla Acutisa in bl. Piera Giorgia Frassatija, bodo sovpadali s temi srečanji. Leto 2025 bo zaznamovalo tudi 1.700. obletnico nicejskega koncila, kar bo poudarilo krščansko edinost in skupno veroizpoved. 8. Praznovanje za vso Cerkev Čeprav je osredotočen na Rim, jubilej sega tudi v škofije po vsem svetu. Škofje so odprli lokalna praznovanja s slovesnimi mašami v svojih stolnicah, verniki pa so povabljeni k romanjem v svoja domača središča. Medtem ko so bila leta 2015 sveta vrata odprta v številnih škofijah, bodo tokrat sveta vrata le v Rimu.  9. Zaključek jubilejnega leta Sveta vrata v rimskih bazilikah se bodo zaprla med 28. decembrom 2025 in 6. januarjem 2026, na praznik Gospodovega razglašenja. Ta trenutek bo zaznamoval konec jubileja, vendar bo že usmerjen v leto 2033, ko bo Cerkev obeležila 2.000. obletnico Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja – še en temeljni dogodek za vse kristjane. Sveto leto vse vernike vabi, da postanejo pravi “romarji upanja”, ki v svetu, polnem negotovosti, sprejemajo Božjo milost in obljube.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 23. navadna nedelja 7.9.2025,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 8.9.2025, rojstvo Device Marije Ozeljan ob 20h + Mavrič Anica Ozeljan 123 Torek 9.9.2025     Sv. Lucija ob 20h v priprošnjo Svetemu Duhu za zdravje Vitovlje 83b Sreda 10.9.2025 Šempas ob 20h + Stojan Vetrih Šempas 27, po maši molitve pred Najsvetejšim        Četrtek 11.9.2025   Sv. Lucija ob 20h za + starše in Rafaela Batič Osek 10, ob 19h začetek molitvene delavnice v Šempasu   Petek 12.9.2025     Osek ob 20h vsi + Badalič Osek 42 Sobota 6.9.2025   Šempas ob 8h + Pavla Murovec Šempas 120 Molitveni dan za nove duhovne poklice na Sv. Gori Ob 8h s Prevalj križev pot, maša ob 10.30…   Povišanje Svetega Križa, nedelja mladih, 14.9.2025 Ozeljan ob 7.45 za zdravje Šmihel 9c Osek ob 9h za + starše in brata Batič Osek 27a Šempas ob 10.30 za župnijo Ta drugi teden v septembru, kot vsako leto, začnemo z rednim veroukom Dragi mladi, vabim vas v Stično, kjer se boste lahko družili z mnogimi vašimi vrstniki iz Slovenije in počastili Boga na začetku tega leta. Prijave zbiram do sobote, 13. 9. 2025. Čas odhoda avtobusa bo sporočen v nedeljo, 14. 9. ali osebno, cena prevoza je 15€. Za vstopnice na dogodek poskrbite sami na spletni strani Stična mladih. Vabljeni! V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote so tudi letos pripravili Vincencijev koledar, tokrat z naslovom S svetim Vincencijem skozi leto. Obiskali nas bodo v nedeljo 7.9.2025 pri vseh mašah. Letošnja zbrana sredstva bodo namenjena ureditvi novih prostorov dnevnega centra za brezdomce v Ljubljani. Priporočen dar za koledar je 10 evrov. Akcijo lahko podprete tudi z nakazilom na: TRR: SI56 6100 0001 6125 821 Iskrena hvala za vašo dobroto in podporo! KATEHUMENAT 2025 / 2026  Uvajanje odraslih v krščanstvo   priprava na prejem zakramentov sv. krsta, sv. sprave, sv. evharistije in sv. birme   Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2.  S katehumenatom, ki smo ga začeli v postnem času - marec 2025 bomo nadaljevali v nedeljo 5. oktobra 2025. Srečanja so vsako nedeljo ob 15.30. Prijave sprejema g. Bogdan Vidmar Tel.: 051 323 165 Božji načrt za naju - priprava na krščanski zakon Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Srečanja trajajo pet zaporednih nedelj po 90 minut. Nedelja, 28. september 2025 ob 17. uri (28.9.; 5.10.; 12.10; 19.10. in 26.10.) Prijave sprejema g. Bogdan Vidmar Tel.: 051 323 165; E-naslov: bogdan.vidmar8@gmail.com  Program – teme posameznih srečanj1. Komunikacija v paru 2. Božji načrt z nama 3. Duhovno življenje para in družine 4. Sv. zakon je zakrament 5. Nerazveznost zakramenta sv. zakona. Urnik verouka, cene katekizmov in prispevek 1. razred sreda ob 16.45h Lara Počkar  35 eur prispevek, katekizem in liturgični 2.razred četrtek ob 16.30h Martina Vulič  35 eur prispevek, katekizem in liturgični 3. razred torek ob 15h g. Joško Tomažič  30  eur prispevek, katekizem in liturgični 4.razred ponedeljek ob 16.45 Milena Černe Vidal  30 eur prispevek in katekizem in liturgični 5. razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič  25 eur prispevek in katekizem 6. razred četrtek ob 16h Danijel Bregar  30 eur prispevek in katekizem 7. razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič  20 eur prispevek in katekizem 8. razred sreda ob 16h g. Joško Tomažič  20eur prispevek in katekizem 9. razred torek ob 16.45 g. Tomažič Joško  20 eur prispevek in katekizem  Praznik zemeljskega rojstva obhaja sv. Cerkev samo pri treh osebah, pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku, ker je bilo rojstvo teh treh oseb res sveto: Jezusovo zaradi združenja božje narave s človeško naravo v eni osebi, obenem zaradi deviškega spočetja v moči Svetega Duha; Marijino zaradi njenega brezmadežnega spočetja, to se pravi zaradi tega, ker je bila kot mati prihodnjega Odrešenika po posebni božji naklonjenosti že v prvem trenutku svojega bivanja obdarjena s posvečujočo milostjo in torej obvarovana izvirnega greha; Krstnikovo zaradi tega, ker je bil – kakor na temelju Svetega pisma trdijo cerkveni očetje – izvirnega greha očiščen še pred rojstvom. Drugače pa Cerkev pri svetnikih redno obhaja njihov smrtni dan kot dan njihovega v polnosti resničnega rojstva, rojstva za večno blaženo življenje v nebesih, v Bogu.   Oznanila župnij Šempas in Osek, 21. navadna nedelja, 24.8.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 25.8.2025 Ozeljan ob 20h + Žižmond Majda p.n Jermolj Torek 26.8.2025     Sv. Lucija ob 8h + Boris Marinič Osek 6 22. navadna nedelja 31.8.2025,   Ozeljan ob 7.45 za pristno krščansko mišljenje Ozeljan 60 Osek ob 9h za zdravje p. n. Osek Šempas ob 10.30 + Cristina de Ventos Šempas 162b           Petek 5.9.2025, sv. Mati Terezija             Osek ob 20h + Badalič Karlo Osek 91 Sobota 6.9.2025   Šempas ob 8h za srečno vrnitev p. n.   23. navadna nedelja 7.9.2025 Ozeljan ob 7.45 za Božje varstvo družine Ozeljan Osek ob 9h + Anton Bovcon Osek 6 Šempas ob 10.30 + Angela in Pepca Markočič Šempas 43a  1. razred sreda ob 16.45h Lara Počkar  Urnik verouka                                                                           2.razred četrtek ob 16.30h Martina Vulič  za veroučno leto 2025/26 3. razred torek ob 15h g. Joško Tomažič   4.razred ponedeljek ob 16.45 Milena Černe Vidal   5. razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič   6. razred četrtek ob 16h Danijel Bregar   7. razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič   8. razred sreda ob 16h g. Joško Tomažič   9. razred torek ob 16.45 g. Tomažič Joško   V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote so tudi letos pripravili Vincencijev koledar, tokrat z naslovom S svetim Vincencijem skozi leto. Obiskali nas bodo v nedeljo 7.9.2025 pri vseh mašah. Letošnja zbrana sredstva bodo namenjena ureditvi novih prostorov dnevnega centra za brezdomce v Ljubljani.  Priporočen dar za koledar je 10 evrov. Akcijo lahko podprete tudi z nakazilom na: TRR: SI56 6100 0001 6125 821 Iskrena hvala za vašo dobroto in podporo!     Oznanila župnij Šempas in Osek, 20. navadna nedelja, 17.8.2025, začetek oratorija, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 18.8.2025 Ozeljan ob 20h + Dora Žbogar Ozeljan 28a Torek 19.8.2025     Sv. Lucija ob 20h + Lidija Ušaj Osek 46g Sreda 20.8.2025     Šempas ob 20h + Ipavec Matejka Vitovlje 19, po maši molitve pred Najsvetejšim             Četrtek 21.8.2025     Sv. Lucija ob 20h za vse + iz družine Hrovatin Osek 16 Petek 22.8.2025               Šempas ob 16h zaključek oratorija, maša za vse animatorje in sodelavce Sobota 23.8.2025   Šmihel ob 15h krst Sanje maša v zahvalo in priprošnjo   21. navadna nedelja, 24.8.2025 Ozeljan ob 7.45 za župnijo Osek ob 9h za žive in + Stanič Šempas ob 10.30 v zahvalo za 30 let p. n. Šempas 61c   Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer je bil tudi krščen. Bil je nezakonski otrok. Ko je bil star štiri leta, se je mati poročila, sam pa je ostal v domači hiši in je zanj skrbela teta. Poskrbela je, da je šel po ljudski šoli študirat v Ljubljano, kamor je odšla služit. Dobrotniki so ji pomagali, da je Lojze lahko študiral. Stanoval je v dijaškem zavodu Marijanišče in obiskoval klasično gimnazijo, kjer je bil odličen dijak. Med sošolci se je uveljavljal tudi kot literarni ustvarjalec. Postal je član dijaške Katoliške akcije in je sodeloval v zavodski skupini Marijine kongregacije. Njegovo duhovno oblikovanje  so močno zaznamovali poglobljena molitev,  življenje iz evharistije in globoka pobožnost do božje Matere Marije. Vesel in dejavno se je udeleževal različnih oblik laiškega apostolata. Med sošolci je slovel kot vzoren dijak, vedno pripravljen pomagati. Odlikoval se je po svoji ljubezni do Cerkve in domovine.  Zadnja leta gimnazijskega študija so bila leta bližajoče se svetovne vojne. Razmere so se vedno bolj zaostrovale. Za Lojzeta je nastopil čas osebne poklicne odločitve. Svojo pot je iskal v poglobljeni molitvi, ki jo je združeval z delom za druge. Med počitnicami pred zadnjim srednješolskim letom se ni vrnil domov, saj je bilo tam vedno več nasilja in obiski niso bili preprosti. Za obisk se je odločil šele za novo leto 1943. Za božične praznike si je zelo želel obiskati mamo in sorodnike. Zaprosil je za potno dovolilnico. Na prvi petek 1. januarja 1943 je bil pri maši v cistercijanskem samostanu Stična, potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Od tu do Mirne je prisedel na nek voz, ker je bila proga prekinjena. Pri prvi hiši v Mirni je moral stopiti z voza, ker ga je prijela partizanska straža in ga začela zasliševati. Pri njem so našli latinsko mašno knjižico, knjigo Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o fatimski Materi Božji. Odvedli so ga v bližnjo gostilno in ga naprej zasliševali. V Grozdetu so iskali vojnega obveščevalca, v njem so videli mladega človeka z miselnostjo, ki so jo omalovaževali. Kruto zasliševanje kateremu je bil podvržen se je čez nekaj ur končalo z njegovo mučeniško smrtjo. Dne 23. februarja 1943 se je delno razkrilo, kaj se je zgodilo z dijakom Grozdetom, ki so ga sredi noči mučili in umorili na Mirni. Šolarji so nabirali v gozdu zvončke in našli njegovo truplo. Na truplu so bili sledovi  mučenja, truplo pa je bilo nestrohnjeno. Njegovo truplo so pripeljali v sosednji Šentrupert, kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogoče peljati v domačo župnijo Tržišče. Novica o nasilni smrti in mučenju nedolžnega študenta je med ljudmi vzbudila strah. V revolucionarjih se je s tem utrjevala volja dosledno uresničevati marksistično-leninistični načrt nove slovenske družbe. Novica o Grozdetovem umoru je pretresla ljubljanske dijake. Še bolj so se začeli zavzemati za Lojzetove ideale. Obenem so iz dogodkov vedno bolj spoznavali, kako se je Lojzetu izpolnila misel, ki jo je izrazil že v šoli, ko je napisal pesem Pevčeva molitev. Prišel je k Bogu, kamor je hrepenela njegova duša, vendar po drugačni poti, na drug, višji način. Že naslednje leto je prof.  dr. Anton Strle napisal knjigo z naslovom: »Lojze Grozde, mladec Kristusa Kralja« (Ljubljana 1944). To je bil prvi življenjepis in opis mučeniške smrti mladega Alojzija Grozdeta. Ob 50. obletnici Grozdetove mučeniške smrti je nadškofija Ljubljana začela cerkveni postopek za priznanje njegovega mučeništva ter s tem za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo. Odlikoval se je v trdni veri in stanovitni molitvi. Moč za apostolat je prejemal v evharistiji in ljubezni do Marije. Z mučeniško smrtjo si je zaslužil venec zmage, ki mu ga je podelil Kristus.   Urnik verouka za veroučno leto 2025/26   1. razred sreda ob 16.45h Lara Počkar   2.razred četrtek ob 16.30h Martina Vulič   3. razred torek ob 15h g. Joško Tomažič   4.razred ponedeljek ob 16.45 Milena Černe Vidal   5. razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič   6. razred četrtek ob 16h Danijel Bregar   7. razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič   8. razred sreda ob 16h g. Joško Tomažič   9. razred torek ob 16.45 g. Tomažič Joško     Oznanila župnij Šempas in Osek, 19. navadna nedelja, 10.8.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 11.8.2025 Ozeljan ob 20h za trdno vero in popolno zaupanje Ozeljan 60 Torek 12.8.2025     Sv. Lucija ob 20h + Vinko in + Zornik Vitovlje 45h Sreda 13.8.2025     Šempas ob 20h za srečno vrnitev p. n., po maši molitve pred Najsvetejšim             Četrtek 14.8.2025     Sv. Lucija ob 20h + Anton in Roza Winkler Vitovlje 31 Petek 15.8.2025, Marijino vnebovzetje               Ozeljan ob 7.45 za vdano in potrpežljivo vztrajanje v zvestobi p. n. Ozeljan 60 Šempas ob 10.30 v zahvalo MB čudodelne svetinje Vitovlje ob 17h + Ipavec Biaggio Matejka Šmihel 19a Sobota 16.8.2025   Šempas ob 8h za župnijo 20. navadna nedelja, 17.8.2025, začetek oratorija     Ozeljan ob 7.45 + Cej Marija in Miroslav Vitovlje 19 Osek ob 9h + Silva in Franc Košuta Vitovlje 62 Šempas ob 10.30 v čast Svetemu Duhu za naše birmance p. n. staršev , pri maši začetek oratorija   Marijino vnebovzetje je eden največjih in najstarejših krščanskih praznikov, gotovo pa je največji praznik Božje matere Marije. Praznik naj bi slavili že v apostolskih časih, danes pa je državni praznik in hkrati dela prost dan. Na Veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Veličastnost tega praznika in Marije izpričujejo tudi številne cerkve po svetu, zlasti romarske, male in velike, ki ji posvečene. Pa veste, kaj točno se slavi na ta praznik? Morda najstarejši Marijin praznik Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Zato naj vas ne zmede dejstvo, da je bila verska resnica (dogma) o Marijinem vnebovzetju slavnostno razglašena šele leta 1950. Papež Pij XII. je takrat z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus samo dokončno potrdil praznik, ki so ga kristjani obhajali že vsaj 1700 let. V nekaterih virih je razvidno, da so praznik Marijinega vnebovzetja obhajali že v 4. stoletju.   Urnik verouka za veroučno leto 2025/26   1. razred sreda ob 16.45h Lara Počkar   2.razred četrtek ob 16.30h Martina Vulič   3. razred torek ob 15h g. Joško Tomažič   4.razred ponedeljek ob 16.45 Milena Černe Vidal   5. razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič   6. razred četrtek ob 16h Danijel Bregar   7. razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič   8. razred sreda ob 16h g. Joško Tomažič   9. razred torek ob 16.45 g. Tomažič Joško       Za vse poznavalce krščanske zgodovine pa bo zanimivo naslednje dejstvo. Prva pisna vira, ki omenjata Marijino vnebovzetje sta apokrifna evangelija. To pomeni, da gre za evangelija, ki iz različnih razlogov niso bili vključeni v Sveto pismo. Navadno je glavni razlog neujemanje z literarno vrsto drugih evangelijev, še vedno pa nam dajo lep vpogled v Jezusov življenje. Določeni avtorji, kot je Dan Brown, torej izjemno pretiravajo ob označevanju apokrifnih evangelijev za krivoverske. Kot vidimo, so nekateri lahko celo podlaga za največje praznike.     Kaj praznujemo na Marijino vnebovzetje? V prvi vrsti kristjani praznujemo versko resnico, dokončno razglašeno leta 1950, ki se glasi: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. Na praznik Marijinega vnebovzetja številni verniki romajo v razna marijanska svetišča, praznik pa praznujejo v veliko državah, predvsem v Evropi in Južni Ameriki. Po drugi strani pa je ta praznik lep odraz svetopisemske zgodbe o zmagi nad zlom. V Stari zavezi na začetku Svetega pisma, ko sta Adam in Eva padla v greh, Bog človeka ni pustil brez upanja. Bog namreč v nasprotju s kačo, simbolom zla in hudiča, povzdigne znamenje žene, ki bo s Sadom svojega telesa pohodila kačo po glavi. Nova zaveza pa v zadnji knjigi Svetega pisma, Apokalipsi, razkriva veliko in strašno znamenje zmaja. Zmaj je destruktivna, negativna, arogantna sila, ki ne skriva več svojih namenov, kot je bilo pri kači. Je simbol zla v svetu, simbol Satana. Nasproti zmaja je drugo znamenje: znamenje ženske, simbol nežnosti in ljubezni, dobrote in lepote. Ženska je noseča, je nosilka življenja, prinaša upanje za prihodnost. Ne glede na to, kako šibka je videti ženska v primerjavi z zmajevo strašno močjo, se izogne njegovim zvijačam in napadom, ljubezen, prijaznost in življenje pa zmagajo. Po mnenju katoliških teologov je prav to Veliki šmaren. Kako praznujemo? Praznik ima tradicijo zakoreninjeno izjemno globoko v spomin številnih narodov. Praznujemo ga tako katoličani kot pravoslavci. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Tradicija praznika, ki je ostala najverjetneje vse od časov apostolov pa je lepo razvidna med branjem številnih ljudskih molitev, pesmi in celo litanij Matere Božje. Včasih se je po številnih župnijah na Marijino vnebovzetje blagoslovilo rože in cvetje, kar v nekaterih evropskih državah poteka še danes. Pomen tega blagoslova je večplasten. Po izročilu so apostoli v Marijinem grobu namesto trupla našli rože, zato Marijo imenujejo Lilija brezmadežna, Roža brez trnov itd. Blagoslov cvetja pa je povezan tudi s časom zorenja in obiranja sadežev. Z blagoslovom travnikov so tako klicali Božje varstvo nad živino, z blagoslovom cvetja pa nad ljudmi, da bi Gospod prek njih odganjal vse zlo in bolezni ter jih varoval pred kačjimi ugrizi in vsako drugo boleznijo. Maše, romanja, procesije in obilica dobrot Različic obhajanja praznika je gotovo toliko, kot je vernih družin na svetu. Nekateri po obisku svete maše raje ostanejo doma in si v krogu najbližjih privoščijo praznično kosilo. Ponekod v skladu s tradicijo blagoslova cvetja ta dan na mizo postavijo jedi, ki so bogate s svežimi zelišči in sezonsko zelenjavo. Spet drugi pa se radi udeležujejo številnih procesij, ki pa v Sloveniji na ta dan niso preveč razširjene, razen v večjih romarskih središčih. Predvsem v Španiji in Italiji so Marijine procesije resnično veličastne in lepe, zato predlagam, da se jih udeležite, če boste imeli priložnost. Nekateri pa procesije organizirajo kar sami! Marijino vnebovzetje torej pomeni poklon sleherni ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Salve, Regina in blagoslovljen praznik!   Oznanila župnij Šempas in Osek, 18. navadna nedelja, 3.8.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260   Dan, datum kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 4.8.2025, Janez Marija Vianney   Ozeljan ob 20h + Majda Žižmond Ozeljan 24a Torek 5.8.2025, Marija Snežna     Sv. Lucija ob 20h + Brankovič Davorin Osek 90  Sreda 6.8.2025, Jezusovo spremenjenje ha Gori     Šempas ob 20h za zdravje Šempas 6 po, maši molitve pred Najsvetejšim             Četrtek 7.8.2025     Sv. Lucija ob 20h + Živec Sonja Vitovlje 71a Petek 8.8.2025              Osek ob 20h Bogu in MB za uspešno končano šolanje Osek 17 Sobota 9.8.2025   Šempas ob 8h v zahvalo Šempas 6 19. navadna nedelja, 10.8.2025       Ozeljan ob 7.45 za Božji blagoslov in spreobrnjenje Šmihel 20a Osek ob 9h + Ivan Kraapež Vitovlje 71 Šempas ob 10.30 za župnijo Škofovo pismo pred referendumom za življenje Dragi bratje in sestre, milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa, kot vaš škof se obračam na vas s tem pismom, saj se je pretekli teden v parlamentu zgodilo nekaj, ob čemer kristjani ne moremo ostati ravnodušni. Nekateri poslanci so namreč sprejeli predlog, po katerem bo v naši domovini bolnikom omogočena možnost dostopa do prostovoljnega končanja življenja, to je do asistiranega samomora. Razumljivo je sicer, da se človek boji trpljenja, starosti, onemoglosti in smrti. Ob tem nas svet prepričuje, da življenje v nemoči nima vrednosti, da trpljenje človeku jemlje dostojanstvo. Toda življenje ostaja vedno dar, ki človeka presega. Želim vas spodbuditi z besedami preroka Izaija: »Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si!« (43,1) Te besede Boga življenja veljajo resnično vsakemu človeku, naj si bo mlad ali star, bolan ali zdrav, pogumen ali boječ. Življenje se ne ceni po učinkovitosti, ampak ima vrednost samo v sebi. Najlepše nam je to pokazal naš Gospod Jezus: Videl je stisko ljudi, ozdravljal je bolne, se jih dotikal, se z njimi pogovarjal, jih tolažil. Pokazal jim je, da tudi v bolezni niso sami, ampak je On z njimi. Še več, »On je prevzel naše slabosti in si naložil naše bolezni«, kot pravi prerok Izaija (53,4). Ob tem, ko so Slovenci in Slovenke na referendumu pred nekaj meseci sicer s tesno večino dali pristanek k uvajanju asistiranega samomora ter so nekateri poslanci takšen zakon tudi potrdili, želimo škofje vse verne spodbuditi, da okrepimo svojo vero in zaupanje v Boga in se takemu zakonu upremo. Kristjani vemo, da »smo Gospodovi« in on skrbi za nas. Prepričani smo, da Slovenci in Slovenke ne potrebujemo »pomoči pri samomoru«, temveč pomoč, da bi zmogli vedno prepoznati dostojanstvo življenja. Podprimo referendum, ki zavrača ta predlog o pomoči pri samomoru! Pustimo Bogu, ki daje življenje, da ostaja varuh življenja! Vladajoči lahko pri tem samo pomagajo z zagotavljanjem ustrezne oskrbe, vsak izmed nas pa lahko z ljubečo pozornostjo do bolnih in ostarelih naredi največ za lajšanje njihovega strahu in bolečine. Duhovniki, poskrbite, da se bo lahko Gospod Jezus po zakramentih živo dotaknil vsakogar, ki trpi in je v stiski! »Nikar se ne boj, saj sem jaz s teboj,« vzklika Gospod Bog po preroku Izaiju vsakemu izmed nas! Molimo skupaj: Gospod, ti si z nami. Naša življenja so v tvojih rokah. Zaupam v tvojo pomoč in bližino. Vem, da mi ne boš naložil trpljenja, ki bi ga ne mogel nositi. Daj mi milosti, da se bom veselil življenja ter ga z ljubeznijo lajšal tistim, ki trpijo. Ne bojmo se torej trpljenja in smrti. S Kristusovim vstajenjem sta trpljenje in smrti premagana. 4.8. goduje zavetnik duhovnikov Janez Vianej Velja za zavetnika vseh duhovnikov. Kot župnik v francoskem Arsu je postal znan po svojih izrednih spovednih sposobnostih. V spovednici je preživel večino svojega dneva. Svojim župljanom je tako odkrival pomen in lepoto tega zakramenta. Kljub temu, da je Janez Vianej živel v drugačnih časih, ga lahko posnemajo tudi današnji duhovniki. „Arški župnik je postal svetnik, ker je bil zaljubljen v Kristusa. Prava skrivnost njegovega pastoralnega uspeha je bila ljubezen do evharistije.“Janez Marija Vianej je umrl 4. avgusta leta 1859 v Arsu v Franciji. Rodil se je leta 1786 v Dardillyju blizu Lyona. Njegovo mladost so zaznamovala dogajanja francoske revolucije. S sedemnajstimi leti se je odločil postati duhovnik, vendar je njegov oče temu nasprotoval, tako da je Janez lahko v semenišče stopil šele tri leta pozneje. V duhovnika je bil posvečen leta 1815 in je najprej služboval kot kaplan v Ecullyu. Tri leta zatem je bil imenovan za župnika v Arsu. Tam je prebudil vero župljanov s pridigami, zlasti pa z molitvijo in načinom življenja. Obnovil je župnijsko cerkev, ustanovil dom za zapuščene otroke in skrbel za revne. Glas o njegovih izrednih spovednih sposobnostih se je kmalu razširil, tako da so v Ars začeli prihajati številni romarji.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 17. navadna, Krištofova nedelja, blagoslov vozil in šoferjev in darujemo za srečno vožnjo, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260  Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 28.7.2025 Ozeljan ob 20h po namenu Torek 29.72'25 Sv. Lucija ob 20h + Marjan Kompara p. n. Geržina   Sreda 30.7.2025 Šempas ob 20h po namenu, po maši molitve pred Najsvetejšim             Četrtek 31.7.2025 Sv. Lucija ob 20h + Marjan Kompara p. n. Vitovlje 45h Petek 1.8.2025, prvi petek           Osek ob 20h + Marjan Kompara p. n. Lokavec Sobota 2.8.2025   Šempas ob 8h + Štrukelj Marjan Šempas 126 18. navadna nedelja, 3.8.2025 Ozeljan ob 7.45 za župnijo   Osek ob 9h za Božje varstvo v družini Osek 27a Šempas ob 10.30 + Škarabot Evgen in David Šempas 42   Nimam več mašnih namenov   POSLANICA SVETEGA OČETA  za 5. svetovni dan starih staršev in ostarelih  27. julij 2025  Blagor človeku, ki ni izgubil svojega upanja (prim. Sir 14,2) Dragi bratje in sestre, jubilej, ki ga živimo, nam pomaga odkriti, da je upanje vedno vir veselja, v vsaki starosti. Ko ga okrepi še ogenj dolgega življenja, postane vir popolne blaženosti. Sveto pismo predstavlja različne primere moških in žensk, ki so bili že v letih, in jih je Gospod vključil v svoje načrte zveličanja. Pomislimo na Abrahama in Saro: ker sta oba ostarela, sta bila nejeverna do Božje Besede, ki jima je obljubila sina. Zdi se, da jima je nezmožnost rojevanja zaprla pogled upanja na prihodnost. Nič drugačen ni Zaharijev odziv na oznanilo rojstva Janeza Krstnika: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je že zelo v letih.« (Lk 1,18). Zdi se, da starost, nerodovitnost in propadanje ugašajo upanje na življenje in rodovitnost vseh teh mož in žena. Tudi vprašanje, ki ga Nikodem postavi Jezusu, ko mu Učitelj govori o »novem rojstvu« se zdi zgolj retorično: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič iti v telo svoje matere in se roditi?« (Jn 3,4). In vendar pred na videz vnaprej znanim odgovorom Gospod svoje sogovornike vsakokrat preseneti z zveličavnim posegom. Ostareli, znamenja upanja  V Svetem pismu Bog večkrat pokaže svojo previdnost, ko se obrača na ljudi, ki so že v letih. To se ni zgodilo samo Abrahamu, Sari, Zahariju in Elizabeti, ampak tudi Mojzesu, ki je bil poklican, da osvobodi svoje ljudstvo, ko je imel dobrih osemdeset let (prim. 2 Mz 7,7). S temi odločitvami nas uči, da je starost v njegovih očeh čas blagoslova in milosti, in da so ostareli zanj prve priče upanja. »Kaj neki je ta čas starosti?«, se glede tega sprašuje sv. Avguštin. »Bog ti tukaj odgovarja: 'O, naj tvoja moč resnično popusti, da bo v tebi lahko ostala moja moč in boš mogel z apostolom reči: Kadar sem slaboten, sem močan'« (Super Ps. 70,11). Dejstvo, da število starejših danes raste, za nas postaja znamenje časov, ki smo jih poklicani razločevati, da bi dobro razumeli zgodovino, ki jo živimo. Življenje Cerkve in sveta namreč lahko razumemo samo v sosledju rodov. Objem ostarelega človeka pa nam pomaga razumeti, da se zgodovina ne izčrpa v sedanjosti, niti je ne použijejo hitra srečanja in razdrobljeni odnosi, temveč se vije proti prihodnosti. V Prvi Mojzesovi knjigi najdemo ganljiv prizor blagoslova, ki ga je ostareli Jakob dal svojim vnukom, Jožefovim sinovom: njegove besede jih spodbujajo, da z upanjem gledajo na prihodnost kot na čas Božjih obljub (prim. 1 Mz 48,8-20). Če je torej res, da krhkost starejših potrebuje moč mladih, je prav tako res, da neizkušenost mladih potrebuje pričevanje starejših, da modro načrtujejo prihodnost. Kolikokrat so nam bili naši stari starši zgled vere in pobožnosti, državljanske kreposti in družbene zavzetosti, spomina in vztrajnosti v preizkušnjah! Ta lepa dediščina, ki so nam jo izročili z upanjem in ljubeznijo, za nas ne bo nikoli zadosten razlog za hvaležnost in doslednost. Znamenja upanja za ostarele  Jubilej je od svojih svetopisemskih začetkov predstavljal čas osvoboditve: sužnji so bili osvobojeni, dolgovi odpuščeni, zemlja vrnjena prvotnim lastnikom. To je bil čas obnove socialnega reda, kakršnega je hotel Bog, v katerem so bile sanirane neenakosti in zatiranja, ki so se nakopičila skozi leta. Jezus je obnovil te dogodke osvoboditve, ko je v shodnici v Nazaretu razglasil veselo vest ubogim, vid slepim, osvoboditev jetnikom in povrnitev svobode zatiranim (prim. Lk 4,16-21). Če pogledamo na ostarele s te jubilejne perspektive, smo tudi mi poklicani, da skupaj z njimi doživimo osvoboditev, predvsem od osamljenosti in zapuščenosti. To leto je ugoden trenutek za dosego tega: Božja zvestoba svojim obljubam nas uči, da je v starosti neka blaženost, neko pristno evangeljsko veselje, ki zahteva, naj podremo zidove brezbrižnosti, v katere so se pogosto zaprti ostareli. Naše družbe se vsepovsod preveč pogosto navadijo, da dopustijo, da tako pomemben in bogat del njihove skupnosti ostaja odrinjen in pozabljen. Spričo tega položaja je potrebna sprememba tempa, ki naj pokaže prevzem odgovornosti s strani celotne Cerkve. Vsaka župnija, vsako združenje, vsaka cerkvena skupina je poklicana, da postane dejavna v »revoluciji« hvaležnosti in skrbi, ki jo je treba uresničiti s pogostim obiskovanjem ostarelih, ustvarjanjem mrež podpore ter molitve zanje in z njimi, s tkanjem odnosov, ki lahko dajo upanje in dostojanstvo tistim, ki se čutijo pozabljene. Krščansko upanje nas vedno priganja, naj si drznemo več, naj razmišljamo na široko in se ne zadovoljimo s status quo. V tem primeru delamo za spremembo, ki bo ostarelim vrnila spoštovanje in naklonjenost. Zaradi tega je papež Frančišek želel, da bi bil Svetovni dan starih staršev in ostarelih predvsem s srečevanjem s tistimi, ki so sami. Iz istega razloga se je odločil, da tisti, ki letos ne bodo mogli priti v Rim na romanje, lahko »prejmejo jubilejni odpustek, če sami za primeren čas obiščejo osamljene starejše […] skoraj kot bi poromali h Kristusu, ki je navzoč v njih (prim. Mt 25,34-36)« (Apostolska Penitencierija, Norme za podelitev jubilejnega odpustka, III). Obisk starejšega človeka je način srečanja z Jezusom, ki nas osvobaja brezbrižnosti in osamljenosti Kot ostareli lahko upamo  Sirahova knjiga izreka blagor tistim, ki niso izgubili upanja (prim. 14,2), in namiguje, da je v našem življenju – posebno če je dolgo – lahko veliko razlogov, da se s pogledom oziramo nazaj, namesto v prihodnost. Vendar pa je, kot je zapisal papež Frančišek med svojim zadnjim bivanjem v bolnišnici, »naše telo šibko, a kljub temu nam nič ne more preprečiti, da bi ljubili, da bi molili, da bi se darovali, da bi živeli drug za drugega v veri kot svetla znamenja upanja« (Angelus, 16. marca 2025). Imamo svobodo, ki nam je ne more vzeti nobena težava: svobodo ljubiti in moliti. Vsi lahko vedno ljubimo in molimo. Ljubezen, ki jo čutimo do svojih dragih – do zakonca, s katerim smo preživeli velik del življenja, do otrok, do vnukov, ki razveseljujejo naše dneve – ne ugasne, ko moči pojenjajo. Nasprotno, pogosto ravno njihova naklonjenost prebudi naše energije ter nam prinese upanje in tolažbo. Ta znamenja življenjske moči ljubezni, ki imajo svoje korenine v samem Bogu, nam dajejo pogum in nas spominjajo, da »čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji dan za dnem obnavlja« (2 Kor 4,16). Zato še posebej kot starejši vztrajajmo v zaupanju v Gospoda. Vsak dan se pustimo prenoviti iz srečanja z Njim v molitvi in sveti maši. Z ljubeznijo prenašajmo vero, ki smo jo živeli toliko let v družini in v vsakdanjih srečanjih: vedno hvalimo Boga za njegovo dobrohotnost, negujmo edinost z našimi dragimi, odprimo svoje srce za tiste, ki so bolj oddaljeni, in posebej za tiste, ki živijo v stiski. V vsaki starosti bomo znamenja upanja. Vatikan, 26. junija 2025 LEON PP. XIV   Oznanila župnij Šempas in Osek, 16. navadna nedelja 20.7.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260  Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 21.7.2025 Ozeljan ob 20h + Mervič Jožef in Marija Ozeljan 46 Torek 22.7.2025, sv. Marija Magdalena spokornica Sv. Lucija ob 20h v čast MB za zdravje v družini Osek 4b Sreda 23.7.2025 Šempas ob 20h v dober namen Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim             Četrtek 24.7.2025,               sv. Krištof zavetnik srečne vožnje Sv. Lucija ob 20h + Kosovel Ana Vitovlje 81 Petek 25.7.2025,           sv. Jakob starejši zavetnik Ozeljanske cerkve Osek ob 20h + Marjo in Ema Košuta Osek 15 Sobota 26.7.2025,           sv. Joahim in sv. Ana starša Device Marije   Šempas ob 8h + Žnidarčič Hedvika Rutarjeva 3. N. G. 17. navadna, Krištofova nedelja, blagoslov vozil in šoferjev in darujemo za srečno vožnjo Šempas ob 7.45 + Marjan Kompara p. n. Geržina   Osek ob 9h + Stojan Bratuž Osek 49b Ozeljan ob 10.30 šagra,  za župnijo, po maši procesija …   Prijava za oratorij od 17.8 do 22. 8. 2025. na  https://forms.gle/pAxjhomCVtG5BLxG7    Jakob Starejši (umrl ok. 44) God: 25. julij   V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je bil Jezus izbral iz vrst svojih številnih učencev, sta bila dva Jakoba. Med prvimi je bil za apostola poklican današnji godovnjak, zato je ob njegovem imenu vzdevek 'starejši' (po apostolski službi, ne po letih), malo kasneje pa je Jezus poklical še Jakoba, Alfejevega sina, ki mu pravimo 'mlajši'.   JakobJakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej je bil ribič, pri delu pa sta mu pomagala njegova odrasla sinova Jakob in Janez. Na Jezusov klic sta, kot poroča evangelist Matej, "pustila čoln in očeta ter šla za njim". Mati Saloma je bila sestra Jezusove matere Marije, zato sta bila Jakob in Janez prava Jezusova bratranca. V seznamu apostolov je Jakobovo ime med prvimi, vedno zraven Janezovega. Evangelist Marko pove, da je Jezus   Zebedejevima sinovoma dal ime 'sinova groma' in sicer zaradi njunega vihravega značaja. Ob neki drugi priliki sta si Jakob in Janez prislužila Jezusovo grajo zaradi svoje častihlepnosti. Hotela sta si izprositi čim boljši 'stolček' v Jezusovem kraljestvu. Skupaj s Petrom in z bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. Te tri je Jezus vzel s sabo, ko je šel na veliki četrtek zvečer molit v vrt Getsemani, kjer je v duhu videl grozo trpljenja, ki ga je čakalo prav kmalu. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob, kot večina apostolov, 'potuhnil', po Jezusovem vstajenju pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Prav malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha na prve binkošti. Pisatelj Apostolskih del poroča, da je Herod "dal z mečem usmrtiti Jakoba, Janezovega brata". To se je zgodilo o veliki noči leta 44.   Njegove kosti so prenesli tja najbrž v 7. stoletju, ko so Jeruzalem zasedli muslimanski Arabci. Compostela je kmalu postala sloveča božja pot brž za Sveto deželo in Rimom. Kdor je od nas romal v daljno Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen romarski klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka 'Jakobova pokrivača', plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi romarskega klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev. Poleg romarjev so ga svojega zavetnika razen klobučarjev častili še mornarji in voskarji. Kmetje se mu priporočajo za dobro letino in lepo vreme. Nekdaj je bil ta čas višek žetve, kajti "o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori". V Prekmurju se po tem svetem apostolu mesec julij imenuje 'jakobšček'; po njem nosijo ime 'jakobčki', prva jabolka.   O izredni priljubljenosti tega svetnika med našimi predniki govori tudi dejstvo, da so sv. Jakobu na čast samo na ozemlju ožje Slovenije zgradili 68 cerkva, 26 župnijskih in 42 podružnic. Nekateri slovenski kraji so po njih dobili ime: Šentjakob ob Savi, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Štjak na Krasu.   Krištof (umrl ok. 250) God: 24. julij   Na Slovenskem imamo precej cerkva, župnijskih in podružničnih, ki imajo na daleč vidni zunanji steni sliko svetega Krištofa. Današnji godovnjak je bil namreč velik priprošnjik zoper naglo smrt. V vernem človeku se je utrdilo zaupanje, da je zadosti, če navsezgodaj zjutraj pogledaš svetnikovo podobo, pa tisti dan ne umreš nagle smrti. Zato so naročali tako velike slike na cerkvah, da so ga lahko videli takorekoč iz vsake hiše in kar skozi okno!     Na Krištofovo nedeljo, tisto, ki je najbližja godu sv. Krištofa, je pri nas od leta 1987 darovanje za vozila, namenjeno misijonarjem. Pobudo za to je dala organizacija MIVA, akcija pa poteka pri nas pod geslom »Za vsak srečno prevožen kilometer en stotin«.       Oznanila župnij Šempas in Osek, 29.6.2025, Praznik sv. Petra in Pavla, zaradi obnovitvenih del bo maša v cerkvi sv. Petra kasneje, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260  Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 30.6.2025 Ozeljan ob 20h + družina Pavlin Ozeljan 52 Torek 1.7.2025 Sv. Lucija ob 20h + Gudan Stjepan Vitovlje 85 Sreda 2.7.2025 Šempas ob 20h + Ciril in Vida Cernatič Šempas 158, po maši molitve pred Najsvetejšim             Četrtek 3.7.2025 Sv. Lucija ob 20h + Marijo Kogoj Vitovlje 72 14. navadna nedelja 6.7.2025 Ozeljan ob 7.45 + Marjan Mervič Ozeljan 32c, 8 dan Osek ob 9h v priprošnjo k Svetemu Duhu Vitovlje 45h Šempas ob 10.30 v zahvalo Šempas 61 15. navadna nedelja, 13.7.2025, praznik sv. Mohorja in Fortunata Ozeljan ob 7.45 + Majda Žižmond Ozeljan 24a, 8 dan Osek ob 9h + Marjan Kompara p. n. Vitovlje 29a Šempas ob 10.30 + Žnidarčič Hedvika Rutarjeva 3 N. G. 8 dan Četrtek 17.7.2025 Sv. Lucija ob 20h + Franc in Lidija Kompara Osek 4b Petek 18.7.2025   Osek ob 20h + Marjan Kompara Vitovlje 29a Sobota 19.7.2025   Šempas ob 8h za župnijo 16. navadna nedelja 20.7.2025   Ozeljan ob 7.45 + Praček in Jermolj Šmihel 69 Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Šempas ob 10.30 + Ipavec Biggio Matejka Šmihel 19a, 8 dan Prijava za oratorij od 17.8 do 22. 8. 2025. na  https://forms.gle/pAxjhomCVtG5BLxG7    Slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla   V Katoliški Cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla. Peter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem, ko ga je poklical za učenca, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih« (Mt 16,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta, da je Jezusa, po tem, ko je bil le-ta prijet, kljub temu, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt), življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom. Po zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje. Apostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. O delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67. Praznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike.   12. julija v Katoliški Cerkvi godujeta sv. Mohor in Fortunat. Najbrž večina pozna Mohorjevo družbo, najstarejšo slovensko knjižno založbo, ustanovljeno leta 1851 na pobudo blaženega škofa Antona Martina Slomška. In zakaj je novi knjižni družbi izbral za varuha prav sv. Mohorja in Fortunata? Sam piše: »Kar sta Čehoslovakom brata Ciril in Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere ... Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja ...« Mučenca sveta Mohor in Fortunat sta bila zavetnika oglejskega patriarhata. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno od reke Drave. Sv. Mohor in Fortunat sta bila od leta 1461 do 1961 torej natanko petsto let prva zavetnika ljubljanske škofije, odtlej pa sta njena drugotna patrona. Na slovenskem ozemlju (južno od Drave) je njima posvečenih sedem župnijskih in petindvajset podružnih cerkva. Po stari legendi, ki je bila prvič objavljena v spisih langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona (umrl je leta 799), naj bi oznanjal blagovest v Ogleju sam sveti Marko, ki naj bi tam napisal svoj evangelij, vodstvo škofije pa izročil Hermagorju Mohorju, ki naj bi ga nato sam sveti Peter posvetil v škofa. Hermagoras-Mohor naj bi skupaj z diakonom Fortunatom dal življenje za Kristusa pod cesarjem Neronom okoli leta 67. To izročilo se je po znameniti Zlati legendi razširilo po vseh pokrajinah krščanskega Zahoda. God škofa Mohorja in diakona Fortunata so v oglejski Cerkvi obhajali 12. julija, vendar z ugotovitvijo, da je to spominski dan prenosa njunih relikvij. Tako škof Mohor kot diakon Fortunat sta zabeležena v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mitrovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. V času preseljevanja narodov (najbrž med letoma 408 do 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala oglejska mučenca. Zgodovinsko jedro o teh dveh svetih mučencih nam pove, da je bil Mohor nižji klerik škofa v Singidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat. In kako je prišlo do legende o začetkih oglejske škofije? Oglej je bil veliko in slavno mesto, največje za Rimom v Italiji. Med preseljevanjem narodov so ga leta 452 požgali Huni. Kmalu si je opomoglo in prevzelo skrb za krščanska občestva na vzhodu evropske celine. Tu je nastala velika nadškofija (metropolija), ki se je sklicevala na apostolski izvor. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Mohorja in 16 cerkva Mohorja in Fortunata. Po njih se imenuje več naselij Sv. Mohor, Šmohor ali Mohor.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 12. navadna nedelja, 22.6.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 v nedeljo, 22. junija, ob 11.30 bo na Sveti Gori potekala slovesna sveta maša za Slovence iz domovine in sveta, ki jo organizira Rafaelova družba. Sveto mašo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval škof za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ljubljanski pomožni škof, dr. Anton Jamnik. Po maši bo priložnost za druženje.  Na Sveto Goro se bo mogoče podati tudi peš – zbirno mesto bo ob 9.45 pri prvi postaji križevega pota na Prevali.  Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 23.6.2025 Ozeljan ob 20h + Marija Košuta Ozeljan 41 Torek 24.6.2025 Sv. Lucija ob 20h + Alojz, Milena in Marjan Marinčič Osek 4b Sreda 25.6.2025, dan državnosti Vitovlje ob 18h za domovino in za župnijo mašuje in je tudi govornik g. Vid Premrl             Četrtek 26.6.2025 Sv. Lucija ob 20h + Alenka Geržina p. n. Kompara Petek 27.6.2025, Osek ob 20h + Alenka Geržina p. n. Rak praznik Srca Jezusovega Sobota 28.6.2025   Šempas ob 11h poroka med Predrag Grubač in Tanjo Rijavec Šempas 9 Osek ob 13h poroka med Andrejem Raspor Dolga Poljana 70 in Klara Ušaj Vitovlje 63e 29.6.2025, Praznik sv. Petra in Pavla, zaradi obnovitvenih del bo maša v cerkvi sv. Petra kasneje Ozeljan ob 7.45 + Marjan Kompara p.n. Ajševica Osek ob 9h za Božji blagoslov v družini Vitovlje 45h Šempas ob 10.30 + Murovec Stanislava Šempas 76 Prijava za oratorij od 17.8 do 22. 8. 2025. na  https://forms.gle/pAxjhomCVtG5BLxG7    Zakaj se sploh poročiti cerkveno?   Piše: Urška Petač Kaj je sveti zakon? Kaj lahko ta zakrament prinese paru, ki se odloči zanj? Se je res vredno poročiti? Je po poroki sploh kaj drugače? Bova to začutila? V predstavah mnogih ljudi ostaja poročni dan kot nek nebodigatreba, za katerega bomo morali seči globoko v žep, kar pa se v resnici niti ne splača. Na drugi strani si nekateri mladi predstavljajo poroko kot priložnost za res dober žur, tretja skrajnost pa so ljudje, ki si ta dan predstavljajo kot povsem pravljični trenutek, v katerem bosta ženin in nevesta (vsaj enkrat v življenju) v središču pozornosti. Kakorkoli obračamo besede in misli, je pravzaprav lahko poročni dan vse to, kar je bilo našteto zgoraj. Lahko pa je še mnogo več. Res pa je, da tega ne bomo opazili, če se bomo ukvarjali samo z mislijo na ta hipen trenutek, v katerem izrečemo svoj usodni »da« in podpišemo nek papir. Potrebno je pogledati globje. Potrebno se je poglobiti oz. celo potopiti v sam zakrament svetega zakona in v poročno obljubo, ki si jo ženin in nevesta izrečeta med obredom.   Zakrament Beseda »zakrament« izvira iz dveh latinskih besed: »sacer« in »mentum«. Beseda »sacer« pomeni »sveto«. Pomeni nekaj, kar ima veliko vrednost, kar je nedotakljivo in neopisljivo. Sveto je tisto, kar izvira od Boga ali se ga neposredno močno dotika. Končnica »mentum« pa pomeni »dogodek«. Dogodek, ki se zgodi. Trenutek. Torej, zakrament je trenutek, v katerem se nas Bog dotakne. Je svet trenutek. Po teh trenutkih nam daje pomoč, ki jo imenujemo Božja milost, s pomočjo katere dozorevamo v ljubezni do Boga in do bližnjega. Znan ameriški pridigar Fulton Sheen pravi, da je »vsak zakrament potok, skozi katerega smo obdarovani z duhovno močjo vstalega Kristusa. Ko prejmemo zakrament, v našo dušo priteka Božje življenje.” Katoliška Cerkev pa zakramente razume tudi kot simbol in sredstvo zaveze med Bogom in ljudmi, hkrati pa v zakramentih vidi zgovoren Božji dotik, ki v najpomembnejših trenutkih življenja, naj bodo veseli ali žalostni, gane človeško srce. To je dotik, ki spregovori glasneje kot besede. Zakrament svetega zakona V zakramentu svetega zakona se torej Bog dotakne mladoporočencev. A kaj v resnici to pomeni? Zelo znane so nam besede, s katerimi katoliški pari opišemo sveti zakon: »Z zakramentom svetega zakona je Bog vstopil v najin odnos.« Da, vse to je res. A poglejmo malo bolj podrobno, kaj pomenijo te naše besede, kaj se zares zgodi, ko si ženin in nevesta podelita ta zakrament in izrečeta poročno obljubo. Vsak zakrament ima svojo formo in materijo (kar se sliši kot zelo učena teološka terminologija). Zakrament je veljaven samo v primeru, če tisti, ki ga podeljuje, uporabi pravilno formo (prave besede) in pravilno materijo (pravo snov oz. stvar). Npr. materija zakramenta svete evharistije sta kruh in vino, forma pa so besede, ki jih je izrekel Jezus pri zadnji večerji. »Vzemite in jejte od tega vsi. To je moje telo, ki se daje za vas.« Zakrament svete evharistije torej ne bi bil veljaven, če bi duhovnik izrekel kakšne druge besede ali namesto vina in kruha uporabil kakšno drugo hrano in pijačo. V tem primeru to ne bi bil več Božji zakrament. Pri zakramentu svetega zakona pa so ta nespremenljiva forma besede, ki si jih izrečeta ženin in nevesta. To so besede, ki izhajajo neposredno iz izročila Jezusa Kristusa. »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso.« Na teh besedah temelji obljuba, ki si jo izrečeta ženin in nevesta. Obljuba zvestobe do konca, ne glede na okoliščine. »Jaz (ime), sprejmem tebe (ime) za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.”     Oznanila župnij Šempas in Osek, 15.6.2025 nedelja Presvete Trojice, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260    Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 16.6.2025, Marija mati Cerkve Ozeljan ob 20h + Krapež Ana Šmihel 9 Torek 17.6.2025 Sv. Lucija ob 20h + Alenka Geržina Osek 4b Sreda 18.6.2025 Šempas ob 20h + Kosovel Danilo Šempas 38g, po maši čaščenje Najsvetejšega           Četrtek 19.6.2025, zapovedan praznik Presvetega Rešnjega Telesa Šempas ob 19h za žrtve komunističnega nasilja na goriškem Šempas 162b, po maši procesija z Najsvetejšim Petek 20.6.2025 Osek ob 20h + g. Anton in Rozalija Gleščič Osek 84 Sobota 21.6.2025 Šempas ob16.30 poroka med Pelicon Uršo in Damirjem Šabcem Šempas 63b 12. navadna nedelja, 22.6.2025 Ozeljan ob 7.45 za župnijo Osek ob 9h za vse pokojne Badalič Osek 42 Šempas ob 10.30 + Evgen, Joško in sestre Muhli Šempas 167b "Odpirajo se prijave na oratorij 2025! Letos bomo spoznavali bl. Alojzija Grozdeta od 17.8 do 22. 8. 2025. Prijave na spodnji povezavi ali preko QR kod na plakatih. https://forms.gle/pAxjhomCVtG5BLxG7 "   Romanje starejših in bolnih  na Brezje 21.6.2025. Območna Karitas organizira avtobusni prevoz. Prijave Natalija 051228231 Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bomo v Katoliški Cerkvi praznovali v četrtek, 19. junija 2025. Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi Na ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. Izraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam, učlovečena Beseda, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi "spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave" (B 47). Vidiki zakramenta evharistije Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri. Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo.       Oznanila župnij Šempas in Osek, Binkoštna nedelja 8.6.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Danes ob 17h na Vitovljah šagra  Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 9.6.2025, Marija mati Cerkve Ozeljan ob 20h za župnijo Torek 10.6.2025 Sv. Lucija ob 20h + Remec Vitovlje 30 Sreda 11.6.2025 Šempas ob 20h + Alojzija Peršič Šempas 163, po maši čaščenje Najsvetejšega           Četrtek 12.6.2025 Ozeljan ob 20h za Božji blagoslov in spreobrnjenje Šmihel 20 in 20a Petek 13.6.2025 Osek ob 20h v čast MB za zdravje Vitovlje 45h Sobota 14.6.2025 Šempas ob 8h + Šempas 61c Vabimo vas k sveti maši za ne-pokopane žrtve izvensodnih pobojev na Goriškem ob 80-letnici konca 2. svetovne vojne.  V soboto, 14. junija 2025, ob 15h pri breznu ZALESNIKA pred vasjo NEMCI nad Trnovem.  Več na: https://zavod1539.si/ 15.6.2025 nedelja Presvete Trojice Ozeljan ob 7.45 + starši Fornazarič Šmihel 67 Osek ob 9h + Humar in Šuligoj Osek 18 in 18d Šempas ob 10.30 + Jožica Badalič Šempas 61 "Odpirajo se prijave na oratorij 2025! Letos bomo spoznavali bl. Alojzija Grozdeta od 17.8 do 22. 8. 2025. Prijave na spodnji povezavi ali preko QR kod na plakatih. https://forms.gle/pAxjhomCVtG5BLxG7 "   Romanje starejših in bolnih  na Brezje 21.6.2025. Območna Karitas organizira avtobusni prevoz. Prijave Natalija 051228231   Kaj kristjani po vsem svetu praznujemo na binkoštno nedeljo? Kaj kristjani praznujemo na binkošti? Binkošti so eden najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. V središču je Sveti Duh in poslanstvo zbiranja verujočih v Kristusa. Kot beremo v Apostolskih delih, je binkoštna nedelja dan, ko je bil Sveti Duh poslan Jezusovim učencem. Nenadoma so bili sposobni govoriti v jezikih, Jezus pa jim je naročil, naj širijo evangelij. Ta dogodek imenujemo tudi »binkoštni čudež«: zaradi prihoda Svetega Duha se je razvila edinost vernikov in nastala je Cerkev. Binkošti obhajamo 50. dan po veliki noči, ko so učenci prejeli Svetega Duha. Kako se izračuna datum praznika? Datum velike noči je bil določen na Prvem nicejskem koncilu leta 325 po Kristusu: obhajamo jo na prvo nedeljo po spomladanski polni luni. Šele od 4. stoletja naprej poznamo poseben praznik »vnebohod«, ki ga obhajamo 40. dan po veliki noči. Binkošti so 50. dan po veliki noči, ko so učenci prejeli Svetega Duha. Kaj pomeni beseda binkošti? Beseda binkošti je v slovenščino prišla iz nemškega jezika, kjer praznik imenujejo Pfingsten: izraz izhaja iz grške besede »Pentekoste« in pomeni nekaj podobnega kot »petdeseti«. Gre torej za izračun datuma za praznik, ki ga obhajamo 50 dni po veliki noči. V središču binkoštne nedelje je dar Svetega Duha, ki je zanetil iskro za ustanovitev Cerkve kot občestva vseh vernikov v Jezusa Kristusa. Sveto pismo Svetega Duha razume kot ustvarjalno moč vsega življenja. Po cerkvenem nauku je Sveti Duh poslan na svet, da bi osebo, besedo in delo Jezusa Kristusa ohranjal »žive«. Kakšne so svetopisemske korenine praznika? Svetopisemski izvor praznika najdemo v Apostolskih delih, kjer je zapisano, da se je Božji Duh spustil na učence, ki so se po Jezusovi smrti vrnili v Jeruzalem: »Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.« Duh je učencem omogočil, kot piše v Apd 2,4, da so »začeli govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati«. Pripovedni elementi se neposredno nanašajo na starozavezne dogodke na gori Sinaj. Tako je jasna tesna povezava z judovskimi koreninami, prav tako kot povezava med binkoštnim jezikovnim čudežem in zmedo jezikov pri Babilonskem stolpu v Stari zavezi (1 Mz 11,1-9). Sveti Duh v življenju krščanske skupnosti Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15,28), izbira oznanjevalce (prim. Apd 13,2) ter jih vodi (Apd 8,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici, ki ga je sklenil z opozorilom, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2,14 in sl.), ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2]   Oznanila župnij Šempas in Osek, 7. velikonočna nedelja, zaključek veroučnega leta, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Danes po maši ob 11.30 srečanje katehetov in katehetinj  Dan, datum, binkoštna devetdnevnica  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h Ponedeljek 2.6.2025 Ozeljan ob 20h + Marjan Kompara Ozeljan 47 Torek 3.6.2025 Sv. Lucija ob 20h + Stanko Batič Osek 6b Sreda 4.6.2025 Šempas ob 20h v zahvalo Šempas 163a, po maši čaščenje Najsvetejšega           Četrtek 5.6.2025 Ozeljan ob 20h + Štrukelj Marjan Šempas 126, 8 dan Petek 6.6.2025 Osek ob 20h + Fani Pavlin Osek 22 Sobota 7.6.2025 Ob 11h sv. krst V Oseku, maša za novokrščenca ob 16h bo srečanje starejših in bolnih v šempaskem župnišču. Pričeli bomo s sveto mašo + Bufolin Emilija Šempas 8, po njej pa se bomo  po družili ob prigrizku. Vabljeni Binkošti 8.6.2025, šagra na Vitovljah Ozeljan ob 7.45 + Jermolj in Velikonja Šempas ob 10.30 + Murovec Stanislava Šempas 76, 8 dan Ob 17h na Vitovljah + Brecelj Vinko Vitovlje 30 "Odpirajo se prijave na oratorij 2025! Letos bomo spoznavali bl. Alojzija Grozdeta od 17.8 do 22. 8. 2025. Prijave na spodnji povezavi ali preko QR kod na plakatih. https://forms.gle/pAxjhomCVtG5BLxG7 " Romanje starejših in bolnih  na Brezje 21.6.2025. Območna Karitas organizira avtobusni prevoz. Prijave Natalija 051228231 MOLITVE K SVETEMU DUHU   Iz vsega srca prosimo Gospoda in Svetega Duha, naj prepodi vso meglo in temo, ki se je po grehu nakopičila v nas in nam zastira pogled srca, tako da bomo mogli potopiti duha v postavo kot oni, ki je rekel: »Odpri mi oči, da bom mogel dojemati čuda tvojih zakonov!« Dan in noč hočemo razmišljati tvoja pisma in čuti v molitvi. Zaupno prosimo Gospoda, naj nam razodene smisel svojih pisem in nam pokaže, da zakonov Duha ni dovolj spoznavati samo z razumom, temveč jih je treba izpolniti z dejanji. Samo potem bomo po razsvetljenju Svetega Duha dosegli milost v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, ki mu velja vsa slava in oblast na vekomaj. Amen. (Origen)   Molitev botra »Gospod, podeli mi svojega Svetega Duha, da bom korak za korakom odkrival/a, kakšno je moje poslanstvo botra/e. Razsvetli in preoblikuj moje življenje, da bom odgovarjal/a Tvoji zamisli. O, Duh resnice, razsvetli me! O, Duh dobrote, ogrej me! O, Duh moči, daj mi poleta! O, Duh lepote, osreči me! O, Duh modrosti, spremljaj me! O, Sveti Duh, izpopolni me! Odpri mi oči, da vidim! Razvnemi mi srce, da ljubim na vso moč! Pridi, Sveti Duh, pridi po Mariji!«   Molitev botra za birmanca »Nebeški Oče, moj birmanec me je izbral za botra/o. Pokazal je, da mi zaupa, da ga bom v življenju prav usmerjal/a. Želim mu najboljše v življenju! Daj mu modrost, da ob zemeljskih dobrinah ne bo pozabil na večno življenje; daj mu umnost, da verskih resnic ne bo le spoznaval, ampak po njih uravnaval svoje življenje; podpiraj ga z darom svéta, da bo v dvomih in težavah iskal božjo voljo; daj mu moč, da v življenju pred nobeno oviro ne bo klonil; daj mu pravo spoznanje, da bo vedno jasno vedel, kaj mora storiti ali opustiti; daj mu pobožnost, da bo molil s čistim in preprostim srcem; daj mu pravega spoštovanja, da se bo v ljubezni do tebe izogibal vsakega greha in bo tako za druge zgled lepega življenja. Naj mu bom življenjska opora, da bova tako skupaj dosegla večno srečo pri tebi. Amen.«    O Bog, Sveti Duh, zaničeval, žalil in odklanjal sem te od svojih otroških let prav do danes. Razodeni mi svoje bistvo, svojo navzočnost, svojo moč! Spoznam naj tvoje sedmere darove – duha modrosti in razumnosti, sveta in moči, vednosti, pobožnosti in strahu božjega. O, Sveti Duh, ti si Očetov in Sinov Duh, ti krščuješ z ognjem in izlivaš božjo ljubezen v naša srca, izlij jo v nas, izlij vso svojo ljubezen! Eno, o Gospod, sem te prosil in to hočem iskati: ne bogastva, ugleda, moči, ne svetnega domovanja in posvetne sreče, temveč en sam žarek tvoje luči, eno samo iskro tvojega božjega ognja, da me bosta razvnela in popolnoma použila v tvojo božjo ljubezen! Tvoj ogenj ljubezni naj me vsega prevzame, da zasijem v tebi in da me očisti vsakega greha na duši in na telesu!      (Henry Edward Manning) O, Bog, čas je prepoln stisk. Mnogi ne priznavajo več Kristusovega božanstva. In vendar Kristus nikoli ni zmagoslavneje stopal skozi čas, nikoli ni bil jasnejši njegov prihod, nikoli nismo bolj občutili njegove bližine in njegova služba še nikoli ni bila dragocenejša. Zato molimo sredi viharjev in prosimo: »O, Bog, božji Duh, Sveti Duh! Samo ti moreš razsvetliti našo temo, samo ti!« Amen. (John Henry Newman)   O Gospod, ne dajaj mi zlata in srebra, temveč živo in močno vero. Ne iščem veselja in naslad v svetu, temveč tolažbe in svežine v tvoji besedi. Ničesar ne želim, kar ceni svet, saj me vse to ne napravi niti za las boljšega pred teboj: podeli mi samo svojega Svetega Duha, ki mi bo razsvetlil srce ter me tolažil in krepil v trpljenju in stiskah. Ohrani me v pravi veri in zaupanju v tvojo milost vse dni mojega življenja. – Amen.                               (Martin Luter)   Oznanila župnij Šempas in Osek, 6. velikonočna nedelja, 25.5.2025, nedelja turizma , internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260    Dan, datum šmarnice  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h in ob 20h Ponedeljek 26.5.2025 Ozeljan ob 20h + Vižin Jožef in Katarina Ozeljan 108 Torek 27.5.2025 Sv. Lucija ob 19h + Marjan Kompara p. n. Ajdovščina Sreda 28.5.2025 Šempas ob 19h + Marija, Mirko in Andrej Bensa Šempas 167b, po maši čaščenje Najsvetejšega           Četrtek 29.5.2025, Jezusov vnebohod Ozeljan ob 20h + g. Anton Gleščič p. n. Okretič Petek 30.5.2025 Osek ob 19h + Gruntar Ljuboš in Branka Osek 45a Sobota 31.5.2025 Obiskanje Device Marije Šempas ob 8h za župnijo 7. velikonočna nedelja, zaključek veroučnega leta, 1.6.2025 Ozeljan ob 7.45 +  Dora in Radomir Pavlin p. n. Pivka Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo za zdravje Vitovlje 45m Šempas ob 10.30 v čast Svetemu Duhu za uspešen zaključek šolskega leta   V soboto 7.6.2025 ob 16.00 bo srečanje starejših in bolnih v šempaskem župnišču. Pričeli bomo s sveto mašo, po njej pa se bomo  po družili ob prigrizku. Vabljeni!   Nekaj nasvetov, kako gojiti svoj odnos do Boga   Kako preprosto je pozabiti na Boga, ko se spremeni vsakodnevna rutina. Med selitvijo, če zamenjamo službo, med počitnicami … vrtinec novih aktivnosti in poznanstev lahko ovira naše verske navade. Ali veste, kaj naenkrat spremeni vsakdanjik, okolje in ljudi, ki nas obkrožajo? Odhod na fakulteto. Poleg tega pa zadnje raziskave kažejo, da biti globoko veren mladostnik trenutno ni najbolj in.   Spodnji nasveti so namenjeni vsem študentom, ki želijo ohraniti svoje navade ali izoblikovati nove, da bi zavarovali bogastvo svoje vere v Boga.   Družite se s sovrstniki, ki jim je vera blizu   V študentskem okolju lahko še vedno izbirate, s kom se boste družili. Izberite tiste, ki vam lahko pomagajo ohranjati vero. Če večina prijateljev ne podpira vaših verskih prepričanj in odločitev, je morda čas, da si najdete nove. Zato izkoristite študentska leta, saj je s toliko mladimi na kupu takrat lažje stkati nova prijateljstva kot pozneje. Izkoristite študentsko okolje za iskanje novih prijateljev.   Ne obiskujte zgolj nedeljske svete maše   Vključite se v župnijsko ali univerzitetno versko skupnost. Obiskujte dogodke, ki jih organizirajo. S seboj pripeljite prijatelje. Bodite prostovoljci. Pomagajte pri župnijskih ali študentskih verskih pobudah. Če niste bili povabljeni, sami naredite prvi korak in ponudite svojo pomoč.   Globoki pogovori   Študentsko obdobje je odlično, da se poglobite v svoja prepričanja in o njih razpredate med spontanimi pogovori. Ne pogovarjajte se zgolj o preprostih temah, odkrivajte pomen življenja, zakaj se nahajate prav tu, spoznajte Boga in zakaj je vera pomembna.   Preučujte vero   Raziskujte Sveto pismo, obiskujte dogodke, s katerimi katoličani poglabljajo svojo vero. Brskajte po spletu in poiščite dobre vire. Berite knjige z versko tematiko (lahko si jih izposodite v bližnji knjižnici ali poslušate v obliki avdio zapisa, medtem ko telovadite ali perete perilo). Berite spletne papeške okrožnice. Spoznajte življenja svetnikov.   Berite Sveto pismo   Nekaj minut na dan si vzemite za branje Svetega pisma. Naj bo to osnova tudi za vsakodnevno molitev. Zanjo si določite čas bodisi zjutraj bodisi zvečer, odvisno od vašega urnika. Verjamemo, da se ta lahko spremeni glede na semester, toda če si boste dnevno vzeli nekaj časa za branje Svetega pisma, je bolj verjetno, da vam bo to prešlo v kri. Pojdite v najbližjo kapelo in molite.   Če boste o veri govorili, jo preučili, živeli, se prek nje spoprijateljili in se obkrožili s somišljeniki, bo Bog postal del vašega vsakdana. In ko odnos z Gospodom postane del vaše identitete in dneva, je ohranjanje vere lahko preprosto.   Maša in molitev Znanje in poznavanje verskih resnic nista nikoli nepomembna. Žalostno je, da je večina kristjanov pri tem obtičala v drugem razredu osnovne šole. Toda pri podajanju znanja je treba imeti vedno v mislih, da ga lahko podajamo samo na podlagi določene duhovne izkušnje. Najprej globoka izkušnja rožnega venca, potem učenje skrivnosti. Najprej razumevanje lepote svete maše, potem učenje njenih delov. Najprej osebni odnos z Jezusom, potem učenje obrazcev.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 18.5.2025, 5. velikonočna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260    Dan, datum šmarnice  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h in ob 20h Ponedeljek 19.5.2025 Ozeljan ob 20h v zahvalo za zdravje Šmihel 21a Torek 20.5.2025 Sv. Lucija ob 19h + starši Cingrle , brat in sestra Vitovlje 82d, V torek 20.5. sestanek  Župnijske Karitas ob 19h30  v stari veroučni učilnici . Sreda 21.5.2025 Šempas ob 19h + Andrej Besa Šempas 167b, po maši čaščenje Najsvetejšega           Četrtek 22.5.2025 Ozeljan ob 20h + iz družine Govekar in Hvala Ozeljan Petek 23.5.2025 Osek ob 19h + MB in Svetemu Duhu v zahvalo in priprošnjo za zdravje in varstvo Osek Sobota 24.5.2025, Marija Pomagaj Šempas ob 8h + Kristina de Ventor Šempas 162b 6. velikonočna nedelja, 25.5.2025, nedelja turizma  Ozeljan ob 7.45  za Božji blagoslov in spreobrnjenje Šmihel 20 in 20a Osek ob 9h + Silva in Franc Košuta Vitovlje 62 Ob 10.30 za župnijo   Zadnje srečanje Slomškovega bralnega priznanja za otroke v tem šolskem letu bo v soboto 24. maja ob 14ih v stari učilnici.   Prvi sestanek za animatorje v pripravi na letošnji oratorij bo v soboto 24. maja ob 19.00 v župnišču. Vabljeni stari animatorji, animatorji, ki ste kdaj že bili, pa lani niste in pa novi animatorji - dobrodošli tisti, ki letos zaključujete osmi razred in starejši. Se vidimo! Kaj je prvo sveto obhajilo? Že sama beseda nam pove, da je to prvi prejem svetega obhajila. Značilno je, da so prvoobhajanci otroci nižjih razredov, ki pred samim obredom tudi prvič opravijo zakrament spovedi in pokore.   Kdo lahko prejme sveto obhajilo? Sveto evharistijo lahko prejme le katolik, ki je že opravil zakrament svetega obhajila. Cerkev danes zahteva, da smo pred prejemom obhajila tešči vsaj eno uro. Vernik darove lahko prejme s čisto dušo, kar pomeni da če je zagrešil težji greh, mora pred obhajilom opraviti zakrament svete spovedi. Sveto obhajilo je en vidik zakramenta sv. evharistije, ko posvečeno hostijo, ki je, kot verujemo, pravo Jezusovo telo, prejmemo kot hrano in s tem na poseben način prejmemo v življenje samega Boga. Zakrament izhaja iz dogodka pri Zadnji večerji: Medtem ko so učenci jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite, to je moje telo.” Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: “To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.” (Mr 14, 22–25.) Tudi po vstajenju se je Jezus učencem večkrat prikazal in jim lomil kruh, zato so vedeli, da morajo tudi sami nadaljevati obred. Ker je Jezus sam to naročil, kristjani verujemo, da se pri sv. maši kruh in vino spremenita v pravo Jezusovo Telo in Kri. Čeprav s telesnimi očmi in čutili tega ne moremo zaznati, verujemo v Jezusovo besedo, da je to res. Kdor se redno in z vero udeležuje sv. maše, prejema Jezusa v obhajilu in časti Jezusa v Najsvetejšem, čuti, da je res pred Bogom, ki zaradi njega, zaradi mene, človeka, prihaja na svet. Ob prvem svetem obhajilu Jezus najprej nas sprejme v svoje srce, v svoje življenje, nato pa ga sprejmemo tudi mi. Gre za srečanje človeka in Boga. Od prvega sv. obhajila naprej se lahko kristjan kadar koli želi udeleži svetega obhajila in tako prejme živega Boga. Pri sveti evharistiji se namreč kruh – hostija spremeni v Jezusovo Telo, vino pa v njegovo Kri. Ob prvem prejemu sv. obhajila bi moral kristjan verovati, da je v tem koščku nekvašenega posvečenega kruha sam Jezus. In čeprav je naša vera nepopolna, bi naj bila vsaj kot gorčično zrno, sicer morda zelo majhna, a vendar prisotna, da lahko nekdo pristopi k temu zakramentu. Če te vere sploh nima, ne more pristopiti k zakramentu. Da bi se ta vera prebudila, je potrebna priprava na prejem obhajila, ki bi se morala dogajati v domači družini že vse od trenutka rojstva in krsta otroka, ko so starši povabili Jezusa v otrokovo življenje, ob tem pa obljubili, da mu bodo vzor vere in da ga bodo krščansko vzgajali. Krščanska vzgoja pomeni: otroka seznaniti z Bogom, ki res obstaja, ki nas je ustvaril, nas ima rad in za nas skrbi in na katerega se lahko obračamo otroku pomagati, da se nauči srečevanja z Bogom v molitvi otroka učiti o moralnih življenjskih držah otroku pomagati, da se uvede v bogoslužje, kjer Boga v občestvu krščenih slavi, hvali, prosi in prejema vse to starši prvenstveno počnejo z vzgledom in starševsko besedo, k pripravi pa povabijo tudi župnijo, občestvo vseh vernih ter še posebej oznanjevalce, kot so domač duhovnik, katehistinja, animatorji, … Hkrati je pripravljenost cele družine, da se pripravlja na prejem zakramenta neke vrste dokaz in porok, da otrok lahko prejme ta zakrament.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 4. velikonočna nedelja , nedelja Dobrega Pastirja, romanje na Sveto Goro, 11.5.2025,internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260  Dan, datum šmarnice  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h in ob 20h Ponedeljek 12.5.2025 Ozeljan ob 20h + Vinko Špacapan Ozeljan 1, pogrebna Torek 13.5.2025 Sv. Lucija ob 19h + Marjan Jermol Sreda 14.5.2025 Šempas ob 19h v zahvalo za 35 let Šmihel 21a, po maši čaščenje Najsvetejšega           Četrtek 15.2025 Ozeljan ob 20h p. n. Šmihel 9c Petek 16.5.2025 ob 17h v Šempasu generalka za prvo obhajilo Osek ob 19h + Lidija Ušaj Osek 46g Sobota 17.5.2025 Šempas ob 8h + Kofol Robert Šempas 2a 18.5.2025,                              5. velikonočna nedelja Ozeljan ob 7.45  + Podgornik Justin Malovše 45 p.n. Podgornik Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo Osek, pri maši krst Ob 10.30 slovesnost prvega sv. obhajila (13 prvoobhajancev),maša za prvoobhajance   SVETA BIRMA SIMBOLI Krizma se razlikuje od krstnega in bolniškega olja po tem, da je posvečena ter, da so pri krizmi olju dodane prijetne dišave. Te opominjajo, da mora biti vsak kristjan z zglednim življenjem v »prijeten vonj« Bogu in ljudem. Pri birmi mazili škof ali drug pooblaščeni duhovnik birmanca na čelu z znamenjem križa. To simbolizira odprto, pogumno in odgovorno pričevanje vere, h kateremu je birmanec poklican. Z maziljenjem pri birmi se kristjan še tesneje poveže s Kristusom, mu postane bolj podoben in še bolj kot pri krstu deležen njegove trojne službe. Polaganje rok spada med najstarejše bogoslužne kretnje in je znamenje podelitve Svetega Duha, to je posvečenja, ter znamenje odrešenja. Pri birmi maziljenje s polaganjem rok pomeni podelitev Svetega Duha, ki poglobi v birmancu vero, upanje, ljubezen in ga usmerja v različne oblike apostolske dejavnosti. Zakrament svete birme Zakrament birme tiste, ki so krščeni “popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero” . Zakrament svete birme bi lahko imenovali »krščanska polnoletnost«. Zaključuje zakramente uvajanja v krščanstvo, kar pomeni, da je krščenec z zakramentom svete birme v polnosti vključen v lokalno župnijsko skupnost in da je pripravljen odgovorno živeti krščansko življenje. Ko otrok doseže neko telesno in čustveno zrelost, se zanj začenja novo obdobje življenja. Prihaja iz otroštva v odraslost in zato posebej potrebuje veliko milosti in blagoslova, da bo postal in ostal odgovoren in uspešen odrasel človek in kristjan. Ker se Bog zaveda človekove svobodne volje in s tem tudi šibkosti človeške narave, je postavil zakrament svete birme, ki pomeni dar Svetega Duha, ki dopolni krstno milost (prim. Apd 8,15-17; 19,5sl), da bi se otrok, ki je sedaj že mlad odrasel, mogel v življenju prav odločati in prav uporabljati vse, kar mu Bog podarja. Kakšni so učinki svete birme? Zakrament svete birme ima svoje specifične učinke: globlje nas zakorenini v Božje sinovstvo, ki nam daje klicati “Aba, Oče” (Rim 8,15); trdneje nas zedini s Kristusom; poveča v nas darove Svetega Duha; spopolni našo povezanost s Cerkvijo; podeli nam posebno moč Svetega Duha, da bi z besedo in dejanjem kot resnične Kristusove priče širili in branili vero, da bi srčno izpovedovali Kristusovo ime, in da se ne bi nikoli sramovali križa (KKC 1303). Vendar teh učinkov ne smemo mešati s sodobno pogansko miselnostjo, ki degradira zakrament na raven neke magije. Kakor krst, katerega dovršitev je, se tudi birma podeljuje samo enkrat. Birma namreč vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, “character”. To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča (prim. Lk 24,48-49). Da bi krščenec lahko v polnosti zaživel svoje krščanstvo, mora prejeti vse tri zakramente . Birma namreč vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, “character”. To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča (prim. Lk 24,48-49). (KKC 1306, ZCP §. 890). Pogoji za prejem zakramenta? Priprava na birmo, ki »mora meriti na to, da privede kristjana h globljemu zedinjenju s Kristusom, k bolj živi zaupnosti s Svetim Duhom, z njegovim delovanjem, njegovimi darovi in njegovimi klici, da bo mogel bolje prevzemati nase apostolske odgovornosti krščanskega življenja. Pri tem si bo birmanska kateheza prizadevala prebuditi čut pripadnosti k Cerkvi Jezusa Kristusa, tako k vesoljni Cerkvi kakor k župnijski skupnosti. Ta zadnja nosi posebno odgovornost pri pripravi birmancev.  Za prejem birme je treba biti v stanju milosti. Spodobi se prejeti zakrament pokore, da bi bil človek očiščen za podaritev Svetega Duha. Bolj goreča molitev mora pripraviti na to, da kandidati sprejmejo moč in milosti Svetega Duha z učljivostjo in razpoložljivostjo (prim. Apd 1,14). Za birmo, kakor tudi za krst, je primerno, da kandidati iščejo duhovno pomoč botra ali botre.   Oznanila župnij Šempas in Osek, 3. velikonočna nedelja 4.5.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Mesec maj imamo šmarnične pobožnosti, danes ob 15h molitev od Olge na Ovčji plac  Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h in ob 20h Ponedeljek 5.5.2025 Ozeljan ob 20h za odpuščanje medsebojnih zamer in krivic Ozeljan 60 Torek 6.5.2025 Sv. Lucija ob 19h + Kožuh Zorka Vitovlje 4 Sreda 7.5.2025 Šempas ob 19h + Anka in Dušan Lenščak Šempas 43a in + Jože in Marija Humar Šempas 167b, pri maši gostuje g. Friškovec, po maši pogovor z njim             Četrtek 8.5.2025 Ozeljan ob 20h za čisto in neomadeževano srce Ozeljan 60 Petek 9.5.2025 ob 17h v Šempasu generalka za birmo Osek ob 19h + Ester Millevoi  ZDA Sobota 10.5.2025 Šempas ob 10h birmanska slovesnost maša za birmance in za župnijo 4. velikonočna nedelja , nedelja Dobrega Pastirja, romanje na Sveto Goro, 11.5.2025,                      svetovni dan molitve za nove duhovne poklice Šempas ob 5h blagoslov peš romarjev Prevalje ob 8h molitev križevega pota na Sveto Goro 9.45 blagoslov romarjev pred baziliko, dobimo svetoletni odpustek ob 10h na Sveti Gori maša p. n. Ozeljan 25a  Zakrament svete birme Zakrament birme tiste, ki so krščeni »popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero« (C 11; prim. BI, Pred. nav. 2).« (KKC 1285) Zakrament svete birme bi lahko imenovali »krščanska polnoletnost«. Zaključuje zakramente uvajanja v krščanstvo, kar pomeni, da je krščenec z zakramentov svete birme v polnosti vključen v (lokalno) župnijsko skupnost in da je pripravljen odgovorno živeti krščansko življenje. Ko otrok doseže telesno in čustveno zrelost, se zanj začenja novo obdobje življenja. Prihaja iz otroštva v odraslost in zato posebej potrebuje veliko milosti in blagoslova, da bo postal in ostal odgovoren ter uspešen odrasel človek in kristjan. Ker se Bog zaveda človekove svobodne volje in s tem tudi šibkosti človeške narave, je postavil zakrament svete birme, ki pomeni dar Svetega duha, ki krstno milost dopolni (prim. Apd 8,15–17; 19,5sl). Sveta birma je pomoč, da bi se otrok, ki je sedaj že mladostnik in na pragu odraslosti v življenju znal in zmogel prav odločati in uporabljati vse, kar mu Bog podarja. Zakrament svete birme ima svoje specifične učinke: globlje nas zakorenini v božje sinovstvo, ki nam daje klicati »Abba, Oče« (Rim 8,15); trdneje nas zedini s Kristusom; poveča v nas darove Svetega Duha; izpopolni našo povezanost s Cerkvijo; podeli nam posebno moč Svetega Duha, da bi z besedo in dejanjem kot resnične Kristusove priče širili in branili vero, da bi srčno izpovedovali Kristusovo ime in da se ne bi nikoli sramovali križa. (KKC 1303). Vendar te učinke ne smemo mešati s sodobno pogansko miselnostjo, ki degradira zakrament na raven neke magije. Temveč: »Kakor krst, katerega dovršitev je, se tudi birma podeljuje samo enkrat. Birma namreč vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, »character«. To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča (prim. Lk 24,48–49).« (KKC 1304) Ravno zato, da bi se ohranila svetost tega zakramenta in da ga ne bi zasenčila razna obstranska dogajanj – ki so se na nekaterih krajih popolnoma mutirala v zgolj materialno obdarovanje birmanca – je Cerkev postavila nekaj pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi zakramentalna milost čim bolje delovala, kajti kakor zakrament krsta tudi sveto birmo lahko prejmemo samo enkrat v življenju. Da bi krščenec lahko v polnosti zaživel v lokalni župnijski skupnosti in s tem dokazal svojo zrelost in dozorelost v krščanskem nauku, mora prejeti vse tri zakramente v primernem času, »Kakor krst, katerega dovršitev je, se tudi birma podeljuje samo enkrat. Birma namreč vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, »character« (prim. DzS 1609). To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča (prim. Lk 24,48–49).« (KKC 1306, ZCP §. 890). Večkrat je se postavlja vprašanje, koliko naj bo otrok/mladostnik star, ko naj bi pristopil k zakramentu svete birme. V zgodovini se je ta starost premikala v skladu z osebno zrelostjo prejemnikov. Vendar je treba vedeti, da odraslost vere ne pomeni vedno odraslost naravne rasti ali obratno (KKC 1308). Naslednji pogoj je priprava na birmo, ki »mora meriti na to, da privede kristjana h globljemu zedinjenju s Kristusom, k bolj živi zaupnosti s Svetim Duhom, z njegovim delovanjem, njegovimi darovi in njegovimi klici, da bo mogel bolje prevzemati nase apostolske odgovornosti krščanskega življenja. Pri tem si bo birmanska kateheza prizadevala prebuditi čut pripadnosti k Cerkvi Jezusa Kristusa, tako k vesoljni Cerkvi kakor k župnijski skupnosti. Ta zadnja nosi posebno odgovornost pri pripravi birmancev.« (KKC 1309). »Za prejem birme je treba biti v stanju milosti. Spodobi se prejeti zakrament pokore, da bi bil človek očiščen za podaritev Svetega Duha. Bolj goreča molitev mora pripraviti na to, da kandidati sprejmejo moč in milosti Svetega Duha z učljivostjo in razpoložljivostjo (prim. Apd 1,14).« (KKC 1310) »Za birmo, kakor tudi za krst, je primerno, da kandidati iščejo duhovno pomoč botra ali botre. Primerno je, da je isti kakor za krst, da se tako dobro pokaže enota obeh zakramentov.« (KKC 1311)     Oznanila župnij Šempas in Osek, Bela nedelja 27.4.2025, nedelja Božjega usmiljenja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260  Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 28.4.2025 Ozeljan ob 20h + Drašček Štefan in Miro Ozeljan 32a Torek 29.4.2025 Sv. Lucija ob 19h p. n. Vitovlje 81 Sreda 30.4.2025 Šempas ob 19h + Vetrih Stojan Šempas 27, po maši čaščenje Nasvetejšega            Četrtek 1.5.2025, Vitovlje ob 10h + Marjan Kompara p. n. Lenščak                                          začetek šmarnične pobožnosti Petek 2.5.2025 Osek ob 19h Remec Peter Osek 108 Sobota 3.5.2025 Šempas ob 8h za župnijo 3. velikonočna nedelja 4.5.2025 Ozeljan ob 7.45 + Elen Karat Ozeljan 18 Sv. Lucija ob 9h + Vinko Ličen Osek 47 10.30 Šempas za novokrščence, sv. krst   Povzetek in izpostavljena dejstva papeža Frančiška:   Izvolitev in ozadje: Jorge Mario Bergoglio, rojen 1936 v Argentini, je bil leta 2013 izvoljen za 266. papeža, prvi jezuit, ki je prevzel vodstvo Katoliške Cerkve, in izbral ime Frančišek. Duhovna in akademska pot: Pred svojo izvolitvijo je opravljal različne duhovne in akademske naloge – od študija kemije in humanistike do duhovniškega posvetenja ter poučevanja in duhovnega vodenja, kar je oblikovalo njegovo pastoralno službo. Papeške reforme in apostolske pobude: Po izvolitvi je takoj začel reformirati rimsko kurijo, vzpostavil svetovalni zbor kardinalov in izdali več motu proprio, enciklik ter apostolskih spodbud, s čimer je poskušal poenostaviti cerkvene postopke in okrepiti pastoralno delovanje. Mednarodne poti in ekumenski dialog: Papež Frančišek je opravil 87 apostolskih potovanj – tako znotraj Italije kot po svetu, med drugim se je srečal z moskovskim patriarhom Kirilom, obiskal Švedsko, Panamo in druge države, s čimer je krepil medverski dialog in globalno sodelovanje. Usmeritev k družbenim in pastoralnim izzivom: Njegovo vodstvo je zaznamovano s poudarkom na kulturi življenja, obrambi družinskih vrednot ter v skrbi za stvarstvo, kar je izrazil v številnih pobudah, sinodah in sporočilih, usmerjenih v pravičnejšo in sočutnejšo družbo. Cerkev je spodbudil, da okrepi sinodalno pot delovanja in v ta namen tudi reformiral rimsko kurijo. Besede papeža Frnčiška, ki si jih bomo za vedno zapomnili: "Ni 'napredno', če poskušamo reševati težave z izničevanjem človeškega življenja." O konfliktih v svetu, Evangelii Gaudium, 2013   "Mislim, da je najmočnejši tisti, ki pogleda situacijo, pomisli na ljudi ter ima pogum dvigniti belo zastavo in se pogajati." O oboroženih spopadih v svetu, 2024   "Migranti niso nevarnost - oni so ljudje v nevarnosti." O dogajanju med migrantsko krizo, 2016   "Naš skupni odziv se lahko izrazi s štirimi glagoli: sprejeti, zaščititi, spodbujati in vključiti." O odzivu Evrope in drugih delov sveta na migracije, 2017   "Ne živimo bolje, če bežimo, se skrivamo, nočemo deliti ali se zapiramo v lastno udobje." O sodobnih navadah, Evangelii Gaudium, 2013   "Zemlja, naš skupni dom, vedno bolj spominja na ogromno kopico umazanije." O (ne)skrbi za okolje, 2015   "Ne smemo pozabiti na resne družbene posledice podnebnih sprememb. Najrevnejši trpijo najhujše posledice." O podnebnih spremembah, 2015   "Potrošništvo nas je navadilo metati stran. A metati hrano stran je kot krasti ubogim." O potrošništvu in kapitalizmu med mašo v Vatikanu, 2013   "Ravnodušnost je nevarna. Ne glede na to, ali je nedolžna ali ne, je vselej nevarna." O ravnodušnosti med nagovorom mednarodnim diplomatom, 2016   "Ne živimo v obdobju sprememb, temveč v spremembi obdobja." O aktualnem dogajanju v svetu, 2016   Na cerkvenem področju so poznavalci dosežke papeža Frančiška strnili v sedem glavnih točk: dialog in sinodalnost, pastoralno spremljanje ponovno poročenih in LGBT-katoličanov, dosledna življenjska etika, zaostritev doktrine o smrtni kazni, zaostritev teorije pravične vojne, stvarjenje in ekologija ter omejevanje nereformirane latinske maše.   "Molite za lačne. Nato jih nahranite. Tako deluje molitev." O tem, da molitev ne pomeni zgolj obreda, temveč ji morajo slediti tudi dejanja. Večkrat objavljeno v različnih intervjujih in izjavah.   "Ne smemo verjeti, da smo središče sveta in da imamo vedno prav." O ponižnosti in sprejemanju drugih mnenj, 2013   "Malo usmiljenja naredi svet manj hladen in bolj pravičen." O tem, kako bi lahko ljudje bolje sobivali, 2013   "Da spremenimo svet, moramo biti dobri do tistih, ki nam tega ne morejo povrniti." Objava na družbenem omrežju X, 2013   Med letoma 2021 in 2024 je potekala škofovska sinoda z geslom Za sinodalno Cerkev: občestvo, soudeležba, poslanstvo. Glavni sklepi sinode pa so: decentralizacija, demokratizacija, emancipacija in konsolidacija.     Oznanila župnij Šempas in Osek, Velika noč Gospodovo vstajenje 20.4.2027, želim vam blagoslovljene velikonočne praznike, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260    Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 21.4.2025 Sv. Lucija ob 10h pri maši sv. krst, maša za uresničitev Božje poklicanosti v vsakem izmed nas p. n. Vitovlje 81 Torek 22.4.2025 Ozeljan ob 19h + Alojzija in Viktor Šfiligoj Šmihel 11c Sreda 23.4.2025 Šempas ob 19h + Volčič Mihela p. n. Črniče 69b, po maši čaščenje Nasvetejšega            Četrtek 24.4.2025 Ozeljan ob 19h + Beti Batič Ozeljan 56a Petek 25.4.2025 Osek ob 19h vsi + Pegan Vitovlje 82b,                                         ob 19.30 priprava za krst Sobota 26.4.2025 Šempas ob 8h + Ester Millevoi , stara 81 let umrla v ZDA   Bela nedelja 27.4.2025, nedelja Božjega usmiljenja Osek ob 9h + starši Cingrle, brat Dušan in sestra Martina Vitovlje 82b, pri maši krščevanje 10.30 Šempas za novokrščence, pri maši krščevanje Ob 16h v Šmihelu + Mavrič Šmihel 54   Krstna znamenja: Občestvo Pri krstu je zbran vsaj del krščanskega občestva. V moči njihove vere bo tudi otrok prejel sveti zakrament. Sprejem na vratih Vrata predstavljajo simbol prehoda v novo življenje. Vstop v cerkev zaznamuje željo po zapustitvi sveta greha. Ime Otrokovo ime, ki se določi ob krstu, je med obredom večkrat ponovljeno, da se ga predstavi Bogu in cerkvenemu občestvu, hkrati pa nosi simbol enkratnosti in individualnosti. Krščenec prejme tudi ime svojega krstnega zavetnika, ki mu daje vzor, se k njemu lahko priporoča ter skozi življenje preučuje njegovo življenje in praznuje njegov godovni dan. Belo oblačilo Belo oblačilo predstavlja simbol čistosti, očiščenja, brezgrešnosti in nedolžnosti. Bela barva je tudi barva vstajenja in novega življenja. Belo obleko ali prtiček, v katerega je pogosto izvezeno tudi ime in datum, se položi na krščenca.                                                                              Znamenje križa Znamenje križa na čelo krščenca spominja na Jezusovo darovanje na križu, ki je omogočilo odrešitev grehov in večno življenje. Voda Voda, ki predstavlja vir življenja, je hkrati tudi simbol krstnega očiščevanja. Krstiti (gr. baptizein) dobesedno pomeni potopiti in tako se je na začetku krst izvajal s ponavadi trikratno potopitev v reko ali pa v krstilnicah v zato namenjenih bazenih. Danes je pri nas značilno, da krstimo z oblivanjem. Voda, ki se uporabi za krščevanje, mora biti – razen v sili – blagoslovljena. Krstno olje oz. krizma Sveta krizma je mešanica olivnega olja in balzamove smole. Krizmo, ki predstavlja moč, lepoto in blagost, so že od nekdaj uporabljali pri maziljenju kraljev, duhovnikov in prerokov. Maziljenje s krstnim oljem simbolizira Božjo izvolitev in priključitev Kristusu. Hkrati olje predstavlja ozdravljenje in okrepitev, s čimer poudarja moč nad grehom. Krstna sveča                                                                                                                                                                                            Svetloba predstavlja življenje, nas usmerja v temi ter je hkrati vir toplote. Sveča nosi tudi simboliko vstalega Kristusa – njegovo vstajenje predstavlja polnost življenja, njegova Luč pa kažipot za življenje krščenca. V ta namen se krstno svečo prižge pri velikonočni sveči. Krstna sveča simbolizira tudi to, da je krščenec postal otrok luči in poskrbel, da je svet postal svetlejši in toplejši.   Oznanila župnij Šempas in Osek, 6. postna nedelja, cvetna, blagoslov zelenja, procesija in branje pasjona, 13.4.2025, prošnje in zahvale 7 in 5. razred, romanje birmancev; internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 14h postna spoved v Oseku Birmanci in njihove družine, pa tudi drugi, ki še niste še videli teh krajev pod strokovnim vodstvom se zberemo ob 14h pri škofijski gimnaziji v Vipavi, sledijo ogledi: gimnazije, župnijske cerkve v Vipavi v Vrhpolju in samostan v Vipavskem križu. Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 14.4.2025 Sv. Lucija ob 19h maša za zdravje Lije Ščukot Vitovlje 48 Torek 15.4.2025 Ozeljan ob 19h + Batič Davorin Ozeljan 56 Sreda 16.4.2025 Šempas ob 19h za milost Svetega Duha, po maši čaščenje Najsvetejšega            Veliki četrtek 17.4.2025, ob 10.30 v Kopru krizmena maša Osek ob 18.30 + Marjo in Ema Košuta Osek 15 Šempas ob 20h v zahvalo in priprošnjo za zdravje Šempas 41, po maši molitve pred božjim grobom Veliki petek 18.4.2025 Ob 15h križev pot Osek ob 18.30 obredi velikega petka Šempas ob 20h v obredi velikega petka, po obredih molitve pred božjim grobom Sobota 19.4.2025, blagoslov velikonočnega ognja ob 7h v Šempasu, ob 7.30 v Oseku Blagoslov velikonočnih jedil 13. sv. Peter, 13.30 Osek, 14h sv. Lucija, 14.30 Šmihel, 15h Ozeljan, 15.30 Šempas, po blagoslovu vaja za strežnike Ob 20h vstajenjska vigilija v Šempasu, prinesite svečke, maša za župnijo, po maši vstajenjska procesija Velika noč Gospodovo vstajenje           20.4.2027, želim vam blagoslovljene velikonočne praznike Osek ob 5.30 vigilija, maša + Marija in Stanko Rijavec Osek 52, po maši vstajenjska procesija                        Ozeljan ob 9h za božje usmiljenje in pozabljene duše v vicah Ozeljan 19b 10.30 Šempas za vse + Komel Šempas 27a, po mašah ofer   Veliki četrtek Veliki četrtek je dan veselja in hvaležnosti za dar svete maše. Zato so pri maši bela mašna oblačila. Na ta dan škof  posveti Sveta olja v stolni cerkvi. Doma, v domačih cerkvah pa se sveto tridnevje začne zvečer s slovesno sveto mašo, ki je spomin na Gospodovo zadnjo večerjo. Pri tej Sveti maši na poseben način obhajamo in podoživljamo: Postavitev zakramenta svete Evharistije. Jezus je pri zadnji večerji vzel kruh in vino ter ga posvetil in spremenil v svoje telo in kri. Jezusove besede pri zadnji večerji danes izgovarja duhovnik pri najsvetejšem trenutku svete maše-pri spremenjenju. Naročilo nove zapovedi: Ljubite drug drugega kakor sem vas ljubil jaz. Preden je Jezus postavil Sveto Evharistijo je učencem umil noge, da bi tudi oni tako delali. Umivanje nog je bilo delo sužnjev in to ne domačinov, ampak tujcev. S tem, ko je naš Gospod sam umil noge učencem je pokazal pot služenja in ljubezni, dal jim je zgled prave ljubezni in služenja. Postavitev zakramenta mašniškega posvečenja. Pri zadnji večerji je Jezus učencem rekel: "To delajte v moj spomin". On je bil prvi-veliki duhovnik. Po njegovem naročilu so apostoli postali duhovniki in nadaljevali njegovo delo.   Brez Gospodove večerje - Evharistije, bi bilo krščanstvo le nauk o Kristusovem Odrešenju. S postavitvijo Evharistije nam je dano, da je njegova smrt neprestan vir nadnaravnega življenja za človeka, tudi na viden način. Na Veliki četrtek smo še posebej hvaležni, da se lahko z Jezusom srečujemo pri sv. maši in da nam v svetem obhajilu daje moč za življenje. V znak hvaležnosti v cerkvi ostanemo še nekaj časa, da ga častimo v tej podobi - v Svetem Rešnjem telesu.   Veliki petek Gospod je po judovskem koledarju umrl na petek, po prvi pomladanski polni luni, zato se na veliki petek spominjajmo njegove smrti. Edini dan v letu, ko ni svete maše, ampak se zberemo popoldne ob 15h k molitvi križevega pota, zvečer k bogoslužju. V obredih velikega petka najbolj pride do izraza čaščenje križa preko katerega vsak osebno doživlja tudi svoje stiske in težave. Preko čaščenja križa nas bogoslužje vodi k popolnemu zaupanju v Očetovo odrešujočo ljubezen. Prazno, neokrašeno svetišče na viden način izrazi vsebino velikega petka. Obred velikega petka je sestavljen: Iz božje besede, ko premišljujemo Jezusovo trpljenje Iz češčenja križa, ko vsak posameznik pristopi, poklekne pred križ in ga poljubi. Ne častimo predmet, ampak Kristusovo daritev. Iz svetega obhajila, ko prejmemo Jezusa, ki nas je odrešil. Pred križem molijo, jokajo trpeči. Katera noč stiske bi ne bila njegova noč? Katere solze niso posvečene z njegovimi… Pred njim kleče otroci, ker jih je ljubil. Pred njim stojijo starejši, ker nimajo pred seboj ničesar več, razen, da umrejo. Molče klečijo pred njim osamljeni, kajti On je bil najbolj osamljen in je takrat posvetil ljubezen do osamljenih. Pred Njim kleče modrijani in učenjaki, da spoznajo in se nauče kako ničeva je vsa modrost, ako ne izgoreva iz ljubezni.   Velika sobota Velika sobota je dan Jezusovega počitka v grobu. Zgodaj zjutraj je blagoslov ognja, katerega ponesemo na svoje domove.V cerkvi pripravimo božji grob in ob njem ves dan molimo. Ta dan je blagoslov velikonočnih jedil, ki nas spominjajo na smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Višek velikonočne sobote je Vigilija - bdenje, to je pričakovanje Jezusovega vstajenja, zmaga nad smrtjo in grehom.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 5. postna nedelja, tiha, 6.4.2025, križev pot vodijo animatorji, prošnje in zahvale 4. razred, začetek radijskega misijona; internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Ob 14h postno spovedovanje v Šempasu Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 7.4.2025 Sv. Lucija ob 19h vsi + Marinčič Vitovlje 45h Torek 8.4.2025 Ozeljan ob 19h + Milena Laurenti Šmihel 54 Sreda 9.4.2025 Šempas ob 19h + Marija cel Šempas 121, po maši čaščenje Najsvetejšega, naš gost bo g. Marko Rijavec            Četrtek 10.4.2025 Ozeljan ob 19h v čast sv. Jožefu Ozeljan 24 Petek 11.4.2025 Osek ob 19h + Kompara Marjan Vitovlje 20a, celodnevno spovedovanje v N. Gorici Sobota 12.4.2025 Šempas ob 8h + Cernatič Jožef Šempas 159a 6. postna nedelja, cvetna, blagoslov zelenja, procesija in branje pasjona, 13.4.2025, prošnje in zahvale 7 in 5. razred, romanje birmancev Ozeljan ob 7.45 za vse + Ozeljan 24 Osek ob 9h + Pavlin Frančiška Osek 22                        10.30 Šempas + Jelka Oberdank Šempas 124 ob 14h postna spoved v Oseku 9.4.2025 bo sredin gost v pripravo na birmo g. Marko Rijavec, 6.5.2025 pa g. Robert Friškovec   SPRAŠEVANJE VESTI    Tu je deset področij, ki jih velja celo vsak večer pregledati: 1) Hoja za Jezusom. Kako sem se čez dan trudil slediti Jezusu. Kako smo izpolnjevali svoje STANOVSKE DOLŽNOSTI. Vsakdo namreč Jezusu sledi v svojem življenjskem stanu. Kako sem torej sledil Jezusu v svojem stanu – najprej kot kristjan, potem kot sin ali hči, kot študent ali dijak, kot fant ali dekle, kot športnik, glasbenik… Sem na kak način sledil Jezusu, se vprašal, kako bi npr. on nekaj napravil, kako bi on odreagiral? Sem nudil dober katoliški zgled ostalim ali bil morda prav zato drugim v pohujšanje? 2) Uporaba časa. Kako sem uporabljal svoj čas čez dan? Sem ga porabil dobro, disciplinirano, kolikor toliko urejeno, ali pa sem z delom in dolžnosti odlašal? Sem čas zapravljal z delanjem drugega od tistega, kar naj bi delal, gledanjem TV in drugih reči, na internetu, Facebooku, igranjem videoigric? Sem si vzel nekaj časa za osebno molitev in za telesno sprostitev s kakim sprehodom ali športno dejavnostjo? Sem si vzel nekaj časa za družino in prijatelje? Sem si vzel dovolj časa za dolžnosti, za pogovor, branje, molitev… 3) Božja volja. Preglejmo svoj dan s pomočjo deseterih zapovedi, in sicer v najširšem možnem obsegu, saj recimo zapoved “ne ubijaj” še zdaleč ne pomeni le, da bi za vogalom na nekoga čakal s puško v roki, da bi ga ubil, temveč to, če smo bližnjemu škodovali miselno, govorno, na koncu pa tudi telesno. Bodimo tudi zelo natančni, saj so pri nekaterih zadevah zelo pomembne okoliščine dejanja, drugod pa število. 4) Ljubezen in dobrodelnost. Sem čez dan postavil Boga na prvo mesto in ga ljubil nad vse? Sem bil dobrotljiv in dobrodelen do svoje družine, sošolcev, prijateljev, zapostavljenih, revnih? Sem bil morda do koga nepotrpežljiv? 5) Molitev.  Sem opravil najprej čez dan svojo molitveno dolžnost, da sem torej, vsaj na kratko, molil zjutraj, se vsaj pokrižal ob zvonjenju ter pred in po jedi? Sem molil v naglici? Sem molil iz srca? Sem si vzel čas za osebno molitev? Bi morda lahko šel čez dan k  sveti maši? Sem morda prebral kaj iz Svetega pisma… 6) Strah. Sem imel dovolj Božjega strahu, kar pomeni, da sem se trudil, da bi Boga poslušal, mu služil, ga molil in ga ne žalil? Sem iz strahu, da bi koga ne užalil morda zatajil svojo katoliško vero? Sem morda iz ljubega miru kaj zamolčal ali prikril, se morda celo zlagal? Me je strah kakorkoli čez dan oviral, da bi živel svoje življenje v polnosti? 7) Telo. Sem danes jedel zdravo ter bil uravnotežen pri hrani in pijači? Sem si vzel dovolj počitka? Sem se prepuščal lenobi? Sem se čez dan morda mudil v kakih nečistih mislih, fantazijah, željah? Sem morda kaj nečistega gledal (pornografijo, recimo, a tudi kaj drugega je lahko…)? Sem morda kaj pokvarjenega govoril, morda koga zato pohujšal? Sem se oblekel urejeno in ponižno, ali pa sem iskal pozornosti? 8) Jezik. Sem danes koga opravljal ali celo obrekoval (se izmišljal o bližnjem lažnive stvari…)? Sem se mudil v nepotrebnem govoričenju in čenčah? Sem komu dal slab nasvet? Sem dar govora kaj uporabil tudi za to, da sem pričeval za Jezusa? Sem govoril grde besede? 9) Zaupanje. Sem zaupal v Boga, da je ob meni, me varuje in zame poskrbi? Sem zaupal svojim najbližjim in prijateljem? Sem morda zlorabil njihovo zaupanje? Sem bil čez dan preveč v skrbeh zaradi svojega zdravja, ocen, izpitov in drugih okoliščin, da me je to oviralo? 10) Hvaležnost. Kako sem čez dan izkazoval hvaležnost Bogu in bližnjemu, zlasti tistim, ki so mi kaj lepega ali dobrega rekli in storili? Kako je bilo s tremi “magičnimi besedami”: prosim, hvala in oprosti? Izberimo vsaj eno področje, na katerem se bomo naslednji dan izboljšali, kjer se bomo posebej potrudili. S trdno voljo in Božjo pomočjo lahko namreč živimo dobro oz. tako kot Bog hoče od nas. Nebesa so polna spreobrnjenih grešnikov. Zmolimo kesanje, najbolje, če mašno (Vsemo gočnemu Bogu…), nato lahko molimo tudi kakega od lepih večernih obrazcev: O Jezus, blagoslovi me; O, Gospa moja; Sveti angel; Jezus, Marija, Jožef…     Oznanila župnij Šempas in Osek, 4. postna nedelja, 30.3.2025, prošnje zahvale in križev pot vodijo birmanci in njihovi spremljevalci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Danes ob 14h pri Sv. Luciji pogreb + Kožuh Zorke Vitovlje 4 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h Ponedeljek 30.3.2025 Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 65b, ob 19.30 srečanje za starše prvoobhajancev Torek 1.4.2025 Ozeljan ob 19h + Švara Egon Ozeljan 66 Sreda 2.4.2025 Šempas ob 19h za spreobrnjenje in blagoslov Šempas, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 3.4.2025 Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo Šmihel 44 Prvi petek 4.4.2025 Osek ob 19h + Kožuh Zorka Vitovlje 4, 8 dan, celodnevno spovedovanje v N. Gorici Sobota 5.4.2025 Šempas ob 8h za + starše Šempas 131 5. postna nedelja, tiha, 6.4.2025, križev pot vodijo animatorji, prošnje in zahvale 4. razred, začetek radijskega misijona; Ob 14h postno spovedovanje v Šempasu Ozeljan ob 7.45 za + starše Lipušček in vse + sorodnike Ozeljan 19b Osek ob 9h + Rafael Mlečnik Vitovlje 54                        10.30 Šempas + Čermelj Margerita Šempas 31 ob 14h križev pot na Sveto Goro: »Ti in jaz spodbujava drug drugega, da vztrajava v odpovedi.«                                   9.4.2025 bo sredin gost v pripravo na birmo g. Marko Rijavec, 6.5.2025 pa g. Robert Friškovec   SPRAŠEVANJE VESTI »Srečko ti!«, to je fraza, ki jo nekateri pogosto uporabljajo. Zate, kot kristjana, taka fraza ne bi smela obstajati. Pač pa bi za kristjana morala obstajati fraza: »Poglej koliko darov imaš, res si lahko srečen!« Nebeški Oče je tisti, ki nam vse te darove in talente naklanja v svoji dobroti. Ob tem pa se lahko kar takoj vprašaš: ali se zavedaš, da si od Očeta ljubljeni sin? Znaš to pokazati tudi navzven,  s svojo hvaležnostjo? Žal smo vsi velikokrat podobni otrokom, ki tako hitro spreminjajo svoja mnenja (posebno pubertetniki). Ob tem se lahko vprašaš: je naš Oče, ki je v nebesih, lahko ponosen name? Bi se ta Oče boril zate; bi bil ponosen na takega sina; bi mu na vsak način skušal pomagati…? Ali pa si sin, ki Očetu povzroča žalost? Še enkrat preberi zgornje besedilo iz knjige Pregovorov. Poglej in premisli, kaj je tisto kar Bog sovraži, kaj je tisto kar se mu gnusi?    Tu je šest stvari, celo sedem, ki jih Bog sovraži: PREVZETNE OČI to so oči, ki na druge gledajo s prezirom in jih ponižujejo; so oči, ki želijo drugim slabo; so oči, ki hočejo vedno uveljavljati svoj prav; so oči, ki so znamenje poviševanja nad drugimi – biti stopnico višji od drugih… LAŽNIV JEZIK je jezik, ki govori in razširja laži in neresnice; jezik, ki podpira goljufijo; je jezik, ki ni čist… ROKE, KI PRELIVAJO KRI POŠTENEGA to so roke, ki »jemljejo življenje«, ne le na način, da ubijajo, pač pa še drugače: poslužujejo se nasilja in počenjajo zlo;  kradejo… to so roke, ki izkoriščajo slabotnega (šibkega) in nedolžnega; to so roke strahopetneža, ki se znaša nad slabotnimi; so roke, ki nepravično obtožujejo druge in se umikajo v ozadje – so kot strelovod, v katerega udari strela, nastradajo pa drugi za njegove napake…. SRCE, KI KUJE ZLE NAKLEPE to je srce, ki načrtuje, kako delati slabo in išče najboljšo pot za dosego tega. Namesto srca, ki bi nosilo v sebi dobroto in dobre namene, se tu srečujemo s srcem, ki je polno slabih želja.  Lahko je to slabo načrtovano kot odgovor na slabo, ki sem ga bil deležen od drugih (maščevanje); ali pa je to načrtno slabo delo storjeno z namenom drugega prizadeti. Je tudi srce, ki se hoče izogniti naporu in se sprašuje kako živeti čim bolj udobneje. Večkrat je v slabe načrte srca vključen še kdo drug; delati slabo še ne pomeni – biti pobudnik slabega – lahko si le »nemočen« opazovalec, ali stojiš ob strani, ko se dogaja slabo in nič ne rečeš, nič ne narediš…držiš vrečo tatu…. NOGE, KI SE SPUŠČAJO V TEK ZA HUDOBIJO to so noge, ki uživajo na slabi poti in vztrajajo v slabem (se nočejo spreobrniti). Tam kjer bi nujno  morale biti nosilke dobrega in lepega, postanejo nosilke slabega. Je kaj takšnega v tvojem življenju, kar hočeš na vsak način doseči, imeti, videti, zadovoljiti, … ne glede na posledice, ne glede na to, koliko te bo »stalo« ? KRIVA PRIČA, KI GOVORI LAŽI to so ljudje, ki naredijo vse, da bi prizadeli, uničili in omadeževali druge. To so ljudje, ki nastavljajo pasti, da bi se nekdo spotaknil in padel; ki govorijo neresnične stvari o drugih, ki mečejo blato na druge, ki si izmišljajo obrekljive zgodbe … KDOR SEJE PREPIRE MED BRATE Taka dejanja Bog najbolj sovraži. Če imamo namreč skupnega Očeta, smo med seboj vsi bratje. Kljub vsemu pa se najde kdo, ki seje prepir. Kako razumem druge: so to moji možni prijatelji, ali možni sovražniki? Kako se obnašam do drugih? MOLITEV Rad bi šel po tvojih stopinjah, Oče. Grešil sem, zelo grešil. Dobro vem, ponovno sem bil sin na katerega ne moreš biti ponosen. Priznavam, da se premalo zavedam vseh tvojih darov in da premalo v sebi gojim hvaležnost za vse to! Ponovno, Oče, te prosim odpuščanja. Ti sovražiš ravno tisto, kar sem sam zagrešil; vem pa, da ne sovražiš tistega, ki je grešil. Zate bom, kljub vsej teži, ki jo nosim na svojih plečih, vedno tvoj sin. Danes stojim pred teboj in te z ljubečim srcem prosim, da bi vedno bolj postajal sin, nad katerim bi Ti lahko bil vesel.         Spoved v naši dekaniji   29. marec Solkan od 17.30 Sobota, 5. april Kozana od 18.00 Gradno od 18.00 Nedelja, 6. april Bate od 8.30 Čepovan od 9.00 Lokovec od 10.30 Grgar od 10.30 Šempas od 14.00 Levpa od 15.00 Marijino Celje od 15.00 Ročinj od 15.00 Kal nad Kanalom od 16.30 Sreda, 9. april Avče od 16.00 Vedrijan od 18.00 Kojsko od 18.30 Četrtek, 10. april Vipolže od 18.00 Podsabotin od 18.30 Petek, 11. april Nova Gorica od 7.00 do 9.00 g. Milan Pregelj od 9.00 do 11.00 g. Cvetko Valič od 11.00 do 13.00 g. Jožko Bric od 13.00 do 15.00 g. Joško Tomažič od 15.00 do 17.00 g. Bogdan Vidmar od 17.00 do 19.00 g. Cvetko Valič Kromberk od 17.00 do 19.00 Biljana od 17.30 Zgornje Cerovo od 18.30 Sobota, 12. april Deskle od 15.00 Gorenje Polje od 15.00 Medana od 18.00 Kožbana od 18.30 Nedelja, 13. april Osek od 14.00 Kanal od 15.00 od 14. do 19. aprila Nova Gorica – Kapela od 9.00 do 11.30 in 15.30 do 19.00 ter med svetimi mašami   Sveta Gora od 10.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00 ter med svetimi mašami Ponedeljek, 14. april Šlovrenc od 18.00 Šmartno od 18.00     Oznanila župnij Šempas in Osek, 3. postna nedelja, 23.3.2025, prošnje, zahvale in križev pot vodijo prvoobhajanci in njihovi starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Ob priliki pogreba Batič Davorina ste zbrali 753 eur za Ozeljansko cerkev, hvala. Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 24.3.2025 Sv. Lucija ob 18h + Marijo Kogoj Vitovlje 72, ob 19h priprava na krst Torek 25.3.2025 Šempas ob 18h + Marijo Bovcon Šempas 33g                              praznik Marijinega oznanjenja Sreda 26.3.2025 Šempas ob 18h za + brata Ivana Vitovlje 95, po maši čaščenje Najsvetejšega Naš gost bo frančiškan g. Bogdan Knavs            Četrtek 27.3.2025 Ozeljan ob 18h + Drašček Štefan Ozeljan 32a Petek 28.3.2025 Osek ob 18h v zahvalo Mariju Batiču p. n. Vrtovin 78a Sobota 29.3.2025 Ob 7.30 romanje birmancev in spremljevalcev Koper, maša za birmance 4. postna nedelja, 30.3.2025, prošnje zahvale in križev pot vodijo birmanci in njihovi spremljevalci Ozeljan ob 7.45 + Blaško Olga in Bogdan Šmihel 54 Osek ob 9h za vse + Badalič Osek 42                        10.30 Šempas za vse + iz družine Faganel Vitvolje 95                                   Škofijsko svetoletno srečanje in romanje birmancev V soboto, 29. 3. bo v Kopru svetoletno srečanje in romanje birmancev, ki bodo birmani v koledarskem letu 2025. Srečanje se bo začelo v cerkvi svetega Marka na Markovcu v Kopru ob 9h. Urnik: Ob 9h – začetek srečanja in uvodni pozdravi Ob 9.15 – molitev in kateheza Ob 10 h začetek romanja in raziskovanja Kopra po župnijah Ob 12h – sveta maša, ki jo vodi g. škof, duhovniki pa ste vabljeni k somaševanju. Po maši sladoled na škofijskem dvorišču. Srečanje se bo predvidoma zaključilo ob 14h. Malico morajo udeleženci srečanja prinesti s seboj. Nazaj grede si bomo ogledali še srednjeveške freske v Hrastovljah.     Teden za življenje Od leta 1992 dalje na pobudo SŠK vsako leto pripravimo Teden za življenje. To je sklop dogajanj, od prve do druge nedelje v oktobru, vsakič pod izbranim »geslom« oz. naslovom. Letošnje geslo tedna je pričevalci upanja Nameni Tedna za življenje so: Širjenje zavesti o dragocenosti življenja kot zastonjskega daru Povabilo v večjo odprtost za življenje, v pripravljenost za sprejemanje novega življenja Utrjevanje vere v večno življenje, ki nam ga s svojo daritvijo prinaša Božji Sin Jezus Kristus Utrjevanje vere v zmago življenja nad smrtjo, zmago ljubezni nad sovraštvom, zmago dobrote Spoštovanje življenja vsakega človeka, vse od spočetja dalje pa vse do naravne smrti Spodbujanje k razvijanju sposobnosti vsake osebe in vsake, tudi celotne narodne skupnosti Širjenje zavesti o poklicanosti v službo življenju   V svetem letu 2025 je geslo Tedna družine »Pričevalci upanja«. Namen tega tedna je, da ozavestimo, da smo vsi kristjani pričevalci in prinašalci upanja. Najprej smo to v družini, potem pa tudi v širšem okolju, kjer živimo. Upanje lahko prinašamo drugim le, če ga imamo najprej sami. Je zastonjski dar od Boga. Ne daje nam ga na zalogo, vendar iz dneva v dan. Bog želi da ta dar sprejmemo, ga negujemo, z njim sodelujemo in ga širimo. Kako to narediti? S pomočjo petih stebrov duhovnega življenja, ki so: Sveto pismo, molitev, zakramenti, skupnost in služenje.   Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.   Oznanila župnij Šempas in Osek, 2. postna nedelja, papeška 16.3.2025, križev pot vodijo pevci, križev pot na Vitovlje ob 14.30, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Za romanje z birmanci v Koper so še prosta mesta. Tisti, ki bi radi romali se čimprej prijavite. Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 17.3.2025 Sv. Lucija ob 18h + Ipavec Danilo, Ana in Leopold Vitovlje 19, ob 19h priprava na krst Torek 18.3.2025 Ozeljan ob 18h + Konič Jožefa Ozeljan 40, ta dan bi imela 100 let Sreda 19.3.2025, sv. Jožef, začetek tedna za življenje Šempas ob 18h + Humar Marija in Kazimir Šempas 186a, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 20.3.2025 Ozeljan ob 18h + Velikonja Ozeljan 73 Petek 21.3.2025 Osek ob 18h + Kompara Marjan Vitovlje 20a, 8 dan Sobota 22.3.2025 Šempas ob 8h + Marija Cej Šempas 121, 8 dan V soboto, 22. marca, ob 14ih bo v stari učilnici srečanje Slomškovega bralnega priznanja za otroke. 3. postna nedelja, 23.3.2025,prošnje, zahvale in križev pot vodijo prvoobhajanci in njihovi starši Ozeljan ob 7.45 + Batič Davorin Ozeljan 56a, 8 dan Osek ob 9h po namenu Osek 72a                        10.30 Šempas za župnijo                                   V nedeljo 23. marca 2025, bo v Kopru potekal prvi letošnji Pohod za življenje, ki bo v znamenju praznovanja materinskega dneva in zavzemanja za pravice nerojenih otrok. Pohod, ki se bo začel ob 12. uri, vabi vse, ki želijo sporočiti Sloveniji, da se življenje začne ob spočetju. Zakrament svete birme »S krstom in evharistijo sestavlja zakrament birme celoto »zakramentov uvajanja v krščanstvo«, katerih enoto je treba ohranjati. Vernikom je treba torej razlagati, da je prejem tega zakramenta potreben za dopolnitev krstne milosti (prim. BI, Pred. nav. 1). Zakrament birme namreč tiste, ki so krščeni »popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero« (C 11; prim. BI, Pred. nav. 2).« (KKC 1285) Zakrament svete birme bi lahko imenovali »krščanska polnoletnost«. Zaključuje zakramente uvajanja v krščanstvo, kar pomeni, da je krščenec z zakramentov svete birme v polnosti vključen v (lokalno) župnijsko skupnost in da je pripravljen odgovorno živeti krščansko življenje. Ko otrok doseže telesno in čustveno zrelost, se zanj začenja novo obdobje življenja. Prihaja iz otroštva v odraslost in zato posebej potrebuje veliko milosti in blagoslova, da bo postal in ostal odgovoren ter uspešen odrasel človek in kristjan. Ker se Bog zaveda človekove svobodne volje in s tem tudi šibkosti človeške narave, je postavil zakrament svete birme, ki pomeni dar Svetega duha, ki krstno milost dopolni (prim. Apd 8,15–17; 19,5sl). Sveta birma je pomoč, da bi se otrok, ki je sedaj že mladostnik in na pragu odraslosti v življenju znal in zmogel prav odločati in uporabljati vse, kar mu Bog podarja. Zakrament svete birme ima svoje specifične učinke: globlje nas zakorenini v božje sinovstvo, ki nam daje klicati »Abba, Oče« (Rim 8,15); trdneje nas zedini s Kristusom; poveča v nas darove Svetega Duha; izpopolni našo povezanost s Cerkvijo; podeli nam posebno moč Svetega Duha, da bi z besedo in dejanjem kot resnične Kristusove priče širili in branili vero, da bi srčno izpovedovali Kristusovo ime in da se ne bi nikoli sramovali križa. (KKC 1303). Vendar te učinke ne smemo mešati s sodobno pogansko miselnostjo, ki degradira zakrament na raven neke magije. Temveč: »Kakor krst, katerega dovršitev je, se tudi birma podeljuje samo enkrat. Birma namreč vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, »character«. To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča (prim. Lk 24,48–49).« (KKC 1304) Ravno zato, da bi se ohranila svetost tega zakramenta in da ga ne bi zasenčila razna obstranska dogajanj – ki so se na nekaterih krajih popolnoma mutirala v zgolj materialno obdarovanje birmanca – je Cerkev postavila nekaj pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi zakramentalna milost čim bolje delovala, kajti kakor zakrament krsta tudi sveto birmo lahko prejmemo samo enkrat v življenju.   Eden od pogojev je priprava na birmo, ki »mora meriti na to, da privede kristjana h globljemu zedinjenju s Kristusom, k bolj živi zaupnosti s Svetim Duhom, z njegovim delovanjem, njegovimi darovi in njegovimi klici, da bo mogel bolje prevzemati nase apostolske odgovornosti krščanskega življenja. Pri tem si bo birmanska kateheza prizadevala prebuditi čut pripadnosti k Cerkvi Jezusa Kristusa, tako k vesoljni Cerkvi kakor k župnijski skupnosti. Ta zadnja nosi posebno odgovornost pri pripravi birmancev.« (KKC 1309). »Za prejem birme je treba biti v stanju milosti. Spodobi se prejeti zakrament pokore, da bi bil človek očiščen za podaritev Svetega Duha. Bolj goreča molitev mora pripraviti na to, da kandidati sprejmejo moč in milosti Svetega Duha z učljivostjo in razpoložljivostjo (prim. Apd 1,14).« (KKC 1310) »Za birmo, kakor tudi za krst, je primerno, da kandidati iščejo duhovno pomoč botra ali botre. Primerno je, da je isti kakor za krst, da se tako dobro pokaže enota obeh zakramentov.« (KKC 1311)     Oznanila župnij Šempas in Osek, 1.Postna nedelja, 9.3.2025, križev pot vodi Karitas, križev pot na Vitovlje ob 14.30, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 10.3.2025 Sv. Lucija ob 18h za vse + Vitovlje 45i, ob 19h priprava na krst Torek 11.3.2025, Ozeljan ob 18h + Drašček Štefan in + Drašček Ozeljan 32a Sreda 12.3.2025, naš gost bo g. pater Niko Šempas ob 18h + Stojan Vetrih Šempas 27, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 13.3.2025 Sv. Lucija ob 18h + Remec Herma in Zdravko Osek 72 Petek 14.3.2025 Osek ob 18h za vse + Ličen Osek 46 Sobota 15.3.2025 Šempas ob 8h za župnijo 2. postna nedelja, papeška 16.3.2025, križev pot vodijo pevci Ozeljan ob 7.45 + Rijavec Radovan Šmihel 49 Osek ob 9h v čast Svetemu Duhu za letošnje birmance, starše in botre p. n. Vitovlje 63e                        10.30 Šempas + Faganel Franc Ulica padlih borcev 14 Šempeter                                   Priprava odraslih na zakramente Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Prvo - informativno srečanje bo v nedeljo 9. marca 2025 ob 15. 30. Prijave sprejema g. Bogdan Vidmar Tel.: 051 323 165   Priprava staršev na krst otroka 10.3.2025 ob 19h   Romanje birmancev botrov in staršev za vso škofijo bo 29.3.2025 ob 7.30 z avtobusne v Šempasu. Začeli bomo na Markovcu in peš romali, z vmesnimi postajami v koprsko stolnico, kjer se bomo srečali s škofom in imeli mašo. Letos je manj birmancev zato se poleg birmanca(ke) lahko prijavita dva spremljevalca. Prijavite se že ta teden pri verouku in pri vpisu vplačajte akontacijo 10 eur na osebo.       Se postiš? No, potem pa nahrani lačne, daj piti žejnim, obišči bolne, ne pozabi zapornikov, usmili se mučenih, potolaži žalujoče in solzne, bodi usmiljen, ponižen, prijazen, miren, potrpežljiv, sočuten, odpuščajoč, spoštljiv, resnicoljuben in pobožen, tako da bo Gospod lahko sprejel tvoj post in ti v polnosti naklonil sadove pokore. Post za telo je hrana za dušo. (sv. Janez Krizostom)   Papež Frančišek pa nas v buli ob odprtju svetega leta opozarja na eno človeško lastnost, za katero pravi, da smo jo izgubili. To je potrpežljivost. Način življenja nas žene v naglico, kjer ni prostora za srečevanje, pogovor in skupnost. Nepotrpežljivost vodi v nemir, živčnost in celo nasilje. Ko pa pogledamo naravo, vidimo, da vse poteka v svojem ritmu: letni časi se menjavajo, plodovi zorijo postopoma, življenje ima svoj naravni tek. Bog nas s tem uči potrpežljivosti, ki je sad Svetega Duha in znamenje upanja. Spomnimo se na sv. Frančiška Asiškega, ki je v svoji Hvalnici stvarstva naravo doživljal kot veliko družino, kjer je sonce njegov brat in luna njegova sestra. Če bi znali potrpežljivo prisluhniti stvarstvu, bi v njem prepoznali Božjo modrost, ki nas uči, da vse raste in dozoreva ob svojem času. Ponovno odkriti potrpežljivost pomeni narediti nekaj dobrega zase in za druge.   Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.   Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.   Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom. Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.         Oznanila župnij Šempas in Osek, 8. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 3.3.2025 Sv. Lucija ob 18h v priprošnjo k sv. Luciji Torek 4.3.2025, Ozeljan ob 18h za vse + sorodnike Šmihel 44 Pepelnična sreda 5.3.2025, strogi post Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168b, začetek postnega časa, pri maši pepeljenje, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 6.3.2025 Sv. Lucija ob 18h + Vetrih Nejc Osek 72a Petek 7.3.2025 Osek ob 18h + Batič Marijo Osek 12 Sobota 8.3.2025 Šempas ob 8h za zdravje Šempas 131 1.Postna nedelja, 9.3.2025, križev pot vodi Karitas,                      križev pot na Vitovlje ob 14.30 Ozeljan ob 7.45 + Švara Egon Ozeljan 66, pogrebna Osek ob 9h + Bovcon Osek 6                        10.30 Šempas + Jožica Badalič Šempas                                   Priprava odraslih na zakramente Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Prvo - informativno srečanje bo v nedeljo 9. marca 2025 ob 15. 30. Prijave sprejema g. Bogdan Vidmar Tel.: 051 323 165   Priprava staršev na krst otroka čez 8 dni 10.3.2025 ob 19h   Romanje birmancev botrov in staršev za vso škofijo bo 29.3.2025 ob 7.30 z avtobusne v Šempasu. Začeli bomo na Markovcu in peš romali, z vmesnimi postajami v koprsko stolnico, kjer se bomo srečali s škofom in imeli mašo. Letos je manj birmancev zato se poleg birmanca(ke) lahko prijavita dva spremljevalca. Prijavite se že ta teden pri verouku in pri vpisu vplačajte akontacijo 10 eur na osebo.   Pastirsko pismo škofa Matjaža za postni čas: 'Skupaj hodimo in rastemo kot Cerkev' 2.3.2025  Celje  Drage sestre, dragi bratje, letošnji postni čas, v katerega bomo ta teden stopili z obredom pepeljenja, je lahko za nas vse posebno blagoslovljen, saj ga bomo živeli v jubilejnem Svetem letu. To pa je leto, v katerem je nebo še bolj na stežaj odprto, da bi nas lahko dosegli darovi Duha, darovi novega življenja.   Namen Svetega leta ni, da si naložimo nove obveznosti, da opravimo čim več romanj, temveč da to, kar delamo, delamo z Gospodom. Z obnovljeno vero želimo nadaljevati pot za Gospodom, za katero smo bili rojeni pri sv. krstu. Krst nas je trajno povezal z njim in tako že živimo novo življenje, ki ga prepoznavamo po sadovih veselja, ljubezni, miru, potrpežljivosti, sočutja, zvestobe (prim. Gal 5,25). Iščimo te sadove v našem življenju, zahvaljujmo se zanje in jih prinašajmo pred Gospoda, da jih blagoslovi. Tako bomo okrepili naše upanje, da na poti svetosti nismo sami in prepuščeni svoji naravi, ampak je z nami Bog, ki nam v svojem Sinu podarja vse potrebne milosti za našo romarsko pot. Tri konkretne darove milosti bi vam rad položil na srce, da jih v tem letu še posebej negujete in uporabljate, da bo vaša romarska pot obrodila čim več dobrih sadov. To so poslušanje Božje besede ter obhajanje zakramentov evharistije in spovedi.   1. Ponovno odkrijmo moč Božje besede! Odprite Sveto pismo, položite si ga na vidno mesto v svojem stanovanju, vzemite si vsaj nekaj minut časa zanj vsak dan, preberite stavek ali dva in ga ponavljajte. Ko berete Sveto pismo ali ga poslušate pri sv. maši, poslušate Boga samega, ki vsakega nagovarja na njegov način. Sveto pismo je gotovo eno tistih dobrih dreves, o katerem govori današnji evangelij, ki rodi dober sad: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad« (Lk 6,43) Dovolj je, da sprejemamo besede Svetega pisma, dobra semena Svetega Duha in jih posadimo v dobro zemljo zaupanja, jih zalivamo z vodo molitve in rodili se bodo sadovi, ki jih potrebujemo. Če se hranimo z besedo Svetega pisma, bomo prej ali slej želi njene sadove, ki so veselje, ljubezen in mir. Če se hranimo z besedami sveta, bomo želi njegove sadove, ki so jeza, nemir in strah. V težkih trenutkih se razkrije, kaj je v resnici v nas in s čim se hranimo. Vera je iz poslušanja. Tudi upanje in ljubezen se rojevata iz poslušanja. Poslušanje Božje besede premaga strah, potolaži žalost in nas odpre drugemu.   2. Drugi dar, kjer se v nas rojeva novo Božje življenje, je evharistija – sv. maša. Pri maši se dogaja edinstvena zamenjava, ki se je vse premalo zavedamo, ker si kaj takega težko predstavljamo. K maši prihajamo kot ljudje s svojimi vsakdanjimi skrbmi, zatopljeni v svoje misli, velikokrat obremenjeni z žalostjo in razočaranjem, včasih brezvoljni, včasih pa tudi z veseljem. Gospodu je vse to dragoceno, ker je resnično. Želi, da mu to izročimo, da mu vse to predamo v zaupanju, da lahko on iz tega ustvari nekaj novega. In pri maši se iz teh naših darov, ki jih na oltarju predstavljata kruh in vino, po Svetem Duhu in duhovnikovih besedah, rodi Kristusovo telo, ki ga pri obhajilu zaužijemo kot hrano za novo življenje. Prav to, kar se dogaja pri sv. maši, opisuje apostol Pavel v današnjem drugem berilu, ko pravi, da bo, kar je naše, »kar je uničljivo, obleklo neuničljivost, in to, kar je umrljivo, bo obleklo neumrljivost« (1 Kor 15,54). Božji Sin nas je vzljubil v vsej naši človeškosti, sprejel je našo kri in naše meso, našo šibkost in trpljenje ter vse to izroča Bogu Očetu kot svojo daritev. To je temelj našega upanja, vere in ljubezni.   3. Tretji dar milosti, ki ga ponovno odkrijmo v tem postnem času in svetem letu, pa je zakrament svete spovedi. Ne bojmo se tega zakramenta. Papež Frančišek nas spodbuja, da bi se pred spovedjo ne čutili kot kaznjenci, ki se morajo poniževati, ampak kot otroci, ki tečejo, da bi prejeli Očetov objem. In Oče nas bo dvignil iz vsake situacije in nam odpustil. V resnici, pravi Frančišek, v središču spovedi nismo mi s svojimi grehi, ampak Bog s svojim usmiljenjem. Hudi duh nas bo vedno hotel odvračati od tega koraka, češ da se ne splača, da nimam kaj povedati, da moram to sam popraviti. A življenja si nihče ne more dati sam, tako tudi pravega odpuščanja in miru ne. Na dobro spoved se pripravimo z Božjo besedo in s prošnjo k Svetemu Duhu. On nam bo pomagal, da bomo videli globlje in v ozadje svojih dejanj in želja. Da ne bi ostali zgolj na površju, pri nebistvenem, nas opominja tudi Jezus v današnjem evangeliju: »Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« (6,41) Poiščimo bruna, ki nam otežujejo našo hojo in naš pogled! Izročajmo jih Gospodu, ki se nam v sveti spovedi približa kot brat, kot oče in kot mati, da nam razveže vozle, zaceli rane in podeli odpuščanje.    Dragi bratje in sestre, sprejmite te tri Božje darove na pot letošnjega posta: poslušajte besede Svetega pisma, ki so najboljša medicina Boga Očeta, hranite se z evharistijo, ki je telesna navzočnost Božjega Sina med nami, sprejmite dar odpuščanja v sv. spovedi, kjer nas Sveti Duh po nežnih nitkah ljubezni vedno znova priteguje v Očetov objem.   Vedite pa tudi, da na tej poti niste sami. Skupaj hodimo kot občestvo Cerkve, drug drugemu pomagamo z molitvijo in ljubeznijo. V viziji naše celjske škofije, ki nam jo je Bog dal razumeti v teh zadnjih letih, smo zapisali svoj namen: »V Svetem Duhu se prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji.« Vsi smo k temu poklicani in vsem nam za to Bog podarja potrebne darove.   Še posebej vas vabim na svetoletno romanje dekanij v stolnico, ki bo potekalo vsako postno soboto. Tam nas čakajo odprta sveta vrata. Ne samo tista velika vhodna, ampak tudi ona manjša, vrata odpuščanja in sprave, vrata spovednic. Skupaj želimo rasti kot Kristusova Cerkev.   Na tej poti vas spremlja tudi moj blagoslov,   Škof Maksimilijan Matjaž   Oznanila župnij Šempas in Osek, 7. navadna nedelja; 23.2. 2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 24.2.2025 Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo DM Vitovlje 81 Torek 25. 2.2025, Ozeljan ob 18h v čast in priprošnjo sv. Jožefu Ozeljan24 Sreda 26.2.2025 Šempas ob 18h + Hvala in Vovk iz Trnovega p. n. Šempas 173, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 27.2.2025 Sv. Lucija ob 18h + Vinko in + Zornik Vitovlje Petek 28.2.2025 Osek ob 18h + iz družine Gleščič Osek 84 Sobota 1.3.2025 Šempas ob 8h + starši Šempas 185, blagoslavljam domove 8. navadna nedelja, 2.3.2025 Ozeljan ob 7.45 + p. n. Šmihel 67 Osek ob 9h za župnijo                        10.30 Šempas v dober namen Šempas 163a                                   Jubilejno leto 2025 je pomemben dogodek za Katoliško Cerkev in vernike po vsem svetu. Tukaj so najpogostejša vprašanja in odgovori na to temo: Kaj je jubilejno leto? Jubilejno leto je posebno obdobje milosti in duhovne prenove v Katoliški cerkvi, ki se običajno praznuje vsakih 25 let. V tem času verniki poglobljeno doživljajo vero, prejemajo odpustke in sodelujejo v različnih verskih obredih.  Geslo jubilejnega leta 2025 je "Romarji upanja", kar poudarja pomen upanja in skupnega romanja v veri.   Sveta vrata so posebna vrata v papeških bazilikah v Rimu, ki se odprejo le v jubilejnem letu. Prehod skozi ta vrata simbolizira prehod v novo življenje in prejem Božjega usmiljenja. Med glavnimi dogodki so odprtje in zaprtje svetih vrat, posebne maše, romanja, kulturni dogodki ter različne pastoralne pobude po vsem svetu.  Kako lahko verniki pridobijo odpustke v jubilejnem letu?  Verniki lahko pridobijo popolni odpustek z izpolnjevanjem določenih pogojev, kot so spoved, obhajilo, molitev po papeževem namenu in prehod skozi sveta vrata.  Osnovni pogoji za pridobitev odpustka: Biti resnično spokorjen, brez navezanosti na greh. Prejeti zakrament pokore in svetega obhajila. Moliti po namenu svetega očeta. 1. Ob svetih romanjih: Obisk jubilejnega svetega kraja in pobožno sodelovanje v bogoslužju, kot so: Sveta maša (npr. jubilejna maša, maša za spravo ali odpuščanje). Obredi zakramentov (npr. uvajanje v krščanstvo, bolniško maziljenje).Molitvena bogoslužja (npr. križev pot, rožni venec, spokorno bogoslužje). Pobožno obiskovanje: Štirih papeških bazilik v Rimu. Bazilik v Sveti deželi (npr. Božji grob v Jeruzalemu). Svetoletnih cerkva, ki jih določi krajevni ordinarij. 2. Ob pobožnih obiskih svetih krajev: Posamezniki ali skupine lahko pobožno obiščejo sveti kraj, kjer molijo Oče naš, izpoved vere in priporočijo prošnjo Devici Mariji. Obiski vključujejo določene bazilike, svetišča in pomembne cerkve po svetu. 3. Za tiste, ki ne morejo potovati: Verniki, ki zaradi starosti, bolezni, zapora ali drugih razlogov ne morejo sodelovati pri romanjih, lahko odpustek pridobijo z molitvijo doma ali na določenem kraju in darovanjem svojih stisk. 4. Z deli usmiljenja in pokore: Udeležba pri ljudskih misijonih, duhovnih vajah ali formacijskih srečanjih. Izvajanje telesnih in duhovnih del usmiljenja (npr. pomoč potrebnim, tolažba žalostnim, obisk bolnikov ali zapornikov). Odpoved nepotrebni potrošnji ali zabavi (npr. post, darovanje denarja ubogim). Posebni pogoji: Odpustek je mogoče pridobiti samo enkrat na dan, razen za duše v vicah, kjer so dovoljeni posebni primeri. Krajevni škofje lahko določijo dodatne jubilejne kraje in cerkve za romanja. Odpustek je povezan tudi s papeškim blagoslovom, ki ga verniki prejmejo pod običajnimi pogoji. Ta določila veljajo za celotno jubilejno leto 2025, s poudarkom na usmiljenju, spravi in duhovnem prenavljanju. Sveti oče Frančišek je napisal svetoletno molitev: Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni,  ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva. Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.   Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika. Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.       Oznanila župnij Šempas in Osek, 6. navadna nedelja, 16.2.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 17.2.2025 Sv. Lucija ob 18h + iz družine Košuta Vitovlje 62 Torek 18. 2.2025, Ozeljan ob 18h + Jožefa Konič p. n. Krapež,  ob 19h imamo srečanje župnijske Karitas v stari veroučni učilnici. Sreda 19.2.2025 Šempas ob 18h + Pepca in Angel Markočič Šempas 43a, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 20.2.2025 Sv. Lucija ob 18h + Ažman Jože Vitovlje 63d Petek 21.2.2025 Osek ob 18h + Batič Marijo Osek 12, 8 dan Sobota 22.2.2025 Šempas ob 8h + Humar Vinko Šempas 185, blagoslavljam domove 7. navadna nedelja; 23.2. 2025 Ozeljan ob 7.45 + Vrban Josip Šmihel 28 Osek ob 9h za zdravje Osek                        10.30 Šempas + Bele in Košuta Šempas 173                                   Zapisnik ŽPS Šempas – dne 07.02.2025 1. Uvodoma je g. župnik predstavil glavne zaključke sinode 2021-2024, ki se dotika predvsem: - decentralizacije, demokratizacije, emancipacije in konsolidacije Cerkve, - Cerkev je okorna znotraj sebe, zato naj bi se odločanje preneslo, tudi na laike, - slog sinode je predvsem na transparentnost Cerkve. 2. SPREJET JE BIL BOGOSLUŽNI KOLEDAR (februar – september 2025) FEBRUAR, MAREC, APRIL Na prvo postno nedeljo se prične katehumenat v konkatedrali v Novi Gorici 9. marca 2025 ob 15. 30. Prijave sprejema g. Bogdan Vidmar Tel.: 051 323 165 05.03.2025, Pepelnica Križev pot vsako nedeljo - ½ ure pred mašo- med križevim potom nositi križ Arma Kristi Priprava na krst v župniji je 10.3.2025 ob 19.30, krščevanje na belo nedeljo 1. postna nedelja - 09.03.2025– sodelavke Karitas 2. postna nedelja - 16.03.2025– pevci 3. postna nedelja - 23.03.2025- prvoobhajanci 4. postna nedelja - 30.03.2025- birmanci 5. postna nedelja - 6.4. 2025 -animatorji 6. vse nedelje v postnem času Križev pot na Vitovlje ob 14.30h 25.03.2025 Gospodovo oznanjenje: maša ob 19h v Šempasu 13.04.2025 Cvetna nedelja: blagoslov zelenja pred cerkvijo 17.04.2025 Veliki četrtek: maša v Oseku ob 18.30, v Šempasu ob 20h, po maši molitev 18.04.2025 Veliki petek: križev pot ob 15h pri Božjem grobu, bogoslužje ob 18.30 v Oseku, ob 20h v Šempasu po bogoslužju molitev rožnega venca ob Božjem grobu 19.04.2025 Velika sobota: blagoslov ognja v Šempasu ob 7h in 7.30 v Oseku blagoslov jedil po ustaljenem redu vigilija ob 20h na veliko soboto v Šempasu in ob 5.30 na velikonočno jutro v Oseku 20.04.2025 - Velika noč – maša – ob 9h v Ozeljanu in ob 10,30h v Šempasu, pri mašah ofer 27.04.2025 - Bela nedelja : krsti pri mašah, popoldne on 16h maša v Šmihelu MAJ, JUNIJ, JULIJ 10.05.2025 - Sobota: BIRMA - OB 10h 11.05.2025 - Romanje obeh župnij na Sveto goro 18.05.2025 – Sveto obhajilo – skupaj Šempas in Osek ob 10,30h 07.06.2025 – sobota - srečanje za ostarele in bolne v župnišču v Šempasu ob 16h 19.6.2025 - Sveto Rešnje Telo - ob 19h maša v Šempasu in po maši procesija 25.06.2025 - torek Dan državnosti – maša za domovino na Vitovljah ob 17 h 01.07.2025 – konec veroučnega leta 13.07.2025 - praznovanje Sv. Mohorja 27.07.2025 - praznovanje Sv. Jakoba 17.08 - 22.08.2025 - ORATORIJ   Oznanila župnij Šempas in Osek, 5. navadna nedelja , 9.2.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 10.2.2025 Sv. Lucija ob 18h + Štefan Hudobivnik, po maši ob 19h srečanje za starše 1.,2., in 3. razreda, popoldne v Črničah pogreb g. Aleksandra Lestana   Torek 11. 2.2025, Lurška MB zavetnica bolnikov Ozeljan ob 18h + Križanič Ljudmila Ozeljan 52 Sreda 12.2.2025 Šempas ob 18h + Marija in Benedikt Košuta Šempas 73, po maši čaščenje Najsvetejšega,           Četrtek 13.2.2025 Sv. Lucija ob 18h + Vinko Rus Vitovlje 81, ob 19h srečanje za starše 4., 5., 6., in 7., razreda Petek 14.2.2025, sv. Valentin Osek ob 18h v zahvalo in priprošnjo DM  Vitovlje 81, ob 19h srečanje za starše birmancev Sobota 15.2.2025 Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam domove 6. navadna nedelja, 16.2.2025 Ozeljan ob 7.45 + Pavla in Franc Krapež Ozeljan 31j Osek ob 9h v zahvalo in priprošnjo za zdravje in Božje varstvo Vitovlje 45m                        10.30 Šempas + Alojz in Pavla Samokec Šempas 61b                                   »Če niso verni ne starši in ne otroci, zakaj k obhajilu in birmi?« Župnik Sandi Koren: Epidemija nam je naredila veliko uslugo, ker je prečistila naše vrste. Mnogih, ki so prihajali k mašam, ne da bi vedeli, zakaj sploh hodijo, zdaj jih ni več. Pomanjkljivost je v tem, da je verouk naravnan na šolski sistem. V času prvih kristjanov so kristjani oznanjali Jezusa Kristusa, tisti, ki so ta nauk slišali in sprejeli, po zgledu prvih kristjanov sprejeli Jezusa v srce, pa so se krstili in stopili na pot učenčevstva, kateheze in se začeli učiti o Jezusu. Najprej je bilo torej spreobrnjenje, odnos, vera, nato pa znanje. Katehisti, župniki in laiki opažamo hud poraz. Ko starši in tudi stari starši niso več v stiku s Cerkvijo in vero, pa tudi po malo bolj tradicionalnih vaseh, kjer večina otrok še vedno hodi k verouku, mnogi hodijo samo zato, ker je to pač nekaj običajnega. Staršev ni nikjer zraven. Starši jemljejo verouk kot šolo, kamor pošljejo otroka in pustijo, da učitelji opravijo svoje delo poučevanja. Tako pošljejo otroka tudi k verouku in pričakujejo, da bo katehist opravil svoje delo na področju verske vzgoje. Zgodilo pa se mi je tudi, da se je en dedek vznemirjal, da otroke učimo moliti. Srečal pa sem tudi mamico, ki se ji je zdela sveta spoved pred prvim svetim obhajilom povsem nepotrebna in tudi neobičajna. To so stvari, ki se jim župniki še čudimo težko – današnja kultura in vera sta tako daleč narazen. Kako ocenjujete pripravo na zakramente?  Ali bo zdaj Sveti Duh prišel, ker je škof na čelo mlademu birmancu pomazal sveto krizmo, čeprav nima kandidat prav nobene vere? Po mojem teološkem razumevanju – ne. Za delovanje zakramenta sta potrebna vera in sodelovanje birmanca. Mislim, da bi morali tudi v Cerkvi izkazati spoštovanje do zakramentov, do svetih reči. Ali ne velja, da ima zakrament moč tudi sam po sebi?  Pazljivi moramo biti, da na tem področju ne zdrsnemo v magijo. Takoj ko rečem, da ima zakrament to moč sam po sebi ne glede na to, ali verujem v Boga ali ne, in da imam zdaj, ko sem prejel ta zakrament, to moč tudi jaz, sem v magiji. Vsa moč zakramenta izhaja iz Boga in ne sama iz sebe, zakrament deluje v povezavi z mojo vero. Božjo milost pa lahko v življenju sprejmeš samo, če sprejmeš Boga. Bog pa lahko deluje tudi mimo zakramenta. Neverni, nekrščeni ljudje, ki so spoznali Jezusa, so dobili razodetja, kot na primer sveti Pavel. Sveto pismo moramo resno jemati. Še zlasti pri prvem obhajilu je zelo pomembno, da otroka podpirajo starši, saj so oni zagotovilo, da bo otrok še naprej rastel v veri. Pri birmancih pa je treba odgovornost za versko življenje že preložiti na njih same. Pravim, da po tekočem traku ustvarjamo birmance. Če komu, ki ne prihaja redno k verouku, rečeš, da ne bo smel k birmi, vidiš, da ima občutek, da mu to pripada, čeprav ni pokazal neke pripravljenosti na sodelovanje. Vas ni strah, da bi se župnija preveč skrčila? Tak strah bi bil izraz nevere. Če verujem, da je Bog tisti, ki Cerkev poživlja, in da ni Cerkve brez Kristusa, trdno verujem, da bo poslal Svetega Duha, da bo Cerkev še naprej živela. Zdi se mi, da duhovniki in laiki, ki se bojijo, da bo Cerkev propadla, nimajo vere. Seveda se bo skrčila. Ampak saj se je že. Številke, koliko birmancev smo imeli, nam ne povedo veliko o realnosti, koliko birmancev bo po prejemu birme še ostalo povezanih z župnijo. Kaj bo podjetju tisoč zaposlenih delavcev, če jih v službo hodi samo še sto? Če prideš v skupnost, kjer so vsi navdušeni za Jezusa, boš svoje navdušenje lažje živel, kot če prideš v skupnost, kjer jih je pol naveličanih vsega. Cerkev si mora reči: ustavimo se. Smo si sposobni priznati, da živimo v skupnostih, kjer so skoraj vsi praktični ateisti in potrebujemo novo evangelizacijo. Želel bi si, da bi tisti, ki smo prisotni v cerkvenih prostorih in dejavnostih, resno vzeli našo vero in da bi se krog zares gorečih za Jezusa širil.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 2.2.2025 Jezusovo darovanje svečnica, pri mašah blagoslov sveč, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 3.2.2025, sv. Rok, blagoslov grla Šmihel ob 18h za blagoslov doma v Šmihelu, ob 19h srečanje ŽPS Osek Torek 4.2.2025 Ozeljan ob 18h + Anton Štrukelj in + starši Velikonja Ozeljan 10a Sreda 5.2.2025 Šempas ob 18h + Pavla, Oskar in Venčko Murovec Šempas 120a, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 6.2.2025 Sv. Lucija ob 18h + Zerbo in Hrvatin Vitovlje 81 Petek 7.2.2025 Osek ob 18h prvi petek + Ester Millevoi p. n. svojcev, ob 19h srečanje ŽPS Šempas Sobota 8.2.2025, Prešernov dan Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam domove 5. navadna nedelja , 9.2.2025 Ozeljan ob 7.45 p. n. Susič Osek ob 9h + Štefan Hudobivnik                        10.30 Šempas + Darinka in Leopold Fernatič Šempas 168a                                          Svečnica: Praznik Jezusovega darovanja v templju –   Praznik Gospodovega darovanja v templju je štirideseti dan po božiču, kolikor časa traja očiščevanje porodnice po postavi. (Prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje.). Ako je svečnica zelena, bo cvetna nedelja (ali: Velika noč) snežena.   Če na svečnico od strehe kane prej ko od sveče, ne bo še kmalo konec zimske nesreče.   Ko svečnica pride, skoraj zima odide.   Na svečnico se še enkrat spomnimo božiča. Ta »luč v razsvetljenje poganom«, kot je vzkliknil Simeon, je prišla na svet po Božjem Sinu. Sicer se je božični čas zaključil že z nedeljo Jezusovega krsta, toda v ljudski zavesti in pobožnosti je šele s svečnico pravi sklep božične dobe. Zato večina župnij in vernikov pospravi jaslice in dokončno preneha s petjem božičnih pesmi šele 2. februarja. Papež Janez Pavel II. je ta praznik razglasil za dan Bogu posvečenega življenja. Iz Svetega pisma Štirideseti dan po rojstvu Jezusa sta ga Marija in Jožef prinesla v tempelj, da bi ga posvetila Gospodu. – Mojzesova postava je namreč staršem nalagala, naj gredo štirideset dni po rojstvu prvorojenca v jeruzalemski tempelj in tam darujejo Gospodu svojega sina, hkrati pa se je mati obredno očistila (3Mz 12,1–8). – Evangelij ob tej priložnosti ne opisuje obreda Marijinega (nepotrebnega) očiščevanja in otrokovega posvečenja. Opisuje pa srečanje s starčkom Simeonom in prerokinjo Ano, ki sta prerokovala nad otrokom. (Lk 2,22–39) Srečanje: Nunc Dimittis (Zdaj odpuščaš) Lep prizor iz Lukovega evangelija: Marija in Jožef prideta v tempelj s svojim dojenčkom – in tam sta dve osebi, ki takoj opazita, da ne gre za običjnega otroka. Simeon in Ana v Božji hiši glasno priznata, da je Jezus Odrešenik vseh narodov. Stari Simeon čaka v Jeruzalemskem templju na izpolnitev razodetja. Rečeno mu je bilo, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Mesije, odrešenika vseh ljudi. Ko mu je Marija končno položila v roke dete Jezusa, je zapel hvalnico Nunc Dimittis (Zdaj odpuščaš): Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, * kakor si obljubil s svojo besedo. Na svoje oči sem videl Zveličarja, * ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razsvetljenje vseh narodov * in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. (Lk 2,29–32) Simeon pa ni napovedal le rešitve Izraelskega ljudstva, ampak je napovedal tudi Marijine bolečine in skrbi rekoč: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč.« S temi besedami ji je napovedal zlom srca, da bo kot mati žalostna (lat. mater dolorosa) prestala križanje. Prerokba o luči in beseda o križu spadata skupaj. Pot Mesijeve zmage bo zahtevala hojo po poti bolečine. Ta praznik je torej spomin na Jezusovo darovanje v templju, srečanje s prerokinjo Ano in pobožnim starčkom Simonom, ki je razglasil, da je Jezus »luč sveta«, in k čemur smo pozvani tudi mi kristjani. Jezus, ki je luč sveta, lahko razsvetli mojo temo … da postanem tudi jaz luč. Običaj blagoslova sveč na svečnico je povezan s Simeonovo napovedjo, da bo Jezus prinesel luč in odrešenje svetu.                                                                                                                                             Molimo Večni Bog, tvoj edinorojeni Sin je bil na današnji dan darovan v templju kot človeški otrok. Izpolnil si pričakovanje Simeonu, da ni umrl, dokler ni srečal Kristusa.                                                    Naj se tudi mi srečujemo z Jezusom, dokler ne bomo večno živeli z njim, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.   Oznanila župnij Šempas in Osek, 3. navadna nedelja, nedelja Božje besede, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 27.1.2025 Sv. Lucija za žrtve totalitarnega nasilja med 2. svetovno vojno v naših župnijah, ob 19h srečanje ŽPS Osek Torek 28.1.2025 Ozeljan ob 18h + Živec Alojz, Milka in Zvonko Ozeljan 107 Sreda 29.1.2025 Šempas ob 18h v priprošnjo k Sveti Družini Šempas 163, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 30.1.2025 Sv. Lucija ob 18h za spreobrnjenje nevernikov Vitovlje 81, ob 19h srečanje ŽPS Šempas Petek 31.1.2025 Osek ob 18h vsi + Ličen Osek 46 Sobota 1.2.2025 Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam domove Ob 10h umestitev novega škofa Petra Štunfa v Kopru 2.2.2025 Jezusovo darovanje svečnica, pri mašah blagoslov sveč Ozeljan ob 7.45 + Vrban Branko Šmihel 18 Osek ob 9h + Gabrijela Remec Osek 108                        10.30 Šempas + Pelicon Toni Šempas 63b Ob 11h maša in predstavitev novega škofa v konkatedrali v Novi Gorici                                                   Nedeljo Božje besede bomo v naših dveh župnijah tudi letos obeležili z branjem Svetega pisma. Mašni bralci in bralke bodo za vas letos prebirali 1. Janezovo pismo. Branje bo trajalo približno pol ure. V Oseku bo potekalo po nedeljski maši, v Šempasu pa pred mašo, torej na obeh krajih istočasno, med 10. in 10:30. Vzemimo si čas za Božjo besedo, ki naj tudi v letošnjem svetem jubilejnem letu v nas utrjuje upanje, kot pravi psalmist: »Ti si moje upanje, o Gospod« (Ps 71,5). Danes popoldne pa bo v Škofijski gimnaziji v Vipavi ob 15h predavanje dr. Alana Tedeška z naslovom »Razglasite osvoboditev vsem prebivalcem!« (3 Mz 25,10) - Jubilejno leto v Svetem pismu.                                                                                                Srečanje članov ŽPS Osek bo v ponedeljek 3.2.2025. Srečanje članov ŽPS Šempas pa bo v četrtek 6.2.2025   Priprava na zakon Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 I. Nedelja, 26. januarja 2025 ob 17. uri (26.1.; 2.2.; 9.2.; 16.2. in 23.2.)   Priprava odraslih na zakramente Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Prvo - informativno srečanje bo v nedeljo 9. marca 2025 ob 15. 30. Prijave sprejema g. Bogdan Vidmar Tel.: 051 323 165   Božja beseda je živa, spoznavamo jo tako, da jo poslušamo oziroma beremo. Poslušati jo moramo s srcem, da v nas deluje in nas spreminja. Če otopimo in ne slišimo Božje besede prav, se ne spreobrnemo in nas Jezus ne more ozdraviti Božja beseda je živa, spoznavamo jo tako, da jo poslušamo oziroma beremo Jezusu je torej najbolj všeč, če Ga poslušamo! Poslušnost je krepost, ki naj bi jo živeli z vsem srcem. Kajti če z vsem srcem poslušamo in spolnjujemo Njegovo besedo, je naše življenje najbolj rodovitno. Zato je poslušnost s srcem najbolj pomembna krepost v našem življenju. Ta zahteva, da dajemo Božji Besedi največji pomen. Da smo najbolj pozorni na njeno vlogo v našem življenju. Kajti v Božji besedi se ne srečujemo s črko, ampak vsaka Božja beseda omogoča srečanje z Osebo, Bogom, Sveto Trojico. Zato je živa. Zato z odnosom do Božje besede dokazujemo, kakšen odnos imamo do Boga. Odnos do Božje besede pa se kaže z branjem, premišljevanjem, molitvijo in udejanjanjem Božje besede v življenju. Ali če vzamemo prispodobo, ki je bližja našemu dojemanju, bi lahko rekli, da se naš odnos z bližnjim tem bolj poglablja, kolikor bolj smo ga pripravljeni poslušati. Ne le z besedami, saj vemo, da je govorica človeka raznovrstna. Kako raznovrstna je šele govorica Boga. Ko namreč nekoga poslušamo s srcem, se zbližujemo z bližnjim in odkrivamo njegove izredne globine, ki jih ne moremo spoznati v površnem odnosu. Božjo besedo je treba poslušati s srcem, da v nas deluje in nas spreminja Sveto pismo pravi, da se vera krepi le tako, da jo poslušamo Božjo besedo. Ta ne vstopa v človeka, kot radi včasih rečemo: skozi eno uho noter, skozi drugo ven, ampak vstopa v globine našega srca. Zato imamo npr. v Svetem pismu največji zgled poslušnosti Božji besedi v Mariji, ki jo je vedno poslušala in ohranjala v svojem srcu. Drugače povedano: treba je dopustiti, da Božja beseda v srcu deluje in ga spreminja. Obstaja pa nevarnost, da vse dogajanje okoli sebe, tudi pomen Božje besede razumemo in vidimo na podlagi svojega trenutnega stanja in doživljanja. Če se na primer težko bolni človek odloči, da bo molil, pa moli nekaj časa, in tudi če je molil in rotil Boga, naj mu pomaga, ne ozdravi, se je v njem utrdilo prepričanje, da je to pač Božja volja. »Bog hoče, da sem bolan!« Če otopimo in ne slišimo Božje besede prav, se ne spreobrnemo in nas Jezus ne more ozdraviti Resnica pa je v tem, da nas poglabljanje v Božjo besedo, premišljevanje in molitev, ki izvira iz tega, vodi v drugo smer. Potem ko je Jezus povedal priliko o sejalcu Božje besede (prim. Mt 13,1–9), je žal moral obenem ponoviti tudi preroške besede Izaija, ki jih je povedal že šeststo let prej in jasno označujejo držo večine nas, ljudi, do konca časov: »Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli. Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil« (Mt 13,14–15). Duhovno in kakor koli bolni nismo zato, ker je to Božja volja, ampak ker se nismo naučili poslušati, prebirati, premišljevati, ponotranjati Božje besede in živeti po njej. Oznanila župnij Šempas in Osek, Nedelja Jezusovega Krsta, 12.1.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Danes popoldne ob 15 otroška božičnica na Kapeli N. G. V akciji otroci za otroke smo zbrali 600eur. Toliko tudi sedaj plačamo mesečno za elektriko v Šempasu (619) v Oseku pa 405 eur. ponedeljek 13.1.2025   Sv. Lucija ob 8h + Roza in Anton Winkler Vitovlje 31                                Od ponedeljka do petka me ni zato moj verouk odpade   Sobota 18.1.2025, blagoslavljam domove Šempas ob 15h v zahvalo za 50 let skupnega življenja Oberdank Ivan in Ida Šempas 124 Začetek tedna molitve za edinost kristjanov   19.1.2025, 2. navadna nedelja Ozeljan ob 7.45 za zdravje Ozeljan 97b Osek ob 9h Mariji Magdaleni Gornik v zahvalo za uslišanje Šempas  ob 10.30 za srečno prevožene kilometre ob 15h literano srečanje z Matejo Gomboc v župnišču Šempas   Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h Ponedeljek 20.1.2025 Sv. Lucija + Danilo in + starši Rijavec Vitovlje 84 Torek 21.1.2025 Ozeljan ob 18h za župnijo Sreda 22.1.2025 Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 33l, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 23.1.2025 Sv. Lucija ob 18h + starši Živec Vitovlje 83b Petek 24.1.2025 Osek ob 18h + Miran in + Šuligoj Osek 19d Sobota 25.1.2025 Šempas ob 8h po namenu, blagoslavljam domove   3. navadna nedelja, nedelja Božje besede Ozeljan ob 7.45 + Leonard in Dominik Batič Ozeljan 128a Osek ob 9h + Batič Stanko Osek 6b                        10.30 Šempas + Badalič Katarina Šempas 176                                                    Priprava na zakon Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 I. Nedelja, 26. januarja 2025 ob 17. uri (26.1.; 2.2.; 9.2.; 16.2. in 23.2.)   Priprava odraslih na zakramente Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Prvo - informativno srečanje bo v nedeljo 9. marca 2025 ob 15. 30. Prijave sprejema g. Bogdan Vidmar Tel.: 051 323 165   Mladi iz župnije Ajdovščina vabijo na večer za mlade, ki bo v soboto, 18.1.2025, ob 19.uri v dvorani srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini. Kdor more priti prej, je v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini ob 18.30 večerna sv. maša. Po maši se gre peš do dvorane, ki je cca.3 minute oddaljena od cerkve. Gost večera bo dramski igralec Gregor Čušin z " Evangelijem po Čušinu". Po predstavi sledi pogovor z igralcem in prigrizek.     Sveti krst Naše življenje s Kristusom se začne s svetim krstom, ko postanemo božji otroci in udje svete Cerkve. Zakaj pravimo krstu krst? Katekizem katoliške Cerkve nam to lepo razlaga: »Ta zakrament imenujemo krst po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško »baptizein«) pomeni »potopiti«, »utopiti«; »potopitev« v vodo naznačuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom (prim. Rim 6,3–4; Kol 2,12) kot »nova stvar« (2 Kor 5,17; Gal 6,15).« (KKC 1214) Kakor se življenje začenja z rojstvom na ta svet, se s krstom začne življenje v oni svet. Življenje se začne z rojstvom in to je za vsakega starša svet trenutek. Ko se človek rodi, se ga Jezus želi dotakniti, se mu približati, kar naredi s svetim krstom. Sveti krst je torej prvi Jezusov dotik, je prvi zemeljski dotik Boga. Krst je tako vir in začetek vseh milosti. Brez krsta ne moremo prejeti drugih zakramentov, drugih milosti in blagoslovov. Katekizem nam pravi: »Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu (»vitae spiritualis ianua«) in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.« (KKC 1213) Zakaj krst sploh potrebujemo? Odgovor na to vprašanje nam da kar Gospod Jezus Kristus sam:  »Gospod sam zatrjuje, da je krst potreben za zveličanje (prim. Jn 3,5). Tudi je svojim učencem zapovedal oznanjati evangelij in krščevati vse narode (prim. Mt 28,20) (prim. DzS 1618; CS 14; M 5). Krst je potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in so imeli možnost prositi za zakrament (prim. Mr 16,16). Cerkev ne pozna drugega sredstva za zagotovitev vstopa v večno blaženost, kakor je krst; zato se skrbno varuje zanemarjanja poslanstva, ki ga je prejela od Gospoda, naj dela za to, da se »iz vode in Duha« prerodijo vsi tisti, ki morejo biti krščeni. Bog je zveličanje navezal na zakrament krsta, toda on sam ni vezan na svoje zakramente.« (KKC 1257) S krstom se nam tako uresniči želja, globoko hrepenenje, da postanemo kristjani. Da človek postane kristjan je potrebno prehoditi pot priprave, ki je že od apostolskih časov dalje sestavljena iz več stopenj: oznanjevanje božje besede, sprejetje evangelija, ki ima za posledico spreobrnjenje, izpoved vere, krst, izlitje Svetega Duha in pristop k evharističnemu občestvu. (KKC 1229) V prvih stoletjih Cerkve so h krstu pristopali odrasli ljudje, ki so se na prejem zakramenta temeljito pripravljali. Tako je priprava na krst, ki se ji reče ”katehumenat”, danes pri nas traja dobro leto začne se 9.3. v Novi Gorici.   Oznanila župnij Šempas in Osek, 29.12.2024, 2. nedelja po Božiču, 5.1.2025, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Birma v Šempasu bo v soboto10.5.2025 ob 10h Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 6.1.2025, sveti trije kralji Šempas ob 18h + Simon in Gregor Primožič Šempas 33l, pri maši otroci prinesejo svoj dar, »otroci za otroke«, Jezusu v štalco Torek 7.1.2025 Ozeljan ob 18h + Petrovčič Dušan Ozeljan 100, pogrebna maša Sreda 8.1.2025 Šempas ob 18h + Fernatič Mirka in Rudolf Šempas 14, po maši čaščenje Najsvetejšega            Četrtek 9.1.2025 Sv. Lucija ob 18h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h Petek 10.1.2025 Osek ob 18h v zahvalo Presveti Trojici Osek 93 Sobota 11.1.2025 Šempas ob 8h po namenu, blagoslavljam domove   Nedelja Jezusovega Krsta, 12.1.2025 Ozeljan ob 7.45 + Terčič Šmihel 51 Ob 9h Osek + Jožef Peršič Osek 12                        10.30 Šempas za župnijo                                                    Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + ... . 6. januar Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil.« Tako pravi odpev k hvalospevu Moja duša v drugih večernicah molitvenega bogoslužja današnjega praznika Gospodovega razglašenja. Grško ime zanj je epifania, pomeni pa razodetje Kristusovega mesijanskega veličastva. Modri so Otroka, h kateremu jih je pripeljala nenavadna zvezda, priznali za mesijanskega kralja in ga »razglasili« med svojimi rojaki. Ob čudežu spremenitve vode v vino na svatbi v Kani Galilejski, poroča evangelist Janez, je Jezus »začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo«. Pri Jezusovem krstu v reki Jordanu pa ga je nebeški Oče sam razglasil za svojega Sina. Vzhodne krščanske Cerkve praznujejo 6. januarja praznik bogojavljenja Gospoda Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa kot enega največjih praznikov že od najstarejše dobe. Posvečen je Jezusovemu krstu v Jordanu, kjer se je razodelo njegovo božanstvo. Pri nas in po vseh deželah sveta, kjer so evangeljsko oznanilo sprejeli iz Rima, pa se današnji praznik v ljudskem govoru ne imenuje Razglašenje Gospodovo, ampak praznik Svetih treh kraljev. Izraza »razglašenje« in »trije kralji« si nista nasprotna, temveč se med seboj dopolnjujeta. Modri, o katerih piše na začetku drugega poglavja svojega evangelija sveti Matej, so že v prvi Cerkvi veljali za »prvence poganskega sveta«: v njih so bili na neki način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. Evangeljsko pripoved, ki se bere leto za letom pri praznični maši, je legenda dopolnila in pesniško olepšala. Modri so Detetu darovali tri darove zlato kot velikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku zato je ljudska domišljija dala vsak dar v roke enemu. Zgodaj je določila tudi njih imena, ki so se v teku časov spreminjala do sedanjih oblik: Gašper, Miha (Melhior), Boltežar (Baltazar). Vsebino številnih legend povzema naš narodopisec dr. Niko Kuret takole: »Srednji vek je na svoj način spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivolas – Gašper mladenič dvajsetih let Boltežar pa mož; tako naj bi bili simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi bili sveti trije kralji simbolično predstavljali pogane betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude - Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar pa hamitov, zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropca, Gašperja kot Azijca, Boltežarja pa kot Etiopca - črnca... Vsa ta dediščina srednjeveške pobožne domišljije se je skozi stoletja ohranila v naš čas. Po njej upodabljajo umetniki svete tri kralje na slikah in kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi je mož, tretji je črnec...« Domnevne ostanke svetih treh kraljev so hranili v stolnici v Kölnu ob Renu, kamor se je zgrinjalo veliko romarjev. Tudi pobožni Slovenci s Kranjskega, iz Štajerske in Koroške so radi romali v "Kelmorajn". Na današnji praznik godujejo tisti, ki so jim starši izbrali ime Boltežar (Bolte, Boltež), Gašper in Melhior (Miha).   Oznanila župnij Šempas in Osek, 29.12.2024, Nedelja Svete Družine, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Birma v Šempasu bo v soboto10.5.2025 ob 10h Dan, datum, Vse dni blagoslavljam domove  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 30.12.2024, Sv. Lucija ob 18h + starši Vitovlje 63 Torek 31.12.2024, šagra sv. Silvestra v Šempasu   Šempas ob 18h za župnijo, po maši praznovanje v dvorani Sreda 1.1.2025, srečno novo leto 2025, Božja Mati Marija Osek ob 9h + Milka in Viktor Osek 95 Šempas ob 10.30 za zdravje Šempas 131a             Četrtek 2.1.2025 Sv. Lucija ob 18h + Brecelj Vinko Vitovlje 20 blagoslavljam domove Petek 3.1.2025 Osek ob 18h v zahvalo MB Osek 93, blagoslavljam domove Sobota 4.1.2025 Šempas ob 8h + Frančiška Žgavec Šempas 6a, blagoslavljam domove   2. nedelja po Božiču, 5.1.2025 Ozeljan ob 7.45 + Francka Jermolj Šmihel 69 Ob 9h Osek za vse + Miran in + Šuligoj Osek 19d                        10.30 Šempas + Vinko Humar Šempas 185                                                      »Družina je prva skupnost, kjer se poučuje in se uči ljubiti. Je privilegirano okolje, kjer se poučuje in se uči tudi vero, kjer se uči delati dobro,« je dejal papež med avdienco, ki je potekala v dvorani Pavla VI. Izpostavil je, da je zdravje družine odločilno za prihodnost sveta in Cerkve, pri čemer je treba upoštevati številne izzive in težave, ki se danes pojavljajo v vsakdanjem življenju. Ko se namreč srečamo z grenko realnostjo, ko čutimo bolečino, ko nas zajame izkušnja zla in nasilja, se lahko vse to razume in preseže v družini, v njenem življenju občestva in ljubezni. Tudi družina je zaznamovana s trpljenjem je nadaljeval papež. O tem govorijo mnoge svetopisemske strani: bratomorno nasilje Kajna nad Abelom, prepiri med Abrahamovimi otroki in ženami, Izak in Jakob, nesreče, ki doletijo Davida, Tobijevo trpljenje, Jakobova bolečina. Tudi življenje svete družine je poznalo boleče dogodke, kot je beg Marije in Jožefa, ki sta se z malim Jezusom zatekla v Egipt. Marija je o vseh teh stvareh premišljevala v srcu. In Jezus, Božji Sin in Marijini Sin, je tudi sam videl, poslušal, trpel in se radoval, ko je v svojem srcu doživljal nezgode oseb, ki jih je srečeval: Petrova tašča, ki je bila bolna, Marta in Marija, ki jočeta za umrlim bratom Lazarjem, vdova iz Naima, ki je izgubila edinega sina, stotnik, ki je trpel zaradi težke bolezni drage mu osebe. Jezus je vedno sposoben postaviti se na isto valovno dolžino z osebami, ki prosijo za zdravje ali neutolažljivo jokajo. Jezus je blizu družinam Tudi Cerkev na svoji vsakodnevni poti pozna skrbi in napetosti družin, generacijske konflikte, družinsko nasilje, ekonomske težave, pomanjkanje dela. Sveti Duh jo vodi, da je kakor tovarišica na poti blizu družinam, predvsem tistim, ki preživljajo kakšno krizo ali živijo kakšno bolečino, ter tudi da pokaže končni cilj, kjer bosta smrt in bolečina za vedno izginila. »Jezus nas na življenjski poti nikoli ne zapusti,« je izpostavil papež. »Z usmiljenjem sledi in spremlja vse ljudi, na poseben način pa družine, ki jih posvečuje v ljubezni. Njegova navzočnost se kaže preko nežnosti, božanja, objema mame, očeta, otroka. Družina je kraj nežnosti.« Zato se Bog v spisih pokaže kot oče in tudi kot mati, ki neguje in hrani. Cerkev nas kakor skrbna mati uči ostajati trdni v Bogu, ki nas ljubi in podpira. Če izhajamo iz te temeljne notranje izkušnje, lahko po papeževih besedah prestanemo vse življenjske neprijetnosti in pripetljaje, agresije sveta, prevare in napake drugih in nas samih. Samo če začnemo pri tej trdni notranji izkušnji, smo lahko sveti v vztrajanju v dobrem, ki z Božjo milostjo premaga vsako zlo. Družina – kraj posredovanja vere Sveti oče je ob koncu še dejal, da se v družini posreduje tudi vera. Tu se uči ponižne in preproste molitve, ki je obenem odprta za upanje, spremlja pa ga veselje, ki prihaja iz globoke harmonije med osebami, iz lepote biti skupaj in se od blizu podpirati na življenjski poti, kljub vsem našim omejitvam. Družina prav tako daje človeško uravnoteženost, modrost in vrednote. »Dobra družina posreduje tudi civilne vrednote, goji občutek pripadnosti družbenemu telesu, uči lojalnega in poštenega državljanskega obnašanja. Narod se ne more ohraniti, če družine ne opravljajo te naloge. Prva državljanska vzgoja se prejme v družini,« je še dejal papež Frančišek. Oznanila župnij Šempas in Osek, 4. adventna nedelja, 22.12.2024, po mašah  dobite betlehemsko lučko, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Danes ob 14h spoved v Oseku                                                                                                                                      Z darovi, ki ste jih prispevali za adventne venčke smo v Ozeljanu zbrali 140€, v Šempasu 185€ in v Oseku 232€. Hvala sodelavkam Karitas, za pomoč in izdelavo adventnih venčkov in vsem, ki ste darovali za in s tem pomagali najšibkejšim. Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 22.12.2024, Sv. Lucija ob 18h vsi + Badalič Osek 42 Torek 24.12. 2024, sveti večer, blagoslovimo dom in jaslice, skupaj molimo in gremo k polnočnici  Ozeljan ob 20h igrica in otroška polnočnica + Matej Loverčič Ozeljan 37a Osek ob 10h + Vetrih Nejc Osek 72a Šempas ob 00 + Marija in Jože Humar Šempas 167b Sreda 25.12.2024, srečen in blagoslovljen Božič Ozeljan ob 7.45 za župnijo Osek ob 9h za zdravje in Božje varstvo Šempas ob 10.30 Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Šempas 44, po mašah ofer             Četrtek 26.12.2024 Sv. Lucija ob 10h + Badalič Karlo Osek 92, po maši blagoslov vina, vode, kruha, soli, konj… Blagoslavljam domove Petek 27.12.2024 Osek ob 18h + Remec Zdravko in Herma Osek 72 Sobota 28.12.2024,                     ob 10h začetek svetega leta v konkatedrali v Novi Gorici Ozeljan ob 14h 50 letnica poroke Terčič Neve in Danilota Ozeljan 47 Ob18h pohod z baklami na Vitovlje, maša za vse ki pripomorejo k prepoznavnosti našega kraja, gostje iz Kamne Gorice bodo pred in po maši pritrkovali in streljali… 29.12.2024, Nedelja Svete Družine, Ozeljan ob 7.45 + Dora in Radomir Pavlin Ozeljan 47 Ob 9h Osek za vse + Kompara Vitovlje 20a                         10.30 Šempas + Miro Oberdank Šempas 140                                                    Letos bomo na tradicionalnem pohodu z baklami na Vitovlje v soboto 28.12. gostili tudi Društvo možnaristov in pritrkovalcev iz Kamne Gorice. Člani omenjenega društva bodo 15 min pred začetkom maše pred cerkvijo in nato ob zaključku sv. maše še v cerkvi pritrkovali na manjše zvonove. Po maši sledi brezplačna pogostitev s strani KTD Vitovlje v "gostilni" pod cerkvijo in na koncu še streljanje z možnarji. Ne, božič ni družinski praznik Piše: Eva Markovič Vsi imamo radi dobre jedi, praznično okrasitev, prijetno glasbo, druženje z najdražjimi, morda celo kakšno pozornost. Božič je čas, ko se čas vsaj za trenutek ustavi ter zavladajo povezanost in družinske vezi. Za božič smo združeni vsi ljudje dobre volje, verni in neverni. Vendar tu pride en velik AMPAK. Ne glede na to, v kaj in kako verjamemo, ima božič mnogo globlji pomen od lučk in potice. Na božič praznujemo Jezusov rojstni dan. Veselimo se Boga, ki prihaja med nas, na zemljo. To je pravi pomen božiča! Nekateri seveda ne pozabijo vedno znova opozarjati, da so že predkrščanska ljudstva v tem času praznovala sončev obrat. Res je, ljudje so že pred Jezusovim rojstvom praznovali zmago luči nad temo, Jezus je dal temu samo globlji pomen. Vendar tudi večina ljudi, ki noče imeti s krščanstvom nobene zveze, na koncu speče kaj dobrega, okrasi dnevno sobo in si ogleda kakšen prazničen film – za Božič in ne za zimski solsticij. Lahko pa neopaganisti seveda postanejo konsistentni in nam v teh dneh voščijo »srečen sončev obrat«. Lepše bi se že slišalo od tistih generičnih »veselih praznikov«. Ponarejena božična idila Idilične podobe »družinskega praznika«, s katerimi nas obsipavajo filmi in reklame, na žalost nimajo prav dosti zveze z realnostjo. Koliko družin je preveč odtujenih, da bi skupaj praznovale? Koliko družin sploh ne ve, kako skupaj preživeti večer? Kako pogosto si vse tako lepo zamislimo, na koncu pa se skregamo zaradi banalnih stvari, kot je zamuda ob odhodu od doma ali prismojena pečenka? Kako lepo je videti božična dekoracija, v resnici pa se nimamo o čem pogovarjati? Koliko ovojnega papirja in kakšen minus na bančnem računu za stvari, ki se jih sorodniki čez dva tedna ne bodo več spominjali? Kako hitro se »družinski večer« konča z najstnikom, zaprtim v sobi, sitnim malčkom in preobremenjenimi starši? In kako depresivni so prazniki šele za tiste, ki nimajo bližnjih, s katerimi bi lahko praznovali? Vse to je božična realnost. Stanovanje, ki ni pospravljeno tako, kot bi si želeli. Naglica in živčnost, ko se odpravljamo k (otroški) polnočnici. Prepir, kdo bo prižgal zadnjo adventno svečko. Utrujenost zaradi vseh priprav. Otroci, ki ne ubogajo. Osamljenost. Božič je za vse Jezušček ne potrebuje bleščečih lučk, razkošnih jedi in popolne ubranosti, da pride med nas. Če ga postavimo v središče božiča, bo On razsvetlil vse tisto, česar nam ni uspelo – našo realnost. Božič je rojstni dan Boga, ki nam je podarjen, ne glede na to, v kakšnem obdobju smo, kako preobremenjeni, razočarani ali osamljeni smo. Lepo je, če ga uspemo praznovati skupaj z najdražjimi. Vendar je božič tudi za vse, ki so ločeni, sami, žalostni, za vse, ki sploh ne zmorejo praznovati. Pravzaprav božič je družinski praznik. Praznik Svete družine, ki je v največji preprostosti naredila prostor za Boga. To je pravi božič. Ko je bil “težek komunizem” v teh krajih, Božiča NISMO praznovali z rdečimi kapami, niti ni bilo pod smreko daril. Te je nosil Dedek Mraz. Tiste “ta-plastične” in drage. Bolj intimne in tople, domače, slastne, pa je nosil Sveti Miklavž. Božička ni bilo, ni obstajal! Tako je bil Božič le in zgolj praznik rojstva Jezusa. Na božič se je lepo šlo k maši, kjer smo se zbirali vsi prebivalci kraja, vseh stanov ali prepričanj. Potem pa smo bili doma in se malo družili. Nobenega nakupovanja in posebnega žretja. Lepi spomini.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 3. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Šempasu: ob 8,30 h – 9,30 h molitvena skupina, pevci, Karitas in ostali,- od 9,30 - 10 h tišina,- 10 h – 10,30 h mladi  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 16.12.2024, Sv. Lucija ob 18h + Slavko in Anamarija Ušaj Vitovlje 63e, začetek božične devetdnevnice Torek 17.12. 2024  Ozeljan ob 18h zoper hudičevo zalezovanje in napade zlih duhov Ozeljan 60 Sreda 18.12.2024 Šempas ob 18h + Alojzija Peršič, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 19.12.2024 Sv. Lucija ob 18h za vse + Marinčič Vitovlje 20 a Petek 20.12.2024 Osek ob 18h + Cvetko in Perina Kosovel Vitovlje 63e, celodnevno spovedovanje v Novi Gorici Sobota 21.12.2024 Šempas ob 8h + Andrej Bensa Šempas 167b Blagoslavljam domove 4. adventna nedelja, 22.12.2024,                        po mašah  dobite betlehemsko lučko Ozeljan ob 7.45 v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 33 Ob 9h Osek + Milka in Ivan Cotič Vitovlje 20b                         10.30 Šempas za župnijo ob 14h začetek adventnega spovedovanja v Oseku spoveduje g. Miro Marinič župnik v Kamnjah                                                                Letos bomo na tradicionalnem pohodu z baklami na Vitovlje v soboto 28.12. gostili tudi Društvo možnaristov in pritrkovalcev iz Kamne Gorice. Člani omenjenega društva bodo 15 min pred začetkom maše pred cerkvijo in nato ob zaključku sv. maše še v cerkvi pritrkovali na manjše zvonove. Po maši sledi brezplačna pogostitev s strani KTD Vitovlje v "gostilni" pod cerkvijo in na koncu še streljanje z možnarji.   Izpraševanje vesti Pri krstu je bilo naše srce veliko (čeprav smo bili majhni), lepo, brez madeža …. Kaj pa kasneje … z vsakim grehom je postalo manjše, manjše, manjše, bolj umazano…. /ARITMIJA – LAKOMNOST/ Moje srce trpi za aritmijo, prehiteva, nori v želji po več. Več denarja, novejši računalnik, dražje hlače. Ko že mislim, da se bo ob novem telefonu umirilo, začne še bolj preskakovati, postane še bolj lakomno. Ali moje srce včasih prehiteva? Si želi, da bi bílo hitreje kot lahko? Kaj ga osrečuje? Je to bogastvo, želja po več? Se moje srce zna čemu odpovedati? Se zna ustaviti in vzeti čas za Boga? Gre moje življenje mimo mene zaradi materialnih dobrin? Si kopičim materialne dobrine in jim dajem prednost pred odnosi? Mi je zaslužek pomembnejši od bližnjega? /SRČNO POPUŠČANJE – LENOBA/ Moje srce ni več tako močno kot prej. Počasi popušča, ne bije več tako učinkovito. Predajam se lenobnosti, iščem načine, da bi se izognil nalogam, izzivom. Ne ljubi se mi ... Zakaj bi delal nekaj, kar moram, ko pa je lažje delati tisto, kar hočem? /INFARKT – NAPUH/ Moje srce se maši. Polni se z nepotrebnim napuhom, ker sam vidim samo sebe in mislim samo nase. Pa kaj potem, če zabijem prijatelja, ki nečesa ne zna. Nekako se je treba pohvaliti, nekako je treba pokazati, da sem boljši, nekaj več … Ne vem, zakaj mi pravijo, da me bo še infarkt od mojega napuha? /SRČNI OBVOD – NEČISTOST/ Žile, ki oskrbujejo moje srce, so zožane. Moje srce zato potrebuje srčni obvod – potrebuje in išče bližnjice. Bližnjice do ljubezni, bližnjice do odnosov. Veliko lažje, kot vzdrževati pristne stike, je iskati odnose na internetu. /ŠUM NA SRCU – NEVOŠČLJIVOST/ Imam šum na srcu. Mogoče šum ni prava beseda, bolje je šepet na srcu. Šepet, ki govori: zakaj on, zakaj jaz ne, kako vedno ona dobi, kar želi ... /VISOK KRVNI PRITISK – JEZA/ Ljudje so grozni, nenehno delajo stvari, ki me čisto razjezijo in vržejo iz tira. Zdravnik je rekel, da imam visok krvni pritisk in da se moram umiriti. Umiriti? Nisem jaz kriv, da so ljudje tako grozni! Se moje srce hitro razburi? Ali burno reagira? Ga razburijo malenkosti? /POVIŠAN HOLESTEROL – POŽREŠNOST/ Pravijo, da imam povišan holesterol, da to ni zdravo za srce. Pravijo tudi, da moram najti pravo mero, ne samo pri hrani, ampak povsod. Zmerno jesti, zmerno uživati … Pa kaj še, življenje                      je treba zajemati z veliko žlico! Ali moje srce napolnjujejo nepotrebne stvari? Ali je prenasičeno s tem svetom? Ali zmorem pustiti mobitel za en dan v sobi brez, da bi pogledal nanj? Kakšen odnos imam do hrane? Ali sem zmeren pri hrani? Sem izbirčen, požrešen? Sem zmeren tudi pri počitku ali po nepotrebnem zapravljam čas v brezdelju? Sem zmeren v pogovorih ali kar govorim in govorim in sploh ne znam poslušati? Sem zmeren pri zapravljanju denarja? Sem pripravljen deliti?   ADVENTNO SPOVEDOVANJE V DEKANIJI NOVA GORICA   Sobota, 14. december Gradno od 17.00 Solkan od 17.30 do 18.30 Vipolže od 17.30 Nedelja, 15. december Šempas od 14.00 Levpa od 15.00 Marijino Celje od 15.00 Ročinj od 15.00 Kal nad Kanalom od 16.30 od 16. do 23. decembra Nova Gorica – Kapela od 9.00 do 11.30 in 15.30 do 19.00 ter med svetimi mašami ob nedeljah samo med svetimi mašami od 18. do 23. decembra Sveta Gora od 10.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00 ter med svetimi mašami Sreda, 18. december Avče od 16.00 Vedrijan od 17.00 Kojsko od 17.30 Četrtek, 19. december Podsabotin od 17.00 Kozana od 17.30 Petek, 20. december Nova Gorica od 7.00 do 9.00 g. Bogdan Vidmar od 9.00 do 11.00 g. Cvetko Valič od 11.00 do 13.00 g. Jožko Bric od 13.00 do 15.00 g. Joško Tomažič od 15.00 do 17.00 g. Milan Pregelj od 17.00 do 19.00 g. Cvetko Valič Biljana od 16.30 Kromberk od 17.00 do 19.00 Gornje Cerovo od 17.30 Sobota, 21. december Lokve od 10.00 Deskle od 15.00 Gorenje Polje od 15.00 Ravnica od 16.30 Kožbana od 17.00 Šmartno od 17.00 Nedelja, 22. december Bate od 8.30 Čepovan od 9.00 Grgar od 10.15 Lokovec od 10.30 Osek od 14.00 Vogrsko od 14.00 do 15.00 Kanal od 15.00 Banjšice od 15.30 Trnovo od 15.30 Ponedeljek, 23. december Medana od 17.00 Šlovrenc od 17.00   Oznanila župnij Šempas in Osek, 2. adventna, brezmadežno spočetje Device Marije 8.12.2024, celodnevno čaščenje v Oseku, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 9.12.2024 Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 45h Torek 10.12. 2024  Ozeljan ob 18h DM za čistost in odprtost Božji Milosti Ozeljan 60 Sreda 11.12.2024 Šempas ob 18h v zahvalo Šempas 15, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 12.12.2024 Sv. Lucija ob 18h + Samokec Vitovlje 52 Petek 13.12.2024 Osek ob 18h +Marija in Stanko Rijavec Osek 52 Sobota 6.12.2024 Šempas ob 8h v dober namen Šempas 163a Blagoslavljam domove 3. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Šempasu: ob 8,30 h – 9,30 h molitvena skupina, pevci, Karitas in ostali - od 9,30 - 10 h tišina - 10 h – 10,30 h mladi Ozeljan ob 7.45 + Alojzija in Cvetko Terčič Ozeljan 47 Ob 9h Sv. Lucija  +g. Bogdan Bric in g. Anton Gleščič                         10.30 Šempas za župnijo,                                                              ob 14h začetek adventnega spovedovanja v Šempasu spoveduje g. Miro Marinič župnik v Kamnjah                                                                betlehemska lučka pride na 4. adventno nedeljo Slavilni glasbeni večer 14.12.2024 v Dom krajanov Črniče ob 19h gost Tadej Vindiš Adoracija – molitev pred Najsvetejšim Adoracija je predvsem molitev Božje navzočnosti, saj je v posvečeni hostiji, v Najsvetejšem zakramentu navzoč Jezus na stvaren in resničen način. Zato je to v prvi vrsti kontemplativna molitev, molitev zrenja, molka in tihega okušanja njegove navzočnosti in globokega osebnega pogovora. Namen: Okušati češčenje Gospoda v Najsvetejšem zakramentu in postajati eno z njim, ki je naše vse. Prostor: Najbolje je adorirati pred izpostavljenim Najsvetejšim ali pa vsaj v cerkvi pred tabernakljem. Potek adoracije: ® Najprej Jezusa počastim s poklekom na obe koleni. Nato zavzamem primeren položaj, kakor morem glede na okoliščine. ® V sebi naredim potreben prostor oz. odprtost za Gospoda. Opustim vse skrbi, misli in spomine. Popolnoma se prepustim molku … ® Nato v veri usmerim svojo pozornost na Jezusa Kristusa, ki je živo navzoč v Najsvetejšem, in me gleda z ljubeznijo in usmiljenjem … ® Najprej lahko uporabim molitev poslušanja: »Moj Gospod in moj Bog« … ® Lahko si pomagam tudi z naslednjo molitvijo, ki jo skušam čimbolj ponotranjiti: Biti tu pred teboj, Gospod, to je vse. Zapreti oči svojega telesa, zapreti oči svoje duše in ostati negiben, tih, izpostaviti se tebi, ki si tu, izpostavljen, biti navzoč pred teboj, večno Navzoči. Sprejemam to, da ničesar ne čutim, Gospod, da ničesar ne vidim, da ničesar ne slišim, da sem brez vsake misli, brez vsake podobe, v popolnem molku. Preprosto tukaj sem, da bi te srečal brez ovir, v tišini vere, upanja in ljubezni pred teboj, Gospod. ® Lahko tudi pojem kakšen kanon, npr.: Bodi tu in čuj zdaj z menoj! Čuj zdaj in moli, čuj zdaj in moli! ® Počasi se prepustim tihemu in mirnemu doživljanju Navzočnosti … ® On gleda mene, jaz gledam Njega. On ljubi mene, jaz ljubim Njega in to je dovolj … ® Po blagoslovu, če je bilo izpostavljeno Najsvetejše, se mu zahvalim za njegovo večno navzočnost in neizmerno ljubezen, s katero me je prežel in oblikoval po sebi. ® Dopustim, da v meni odmeva vse, kar mi je podaril po tej adoraciji. Počastim ga in grem z njim v svet, iz katerega sem prišel in v katerega me pošilja. ® Refleksija. Gre za to, da poskušam videti in ubesediti, kaj se je dogajalo v meni. Tako se učim zaznavati misli in čutenja v svoji notranjosti ter razločevati navzočnost in delovanje troedinega Boga v svojem življenju. p. Ivan Platovnjak in p. Jože Roblek KAKO POTEKA OBRED ZAKRAMENTA SPRAVE Priprava za otroke. Pet potrebnih reči za dobro sveto spoved: 1. Izpraševanje vesti 2. Kesanje 3. Trdni sklep 4. Spoved 5. Pokora Da se lepo spovem grehov, naredim: PRIPRAVA Izpraševanje vesti: Premislim, katere grehe sem storil po zadnji spovedi Kesanje: Pokesam se svojih grehov, s katerimi sem žalil Boga in bližnjega in škodil sebi. Boga prosim odpuščanja tako, da iskreno zmolim kesanje. Trdni sklep: Poboljšati se hočem. To pomeni: trdno sklenem, da se bom poboljšal, kakor molim v kesanju. Razmislim, v kateri stvari se bom najprej začel truditi, in naredim prav določen sklep – načrt, kako bom to uresničil. SPOVED u Pozdravim spovednika: „Hvaljen Jezus!“ (ali on pozdravi mene in odgovorim: „Vekomaj, amen.“) u Pokrižam se. „V imenu Očeta...“ u Po spovednikovi molitvi odgovorim: „Amen.“ u Kratko se predstavim, npr. „Sem učenec 5. razreda“ u Povem: „Zadnjič sem bil pri zakramentu sprave (pred) ...“ u Prisluhnem Božji besedi, ki jo lahko prebere ali pove spovednik u Spovem se svojih grehov: „Moji grehi so...“ in naštejem grehe. u Ko končam, prosim: „Moj Jezus, usmiljenje...“ u Poslušam spovednika, kaj mi naroči; odgovorim, če me kaj vpraša u Glasno molim kesanje: „Moj Bog, žal mi je...“ u Spovednik mi s stegnjenima rokama da odvezo: v Jezusovem imenu mi zagotovilo, da so mi grehi odpuščeni. Ko spovednik moli: „... odvežem tvojih grehov v imenu Očeta ...“, se pokrižam. Po odvezi odgovorim: „Amen“. u Zahvalimo se. Spovednik moli: „Zahvaljujmo se Gospodu, ker je dober.“ Odgovorim: „Vekomaj traja njegova dobrota.“ Spovednik reče: „Bog ti je odpustil grehe, pojdi v miru.“ Odgovorim: „Bogu hvala.“ in v miru odidem iz spovednice. ZAHVALA IN ZADOŠČEVANJE Jezusu se s kratko (ali daljšo) molitvijo zahvalim, da mi je odpustil grehe in ga prosim, naj mi pomaga v prihodnje vztrajati v dobrem in prijateljstvu z Njim. Pokora: Pokoro spolnim, kakor mi je naročil duhovnik. To storim čimprej. IZPRAŠEVANJE VESTI: PREMISLIM, KATERE GREHE SEM STORIL VPRAŠAM SE, KAKO IMAM RAD BOGA è Kako sem pokazal Bogu, da ga imam rad? è Sem molil zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi? è Sem vsako nedeljo in praznik šel k sveti maši? Sem pri sveti maši sodeloval? è Sem redno hodil k verouku? è Sem pred sošolci spoštljivo govoril o Bogu? Sem bil Bogu zvest, ga nisem zatajil? è Sem govoril lepo, brez preklinjanja ali grdih, prostaških in žaljivih besed? VPRAŠAM SE, KAKO IMAM RAD BLIŽNJEGA Kako sem pokazal staršem, da jih imam rad? è Sem jih spoštoval? è Sem bil dober do njih? è Sem jih ubogal? è Sem jim pomagal? è Sem govoril z njimi spoštljivo - brez žaljivih besed, jezikanja in odgovarjanja? è Sem jim bil hvaležen? Kako sem pokazal svoji sestri, bratu, prijatelju, sošolcem, da jih imam rad? è Sem jim pomagal? è Sem jim posodil svoje stvari? è Sem naredil, kar sem obljubil? è Me je skrbelo tudi zanje in nisem bil sebičen? è Sem lepo govoril o njih? è Sem bil miroljuben in se nisem z njimi prepiral ali pretepal? è Sem bil do njih prijateljski in jih nisem tožaril brez potrebe? è Sem se veselil njihovih uspehov brez nevoščljivosti? Kako sem se obnašal do starejših ljudi? è Sem bil vljuden in se nisem nikoli norčeval iz njih? è Sem se obnašal spoštljivo do njih in jim nisem nikoli nagajal? VPRAŠAM SE, KAKO SPOLNJUJEM SVOJE DOLŽNOSTI Kako sem se vedel doma in v šoli, na ulici in dvorišču? è Sem se vestno učil? è Sem vestno delal naloge? è Sem bil delaven in nisem popustil lenobi? è Sem govoril resnico brez laži? è Sem jedel normalno in premagoval požrešnosti in izbirčnosti pri hrani in pijači? è Sem bil ponižen in iskren do sebe in se ogibal vsaki domišljavosti? è Sem se nenasilno obnašal in krotil svojo jezo? è Sem skrbel za čisto okolje in lepo ravnal z živalmi? è Sem naredil doma dela, za katera sem zadolžen? è Sem se vedel sramežljivo in dostojno oblekel? è Sem spoštoval spolnost in nisem gledal nespodobnih slik ali prizorov? è Sem se držal prave mere pri gledanju televizije in uporabi računalnika? è Sem spoštoval lastnino drugih in nisem nič ukradel, pokvaril ali pozabil vrniti? Ali se spominjam še kakšnega greha?   Oznanila župnij Šempas in Osek, 1.Adventna, nedelja Karitas, 1.12.2024, blagoslov adventnih venčkov in Marije romarice, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 1.12.2024 Sv. Lucija ob 18h + Stevo Gudan Vitovlje 85 Torek 2.12. 2024  Ozeljan ob 18h za župnijo Sreda 3.12.2024 Šempas ob 18h + Mihelj Danijela Šempas 193a, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 4.12.2024 Ozeljan ob 18h + g. Bric in Rusijan, po maši igrica in prihod Miklavža, Miklavževanje Petek 5.12.2024, sv. Miklavž Osek ob 18h + Miran Šuligoj Osek 18d Sobota 6.12.2024 Šempas ob 8h + Ernesta Čuš Šempas 82 Blagoslavljam domove 2. adventna, brezmadežno spočetje Device Marije 8.12.2024, celodnevno čaščenje v Oseku Ozeljan ob 7.45 + Rijavec Radovan in Terčič Marica in Frančko Šmihel 49 Ob 9h Osek + starši Cingrle, brat Dušan in sestra Martina Vitovlje 82b,                       celodnevno čaščenje: 6-7h – osebno češčenje v tišini 7-8h – skupno češčenje 8-9h – birmanci in mladi, sklep in blagoslov v začetku maše 10.30 Šempas + Jožica Badalič Šempas 61c, med mašo krščevanje   Adventni čas je čas, ki je namenjen prav pričakovanju. Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanje z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši ste vabljeni, da darujete otrokom več svojega časa kot sicer. Skrb za prijetno družinsko življenje, ustvarjanje topline in ljubezni predpostavlja kar nekaj prizadevanja. To ne pade z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa. Letos nas bodo do praznika Jezusovega rojstva pospremili štirje velikani človeške zgodovine: sveti Miklavž, Marija Brezmadežna, Janez Krstnik in sveti Jožef. Ob Božji besedi bomo spoznavali vrednote njihovega življenja. Od njih se lahko preprosto in otroško igrivo učimo, kaj v življenju resnično šteje in kaj nam prinaša pravi blagoslov.   Vabimo Vas, da si privoščite čas za družinsko srečanje ob adventnem venčku, prižgete svečko, molite ali zapojte skupaj z otrokom. Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki je letos 1. decembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra. Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. Z adventnim časom v Katoliški Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega cerkvenega leta. Dogodki ne pomenijo le spominjanja preteklih Božjih del v zgodovini odrešenja (o čemer poroča Sveto pismo) in poti skozi galerijo svetnikov, ampak tudi aktualizacijo Božjih sporočil za sedanji trenutek. Na večja praznovanja se kristjani pripravljamo v posebnih »pripravljalnih« časih (z adventnim časom na božič, s postom na veliko noč). K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino.                                                                                             (iz Vrtec Lavra) Zaznamujte adventni čas s tem, da ljubite druge in jim služite z Božjo ljubeznijo in zavzetostjo. Brezdomcu Kristusu lahko date dom, če iz svojih domov začnete delati prostore, kjer v obilju prebivajo mir, sreča in ljubezen: izkazujte ljubezen vsakemu članu vaše družine in vaše soseščine. (sv. Mati Terezija)  Hrepenenje po Božjem prihodu Kako naj torej preživimo letošnji advent, da bomo prebudili vsaj del tiste goreče želje po ponovnem Jezusovem prihodu, ki je bila značilna za prve kristjane? Novo začeto cerkveno leto je priložnost, da se življenje, ki smo ga bili deležni s krstom, ponovno razcveti. To naj se odraža v našem odnosu do naših bližnjih, do Boga in do sebe, saj je letošnji adventni čas zaradi izrednih razmer še posebna priložnost, da se na Božje rojstvo – in na njegov drugi prihod – posebej poglobljeno pripravimo.  Tako se bo v adventnem praznovanju v nas prebudilo hrepenenje po Božjem prihodu, ki obrača naš pogled k Njemu.  Ob tem bomo doživeli, da se nam Bog v naši temí vedno bolj približuje. V letošnjem adventu naj z novo močjo zazveni vabilo Božje ljubezni: »Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!« (2 Kor 6,2b). Letošnji advent je lahko še na poseben način priložnost, da nas prevzame domotožje po naši pravi, nebeški domovini. Zato more biti ravno priprava na obhajanje božičnega praznika najlepša priprava na Kristusov prihod v slavi.  »Obenem nas adventni čas spominja tudi na to, da ta prihod izpolni svoj smisel šele tedaj, ko Odrešenik pride ne le k človeštvu v celoti, temveč k vsakemu človeku posebej,« je zapisano v Letu svetnikov.  Nekaj pa je gotovo: poslednji advent, poslednji Gospodov prihod v veličastvu se dejansko in z vso naglostjo približuje vsakemu izmed nas. Samo Bog ve, ali ni letošnji adventni čas za nas zadnji.   Oznanila župnij Šempas in Osek, Kristus Kralj začetek tedna Karitas, 24.11.2024, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 25.11.2024 Sv. Lucija ob 18h za Božje varstvo Osek 17   Torek 26.11. 2024   Ozeljan ob 18h za župnijo Sreda 27.11.2024 Šempas ob 18h + Kosmina in Luter Šempas 76f, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 28.11.2024 Sv. Lucija ob 18h po namenu Vitovlje 62a Petek 29.11.2024 Osek ob 18h v čast Božjemu usmiljenju in MB za zdravje p. n. sester Šempas13a Sobota 30.11.2024, Šempas ob 8h za zdravje Šempas 6, blagoslavljati domove                  ob 14h izdelovanje adventnih venčkov v Šempasu in Oseku 1.Adventna, nedelja Karitas, 1.12.2024, blagoslov adventnih venčkov Ozeljan ob 7.45 + Bratina, Belingar in Poljak Šmihel 6 Ob 9h Osek za zdravje osek Ob 10.30 Šempas + Leopolda Cingrle Šempas 41 Tudi letos smo se sodelavke Župnijske Karitas združile in izdelale adventne venčke, ki bodo na voljo po cerkvah. Denar, ki ga boste za venčke darovali, bo namenjen najbolj ranljivim v naši okolici. Priporočen dar za adventni venček je 10€. Hvala za vaš dar. Škofijska gimnazija Vipava organizira Dan odprtih vrat v soboto, 7. 12. 2024 od 9.00 do 11.00. Po tem bo možen tudi ogled dijaškega doma. Hkrati pa v petek, 6. 12. 2024 od 16.00 dalje vabijo učence 9. razreda na Noč v dijaškem domu. Več informacij na sgv.si. 28. 11. bo v Stari Gorici obletnica posvetitve cerkev. Maša, ki jo daroval škof, bo ob 18.30. Po maši bo odprtje stalne razstave zakladov goriške škofije. Naš zaklad je sicer svetost božjega ljudstva. Glavni zakladi bodo tako relikvariji svetnikov in nekaterih ostalih stvari. Razstava bo odprta ob sobotah. Kulturna prestolnica Evrope: prva naloga Cerkve je v tem, da Marija romarica, podoba Svetogorske Marije, bo tudi v letošnjem adventu romala in nas spremljala v naših molitvah. Gostili jo bomo kot običajno . Prosim, da se družini, ki si bosta sliko izmenjali, dogovorili za prevzem kdaj in kako. Zato vabljeni vsi, ki želite, da se vpišete ali pa pokličete Suzano. Razlaga simbolike adventnega venca Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Večji venec s štirimi svečami visi ali je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju. Vsako adventno nedeljo pa na njem prižgejo dodatno svečo. Liturgični adventni venec ima več simboličnih pomenov in razlag: Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, imajo posebno simboliko: predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta); predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi; predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo; predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost. Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, na drugo adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo – in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih. Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z namenom, da pride do izraza opisana simbolika. Nekateri razlagalci štiri sveče in štiri adventne nedelje povezujejo tudi s štirimi obdobji zgodovine odrešenja: 1. od stvarjenja do Abrahama, 2. od Abrahama do judovskih kraljev, 3. od judovskih kraljev do babilonske sužnosti, 4. od babilonske sužnosti do Kristusovega rojstva. Blagoslov adventnega venca Duhovniki adventne vence blagoslovijo na prvo adventno nedeljo. Duhovniki se z blagoslovom, ki poudarja Božjo veličino in dobroto, obračajo na ljudi in ustvarjeni svet. Osnovna oblika blagoslovitve ima dva dela, ki sta oznanilo Božje besede in zahvala za Božjo pomoč. Drugi del z obredi in molitvami hvali Boga. Verniki prosijo za Božjo pomoč. Smisel venčka je spominjanje na Jezusov prihod in molitev.     Oznanila župnij Šempas in Osek, 33. navadna nedelja, 17.11.2024, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum  kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 18.11.2024 Sv. Lucija ob 18h za vse pokojne   Torek 19.11. 2024   Ozeljan ob 18h + Mira in Štefan Drašček Ozeljan 32a Sreda 20.11.2024 Šempas ob 18h + Jožef Podgornik Šempas 13a, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 21.11.2024 Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šmihel 44 Petek 22.11.2024, god sv. Cecilije Šempas ob 18h za naše pevce, iz Šempasa in Oseka, k maši vabljeni, da se jim zahvalimo in zanje molimo, tudi drugi. Združeni zbor iz obeh župnij po maši pripravlja kratek koncert Marijinih pesmi. Vsi toplo vabljeni! Sobota 23.11.2024, ob 15h izdelovanje adventnih venčkov v Šempasu Šempas ob 8h + Dušan in Anja Lenščak Šempas 43 p. n. Ferjančič, začnem v Draščku blagoslavljati domove, ob glavni cesti navzgor in Visoko Kristus Kralj, 24.11.2024 Ozeljan ob 7.45 + Mervič Majda Šmihel 33 Ob 9h Osek Bogu in MB v zahvalo Vitovlje 82a Ob 10.30 Šempas v zahvalo in priprošnjo za 18 let Šempas 76f V soboto, 23. 11., ko bomo praznovali 20-obletnico konkatedrale. Glavni mašnik bo nadškof Stane Zore. V luči tega praznovanja bo že tretje srečanje mladih iz obeh strani meje ob prazniku Kr. Kralja, ko je tudi dan mladih. To srečanje je odprto vsem. V petek, 22. 11. se bo srečanje začelo ob 19.00 na travniku pred občino v Novi Gorici. Program: skavti pripravijo uvodni program, sledi pozdrav predstavnikov oblasti, mladi dobijo delček iz papeževe spodbude za mlade, sledi procesija do konkatedrale, kjer bo molitev in srečanje za mlade. Tema srečanja bo Upanje in nasprotja (Mir in nasprotja). Zaključi se z večerjo. 28. 11. bo v Stari Gorici obletnica posvetitve cerkev. Maša, ki jo daroval škof, bo ob 18.30. Po maši bo odprtje stalne razstave zakladov goriške škofije. Naš zaklad je sicer svetost božjega ljudstva. Glavni zakladi bodo tako relikvariji svetnikov in nekaterih ostalih stvari. Razstava bo odprta ob sobotah. Kulturna prestolnica Evrope: prva naloga Cerkve je v tem, da Marija romarica, podoba Svetogorske Marije, bo tudi v letošnjem adventu romala in nas spremljala v naših molitvah. Gostili jo bomo kot običajno . Prosim, da se družini, ki si bosta sliko izmenjali, dogovorili za prevzem kdaj in kako. Zato vabljeni vsi, ki želite, da se vpišete ali pa pokličete Suzano. Zakaj prepevati Bogu in ljudem? Čudovit občutek izražanja čustev in vere z zvoki Ko poješ, v pesem vložiš svojo dušo. Petje, vsaj v začetku, ni prostovoljna telesna funkcija, zahteva nekaj truda in za nekatere celo poguma. Z glasbo začutiš svoj jaz in izražaš čustva, ki jih sicer ne bi mogel izraziti.. Povezava, ki jo petje ustvarja med teboj in tvojimi poslušalci, je nekaj zelo posebnega. Ljudje pojejo svojim otrokom pred spanjem ali pa s petjem sozakoncu,  Bogu ali cerkvenemu občestvu pokažejo, kako zelo jih imajo radi. Glas je instrument najglobljih občutkov in najgloblje vere. Popolnost je mogoča, ni pa nujno potrebna Seveda si vsi želimo, da bi petje zvenelo lepo, uglašeno in harmonično, da bi se poslušalcem naježile dlake. Toda popolnost nikakor ni glavni namen tovrstnega umetniškega ustvarjanja. Bolj je važen namen in notranja drža. Poj pristno iz srca, ljudje bodo to začuti. Lahko poješ na svoj edinstveni način, to prinaša občutek popolne svobode. Zunaj cerkve imaš popolnoma svobodno izbiro skladb Posamezniki imamo različne zahteve in želje. V službi bogoslužja pa se moramo prilagajati liturgičnemu času, željam prisotnih vernikov, ter liturgičnim predpisom. Tudi stopnji in želji pevcev in organistov, ki se lahko še učijo… Iz svojega glasu črpaj samozavest Glas je instrument. Morda celo najbolj večplasten in zapleten od vseh. In tako kot velja pri igranju na ostala glasbila, tudi glas s časom in vajo lahko natreniraš in izboljšaš. Natreniraš si posluh, naučiš se razumeti, nadzirati glasilke ter uporabljati resonančne prostore in pravilno dihanje. S petjem osrečiš samega sebe in ljudi ob tebi. Opazil boš, kako korak za korakom postajaš vse boljši, to pa bo krepilo tvojo samozavest. Postal boš ne samo boljši pevec ampak tudi boljši človek. Isto velja za poslušalce.  Petje deluje kot zaščitni zid pred slabim razpoloženjem in depresijo. Občutek pripadnosti Ko poješ skupaj z drugimi, se počutiš povezanega z njimi v eno samo slavečo Cerkev. Ljudje se v njej počutimo varne in stvari se nam zdijo precej bolj enostavne in smiselne. Zbor ali zgolj skupina posameznikov, ki pojejo skupaj, spontano tvorijo enotnost enako mislečih. V Cerkvi tvorimo to enotnost tudi z Bogom. »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu tam sem jez sredi med njimi. Glasba lahko izraža skupna čustva, vero ali sporočila, ki jih besede le redko zmorejo. Petje kot območje udobja in srečanja z nadnaravnim Med petjem odmislimo ves stres in naše vsakdanje težave so pozabljene. Ko poješ, se osredotočiš na zvoke, melodije in navsezadnje na celotno telo. Vsakdanje stvari postanejo v takšnih trenutkih drugotnega pomena. Preprosto nehaš razmišljati o svojih težavah, te postanejo nepomembne. Petje postane meditacija in užitek. Vse več dokazov, ki so jih zbrali znanstveniki, kaže na pozitiven učinek petja: aktivirajo se hormoni sreče. Petje poveča kognitivno zmogljivost in zmanjša fizični in psihični stres. Spodbuja pravilno dihanja in sprostitev mišic. Rezultat takšnega dihanja je, da občutiš mirnost in sproščenost. To posledično znižuje tudi krvni tlak, upočasni pulz in sprosti mišice. Občutek sreče preplavi tvoje telo in dušo na edinstven način.   slike jubilantov 2024:  ZakonciJubilanti2024.zip POMEMBNO OBVESTILO Ker tudi letos otroci že nestrpno pričakujejo prihod Miklavža, se mladinci že pripravljamo nanj. Letos zbiramo čokolatine, plastenke (velike najmanj 0,5 litra) ter igrače, kot na primer puzle, plišaste igrače, avtomobilčke, manjše namizne igre, ipd. Vaše darove lahko odložite v škatle, ki jih najdete pri vratih cerkve ali jih prinesete v župnišče. Upam, da se boste odzvali v čim večjem številu in pomagali polepšati otrokom Miklavžev večer. Hvaležni vam bomo za vsak vaš dar. Mladinci Oznanila župnij Šempas in Osek, 10.11.2024, šagra sv. Martina v Oseku, pri maši blagoslov vina in obnovljenega zvonika, odprtje razstave, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum    kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 11.11.2024 Sv. Lucija ob 18h + Vitovlje 63c   Torek 12.11. 2024   Ozeljan ob 18h + Konič Jožefa Ozeljan 40 Sreda 13.11.2024 Šempas ob 18h + Škarabot Karol in Rozalija Šempas 2a, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 14.11.2024 Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo za 60 let življenja Vitovlje 31 Petek 15.11.2024 Osek ob 18h + Batič Stanko Osek 6b Sobota 16.11.2024 Šempas ob 8h za župnijo Ob 18h v Oseku koncert ženske vokalne skupine Concordia iz Bajnščic in solist g. Vid Lisjak 33. navadna nedelja, 17.11.2024 Ozeljan ob 7.45 + Miran in Štefan Drašček Ozeljan 32a Ob 9h Osek v zahvalo Vitovlje 38b Ob 10.30 Šempas + Mirko, Andrej in Marija Šempas 167b Goriške vernike in duhovnike vabimo, da bi se udeležili slovesnosti, ki bo v soboto, 23. 11., ko bomo praznovali 20-obletnico konkatedrale. Glavni mašnik bo nadškof Stane Zore. V luči tega praznovanja bo že tretje srečanje mladih iz obeh strani meje ob prazniku Kr. Kralja, ko je tudi dan mladih. To srečanje je odprto vsem. V petek, 22. 11. se bo srečanje začelo ob 19.00 na travniku pred občino v Novi Gorici. Program: skavti pripravijo uvodni program, sledi pozdrav predstavnikov oblasti, mladi dobijo delček iz papeževe spodbude za mlade, sledi procesija do konkatedrale, kjer bo molitev in srečanje za mlade. Tema srečanja bo Upanje in nasprotja (Mir in nasprotja). Zaključi se z večerjo. 28. 11. bo v Stari Gorici obletnica posvetitve cerkev. Maša, ki jo daroval škof, bo ob 18.30. Po maši bo odprtje stalne razstave zakladov goriške škofije. Naš zaklad je sicer svetost božjega ljudstva. Glavni zakladi bodo tako relikvariji svetnikov in nekaterih ostalih stvari. Razstava bo odprta ob sobotah. Kulturna prestolnica Evrope: prva naloga Cerkve je v tem, da Marija romarica, podoba Svetogorske Marije, bo tudi v letošnjem adventu romala in nas spremljala v naših molitvah. Gostili jo bomo kot običajno . Prosim, da se družini, ki si bosta sliko izmenjali, dogovorili za prevzem kdaj in kako. Zato vabljeni vsi, ki želite, da se vpišete ali pa pokličete Suzano.   Sv. Martin iz Toursa (okoli 315–397), po rodu iz okolice današnjega Sombotela na Madžarskem, je eden najbolj priljubljenih škofov in svetnikov vseh časov. Martinovi starši so bili pogani, on pa se je komaj dvanajstleten že začel zanimati za krščansko vero in postal katehumen. Oče je bil častnik rimske vojske, zato je bila tudi za Martina vojaška služba neizbežna. Proti svoji volji je postal vojaški častnik, ta služba pa ga je pripeljala v Galijo, ki je postala njegova druga domovina.  Iz tega časa je dogodek, ki je popolnoma spremenil Martinovo življenje. V mrzlem zimskem jutru je srečal premraženega berača, ki je prosil miloščino. Ker pri sebi ni imel denarja, je z mečem razpolovil svoj plašč in s polovico ogrnil reveža. To je bil začetek Martinovega popolnega spreobrnjenja, kajti tisto noč se mu je v sanjah prikazal Jezus, ogrnjen z darovano polovico plašča.  Martin je tedaj zapustil vojaško službo in se oklenil škofa sv. Hiarija iz Poitiersa, s katerim sta ustanovila samostan, ki je bil pomembno središče v boju za pravo vero proti različnim krivoverstvom. Ko so prebivalci Toursa leta 371 iskali novega škofa, so izvolili sv. Martina, ker so ga cenili zaradi njegove pravičnosti in ljubezni do vsakogar, še posebej do najrevnejših. O sv. Martinu se je spletlo več legend, ena od njih pripoveduje, da Martin zaradi skromnosti sploh ni želel sprejeti škofovske mitre, zato se je skril pred odposlanci, ki so prišli ponj.  Toda v bližini so bile gosi, ki so s svojim gaganjem razkrile skromnega škofa. V 27-ih letih svoje škofovske službe je sv. Martin upravičil svoj sloves velikega dobrotnika, dejavno pa je skrbel tudi za širitev krščanstva z oznanjevanjem evangelija. Sv. Martin je eden izmed prvih svetnikov, ki ni umrl mučeniške smrti. Umrl je 8. novembra leta 397 v kraju Candes, ki leži severno od Toursa. Pokopali so ga 11. novembra; na ta dan, ki je po njem dobil ime »martinovo«, praznujemo njegov god. Življenje sv. Martina je opisal že njegov sodobnik in prijatelj Sulpicij Sever pod naslovom Vita Sancti Martini, ki je tudi v slovenskem prevodu v knjigi Martinovo berilo (2017). Sv. Martin je zavetnik revnih, jetnikov, vojakov, vinogradnikov, gostilničarjev, domačih živali … Sv. Martinu pripisujejo naslednjo molitev: V moji zapuščenosti me obišči, Gospod, v moji samoti me objemi, v moji bedi me ozdravi. Sveto v meni naj prebudi moje čute, vid v meni naj vidi Tvoje stvarstvo, sluh v meni naj sliši peti angele. Želim živeti, preživeti, častiti te in te slaviti. Daj mi moči, poguma in Tvoje ljubezni. Prebudi mi srce, da ne bom sovražil, ampak da bom odpuščal in v Tvojem večnem miru živel. Amen. Sv. Martin na Slovenskem Slovenski pregovor pravi, da na ta dan »svet’ Martin nar’di iz mošta vin«; zato se ob »martinovem« in še naslednje dni na »martinovanjih« po tradiciji speče gos, ki pa jo Slovenci radi preveč obilno zalivajo z novim vinom, kar je žalostna resnica tudi za ostale dni v letu.  Pri nas je sv. Martinu posvečenih kar 94 cerkva (od teh je 43 župnijskih), tudi veliko krajev nosi po njem ime Šmartno. Po navedbi na spletni strani Pot svetega Martina (Via sancti Martini) je teh cerkva na Slovenskem celo 97.  Slovenijo od vzhoda do zahoda prečka Evropska kulturna pot sv. Martina, ki je bila s strani Sveta Evrope razglašena leta 2005 in vodi od madžarskega Sombotela do francoskega Toursa ter zajema spominska mesta, povezana z življenjem in čaščenjem tega priljubljenega evropskega svetnika. Razpoznavni znak teh spominskih mest so tako imenovane »stopinje sv. Martina«, majhne skulpture, ki so vgrajene na vidno mesto v zgradbi ali na tlaku, eno od teh na primer lahko vidimo pri Etnografskem muzeju v Ljubljani. V Sloveniji za pot in aktivnosti v zvezi z njo skrbi Evropski kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija, pooblaščen od Sveta Evrope.       Oznanila župnij Šempas in Osek, Zahvalna nedelja 3.11.2024, pri mašah in po mašah srečanje zakonskih jubilantov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Ob 14h križev pot od Olge na Ovčji plac Dan, datum    kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 4.11.2024 Sv. Lucija ob 18h + Žimčevi Osek 23   Torek 5.11. 2024   Ozeljan ob 18h + Marjetka Bučinel Ozeljan 29 Sreda 6.11.2024 Šempas ob 18h + Suzana in Joško Žgavec Šempas 43, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 7.11.2024 Sv. Lucija ob 18h + starši Gleščič Osek 75   Petek 8.11.2024 Osek ob 18h g. Anton Gleščič Osek 84 Sobota 9.11.2024 Šempas ob 8h za župnijo   10.11.2024, šagra sv. Martina v Oseku, pri maši blagoslov vina Ozeljan ob 7.45 v čast sv. Krištofu za varne poti Ob 9h Osek Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Osek 6b Ob 10.30 Šempas v zahvalo za zdravje Šempas 37a Marija romarica, podoba Svetogorske Marije, bo tudi v letošnjem adventu romala in nas spremljala v naših molitvah. Gostili jo bomo kot običajno . Prosim, da se družini, ki si bosta sliko izmenjali, dogovorili za prevzem kdaj in kako. Zato vabljeni vsi, ki želite, da se vpišete ali pa pokličete Suzano. Kar je Bog združil… Zakaj toliko žensk in moških danes tako zlahka omenja besedo ločitev? Zakaj se ne potrudijo malo bolj, da bi rešili svoj zakon?, Psihiater Aquilino Polaino profesor za zakon in družino na univerzi v Navarri pravi, ker je sodobna družba nezrela. Nezrelost v sodobni družbi je nekaj običajnega. Mladi danes dozorevajo veliko pozneje kot mladi pred 25 leti, razlika pa je še večja v primerjavi z mladimi pred 45 leti. Kako postati zrela oseba? To je proces, ki zahteva čas, potrpežljivost, medsebojno spoznavanje brez strahu pred trpljenjem. Potrebujemo vero, empatijo, to je zmožnost zaznave čustev bližnjega, potrpežljivost za poslušanje, velikodušnost, predanost, ki daje in ne zahteva, močno voljo in številne druge vrednote, ki jih je mogoče doseči postopno s trdim delom. Trpljenje, ki ga spremljajo junaštvo, sprejemanje in tišina, pomaga človeku, da osebnostno raste. Rastemo počasi. V življenju gremo vsi skozi izkušnje in preizkušnje, ki nam pomagajo rasti. Te so npr.: izguba premoženja, bolezen, izkušnja vojne, velike nesreče, prihod otroka, odhod otrok po drugi poti, izdaja prijatelja, ločitev. Vse to so lahko priložnosti za rast in notranjo preobrazbo, saj vse pripomorejo k temu, da oseba razmisli o občutku odgovornosti in uporabi svoje svobode. Kdo je osebnostno zrel? Beseda zrelost pomeni biti pripravljen. Zrela oseba je oseba, ki se uči biti modra, preudarna in pravična. To je oseba, ki se sooča z življenjem takim, kot je, ki si ne prizadeva, da ne bi trpela, ampak želi izkoristiti krize, da razvije izviren in edinstven odnos do življenja, ki je samo njeno. Katoliški duhovnik, mislec in pisatelj Romano Guardini (1885–1968) v Pismih o samovzgoji piše o vrednotah in krepostih, ki prispevajo k oblikovanju zrelosti: Veselje, ki mora biti temeljni ton krščanskega življenja in ima svoj temelj v odnosu z Bogom, iskrenost, ki mora postati globoka življenjska norma, druge osebnostne lastnosti, ki kujejo zrelost: gostoljubnost, duh molitve, spoštovanje ali človekoljubnost, osebna identiteta, sposobnost prizadevanja in trdega dela. Blaženi Karel zadnji ogrski kralj, znan kot Karel IV, utemeljitelj krščanskega socialnega nauka, ter voditelj, ki si je med 1. svetovno vojno neutrudno prizadeval za mir, predan družinski oče in zvest soprog svoji ženi Citi. V Šempasu pri stari šoli, imamo celo njegov spomenik, ki nas spominja na njegov obisk. Poročena sta bila enajst let do njegove prezgodnje smrti leta 1922, v zakonu pa se jima je rodilo osem otrok. Kot vodja cesarstva v vojni je imel gotovo zelo veliko težav, toda sredi vseh teh dogodkov Karel nikoli ni pozabil, kako pomemben je tudi njegov zakon. Pa si oglejmo pet nasvetov bl. Karla in Božje služabnice Cite, ki nas lahko navdihnejo, poročenim parom pa pomagajo živeti v skladu z zakonskimi obljubami, vse “dokler naju smrt ne loči”. 1. Najpomembnejši cilj zakona je pomagati zakoncu, da pride v nebesa Dan pred kraljevo poroko 20. 10.1911 je Karel rekel Citi: “Zdaj pa drug drugemu pomagajva, da prideva v nebesa.”. Dan poroke je tudi njegov godovni dan, kar je v krščanski veri velika izjema. Zlahka pozabimo, da je zakonska zveza predvsem zakrament. To pomeni, da Bog poročenim parom namenja posebne milosti, da bi izpolnili svoje življenjsko poslanstvo, usmerjeno v končni cilj, nebesa. 2. Zaupajmo svoj zakon Bogu in preblaženi Devici Mariji V poročna prstana sta dala vgravirati: Pod tvoje varstvo pribeživa, o sveta Božja porodnica 3. Po poroki nisem več jaz, ampak midva V zakonu se pogosto pojavi skušnjava, da živimo ločeno življenje, mož opravlja svoje delo, žena pa svojega. Karel in Cita pa sta se, ravno nasprotno, vedno videla in delovala kot par.    4. Nenehno vžigajmo plamen ljubezni Med prvo svetovno vojno je moral Karel kot cesar veliko potovati in sprejemati ključne vojaške odločitve. Vendar je vsak dan našel čas, da je poklical svojo ženo. Vedel je, da bo zakon propadel, če ga z ženo ne bosta negovala z ohranjanjem plamena ljubezni. 5. Ljubimo drug drugega z večno ljubeznijo, ki prestane vse preizkušnje Potem ko sta doživela ponižanje ob izgonu iz lastne domovine, sta se še tesneje oklenila drug drugega. Kmalu zatem sta se soočila s še večjo preizkušnjo svoje ljubezni, ko je Karel zbolel za hudo pljučnico in se hitro znašel na smrtni postelji. Karlove zadnje besede ženi so bile: “Neskončno te ljubim.” Njuna ljubezen ni bila le občutek, ampak izbira, da bosta drug drugega ljubila, “dokler naju smrt ne loči” in še dlje.    Oznanila župnij Šempas in Osek, Žegnanjska nedelja; 27.10.2024, rožni venec vodijo pevci, stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum    kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h ponedeljek 28.10.2024 Sv. Lucija ob 18h + v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b   Torek 29.10. 2024   Ozeljan ob 18h Konič Jožefa Ozeljan 40 Sreda 30.10.2024 Šempas ob 18h + Gleščič Ivo Šempas 48, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 31.10.2024 Na Polanah ob 15h za žrtve vojne in za mir  Petek 1.11.2024, vsi sveti; Po mašah gremo v procesiji na pokopališča. V procesiji in na pokopališču ohranjajmo zbranost in tiho molitev. Ozeljan ob 7.45 za vse + iz naše župnije Ob 9h molitve na pokopališču v Šmihelu Šempas ob 10.30 v zahvalo za Božje varstvo na cesti Šempas 163a Osek ob 14h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h Sobota 2.11.2024, spomin vernih rajnih Šempas ob 8h za pozabljene naše verne duše   Zahvalna nedelja 3.11.2024, pri mašah in po mašah srečanje zakonskih jubilantov Ozeljan ob 7.45 + Marjan in Franc Fornazarič Šmihel 67 Ob 9h Osek za zdravje in Božje varstvo, srečanje jubilantov Ob 10.30 Šempas + Jožica Badalič p. n. pevcev, srečanje jubilantov Ob 14h križev pot od Olge na Ovčji plac Marija romarica, podoba Svetogorske Marije, bo tudi v letošnjem adventu romala in nas spremljala v naših molitvah. Gostili jo bomo kot običajno . Prosim, da se družini, ki si bosta sliko izmenjali, dogovorili za prevzem kdaj in kako. Zato vabljeni vsi, ki želite, da se vpišete ali pa pokličete Suzano.                                                                                                                                                Tudi letos ima Karitas na voljo sveče - priporočen dar je 2.50€. Denar od sveč je namenjen za potrebe Goriške območne Karitas Naša vera v Kristusa bi nam morala preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na “mrtve” 1. novembra praznujemo praznik vseh svetih. Uradno državno poimenovanje tega dneva je dan spomina na mrtve, skrajšano dan mrtvih. Dve popolnoma različni poimenovanji za isti praznik – prvo lahko doživljamo kot polno upanja (vsi sveti), drugo kot nekaj žalostnega, morečega, dokončnega. So naši pokojni res mrtvi …Tako rekoč nedopustno je, da bi kristjani zavestno ali pomotoma uporabljali izraz “dan mrtvih”. Naša vera v Kristusa, ki je z vstajenjem premagal smrt in tako tudi vsem nam odprl vrata večnosti, bi nam morala namreč preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na “mrtve”. Mrtvi. Kako moreč in dokončen izraz. Kaj je v resnici mrtvega, ko nekdo umre? Kristjani verujemo, da umre le telo, naš fizični oklep oziroma lupina. Duša ter vse, kar jo je za časa našega zemeljskega življenja oblikovalo, pa se – tako upamo – združi z Bogom. Zato si vse življenje prizadevamo za to, da bi nekoč tudi mi dosegli večno življenje, v katerega vstopamo skozi nevidna vrata smrti našega fizičnega telesa. … ali živi? Apostol Pavel je v prvem pismu Korinčanom o razliki med zemeljskim in nebeškim ‒ večnim védenjem zapisal: “Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12) Potemtakem so naši preminuli ali pokojni še kako živi. Morda bi lahko celo rekli, da so na nek način bolj živi kot mi, ki smo še ujeti v omejene dimenzije časa in prostora. Imajo namreč spoznanje in védenje, ki je našemu omejenemu umu za zdaj še skrito. Vsi sveti – praznik, ki nas povezuje z večnostjo Na spletni strani Slovenske škofovske konference o prazniku vseh svetih piše: “To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.” Na praznik vseh svetih se torej ljubeče spominjamo vseh naših rajnih, ki se že veselijo v večni Božji svetlobi. V molitvi pa se jim priporočimo tudi sami, naj pri Bogu posredujejo za naše slabosti in šibkosti, da se jim bomo nekoč, ko bo umrlo naše umrljivo telo, pridružili tudi mi. Praznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so 'utonili' v množici svetih. Vsak dan v letu imamo na koledarju imena svetnikov, ki jih je Cerkev kot take uradno razglasila, danes pa se spominjamo: tistih milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah, med štirimi stenami doma; tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, v pisarni, za prodajalno mizo, na polju; tistih številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših načrtov in sredi dela, pa so bili pripravljeni na srečanje z njim; tistih nepreglednih množic starih, zapuščenih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zapostavljenih ljudi, ki so v preskušnjah dozoreli za nebesa; tistih živčnih ljudi, ljudi nagle jeze in z mnogimi slabimi lastnostmi, ki so si iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, prizadevali, da bi popravili svoj značaj; tistih preprostih kmečkih duš, ki so živele povezane z Bogom in so brale njegovo pismo v lepoti sveta in so tako o njegovi dobroti vedele več kot učeni profesorji ... Med svetniki so tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga. Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni 'dan mrtvih', kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna (in je na nekaterih še!). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Človeške oči ne vidijo vsega. Ne vidimo Boga in ne vidimo veselja, ki ga je Bog naklonil svojim svetim. Vsi naši rajni, ki počivajo na pokopališčih in drugod v naročju zemlje, so bili ustvarjeni in krščeni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo s krstom vstopili v občestvo svetih. Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu tega slovesnega praznika, "radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti".   Oznanila župnij Šempas in Osek, Misijonska nedelja, rožni venec moli ŽPS in ŽGS, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260 Dan, datum    kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h ponedeljek 21.10.2024 Sv. Lucija ob 19h + iz družine košuta Vitovlje 62   Torek 22.10. 2024   Ozeljan ob 19h  + Pavlin Ozeljan 30a Sreda 23.10.2024 Šempas ob 19h + iz družine Ušaj Šempas 33g, po maši čaščenje Najsvetejšega                      Četrtek 24.10.2024 Sv. Lucija ob 19h + Mavrič Boris Vitovlje 82c Petek 25.10.2024 Osek ob 19h + starši Marija in Ludvik Badalič Osek 89 Sobota 26.10.2024 Šempas ob 8h + Janko Winkler Šempas 13a   Žegnanjska nedelja; 27.10.2024, rožni venec vodijo pevci, prošnje in zahvale pripravlja 5. razred Ozeljan ob 7.45 za župnijo Ob 9h Osek + Miran in Stanko Bovcon Osek 6 Ob 10.30 Šempas Bogu in MB v zahvalo za 70 let življenja Šempas 124   "Začenjamo novo leto Slomškovega bralnega priznanja za otroke in odrasle! Prvo srečanje za otroke bo v soboto, 26. oktobra ob 14.00 v odrasle pa na prvo bralno srečanje vabimo v petek, 25. oktobra, ob 20.00 v staro učilnico župnišča v Šempasu. Vabljeni tudi novi člani." Vabljeni srednješolci, študenti, upokojenci in vsi vmes."   Tudi letos ima Karitas na voljo sveče - priporočen dar je 2.50€. Denar od sveč je namenjen za potrebe Goriške območne Karitas 5 pogostih vprašanj o krstu   Rojstvo otroka je za vsako družino vesel dogodek, hkrati pa prinese tudi veliko skrbi in odgovornosti. Ena od teh je tudi krst otroka, ki je za nekatere starše povsem samoumeven, drugi so mnenja, da bi se o tem moral otrok odločiti sam, tretji pa se zanj odločijo iz lepe navade, ki sodi k rojstvu otroka.    Krst otroka je prvi in najpomembnejši zakrament, saj z njim otrok začenja novo življenje kot božji otrok. S krstom se otroku izbrišejo vsi grehi, vključno z izvirnim grehom, hkrati pa je to prvi korak k veri. Razlogov za krst otroka je torej veliko, kljub temu pa se mnogim postavlja o njem veliko vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v nadaljevanju.                                                                                           1. Kako poteka sveti krst?  Krst lahko poteka med sveto mašo, ali pa takoj po njej, odvisno od župnije. Pri krstnem obredu krščenec najprej izrazi željo, da je krščen, in namen, ki ga vodi k temu. Pri krstu otrok to željo izrazijo starši in krstni boter, prav tako pa otrok prejme tudi svoje krstno ime, ki je ime svetnika ali svetnice, ki je otrokov krstni zavetnik. Bistveno dejanje krsta je, ko duhovnik krščenca trikrat oblije z vodo in pri tem izgovarja »Ime krščenca, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Temu sledi maziljenje s sveto krizmo, krščenca pa duhovnik pokrije z belim prtičkom ali oblačilom. Oče pri velikonočni sveči prižge krstno svečo in jo izroči duhovniku, ta pa jo izroči nazaj staršem. Na koncu duhovnik pokriža krščenca na čelo, za njim pa ga pokrižajo še starši in botri. 2. Kdaj krstiti otroka? Kdaj otroka pripeljati h krstu, ni točno določeno, saj je to v prvi vrsti odločitev staršev. Seveda je smiselno, da se za to odločijo čim prej, saj bo le tako otrok očiščen izvirnega greha in bo postal božji otrok. Običajno so otroci stari od 3 mesecev naprej, nekateri več drugi celo manj, kar pa je v največji meri odvisno od staršev, saj oni najbolje poznajo svojega otroka. Vendar pa za krst ni nikoli prepozno. Nekateri se zanj odločijo šele v obdobju odraslosti, najpogosteje takrat, ko se želijo cerkveno poročiti, saj so za to potrebni vsi trije zakramenti. 3. Kaj potrebujemo za sveti krst? Čeprav je krst vesel dogodek, pa zahteva tudi nekaj priprav, pred tem pa je potrebno urediti tudi nekaj dokumentacije. Med drugim potrebujete: - potrdilo o udeležbi na pripravi za krst; potrdilo vam izda duhovnik, kjer ste imeli pripravo na krst, najpogosteje pa je to domača župnija, kar pa ni nujno; - če je krst v drugi župniji, potem potrebujete tudi pisno dovoljenje duhovnika župnije, kjer ima otrok stalno bivališče; - krstno svečo, - bel prtiček oziroma belo oblačilo za otroka, - boter pa potrebuje tudi pisno potrdilo domačega župnika o sposobnosti za botrsko službo oziroma o opravljenih zakramentih. Za vsakega krščenca pa je potrebna predvsem vera. Ker majhni otroci še ne morejo imeti osebne vere, so zato krščeni v veri staršev in botrov. 4. Kdo je lahko krstni boter? Krstni boter je lahko eden ali pa sta dva, pri čemer to nista starša krščenca. Zanj je pomembno, da ima vse tri zakramente – krst, obhajilo in birmo, star pa mora biti vsaj 16 let. Če prihaja iz druge župnije, mora imeti dokazilo o opravljenih zakramentih, ki ga dobi v svoji domači župniji. Za botra je pomembno, da živi po krščanskih načelih, moli in redno obiskuje sveto mašo. Če je poročen, mora biti cerkveno, torej boter ne more biti nekdo, ki je civilno poročen ali živi v izvenzakonski skupnosti. Če boter da novokrščencu kako darilo naj bo to »nekaj verskega« 5. Kakšna je vloga staršev pri svetem krstu? Starši se skupaj z župnikom župnije dogovorijo za termin svetega krsta. Poklicati je potrebno dovolj zgodaj, saj imajo starši pred tem še pripravo na krst. Na pripravo za krst starša prineseta družinsko knjižico, ob tem se podpišejo vsi podatki za krstno knjigo, starši pa so seznanjeni s tem, kaj sploh je krst, zakaj otroka krstiti in njegov pomen. Cerkev ne priznava izvenzakonske skupnosti in še leta nazaj se je striktno držala svojega načela, da morajo biti starši cerkveno poročeni, če želijo krstiti otroka. Danes to ni več pogoj, saj otrok ne sme biti prikrajšan za zakrament krsta, če starša nimata zakramenta svetega zakona. Krst je skupaj z obhajilom in birmo temelj krščanskega življenja. Če želite svojega otroka vzgajati v krščanski veri, je to prvi korak, ki ga morate storiti čim prej po rojstvu otroka.   za rast Božjega življenja Še pred nekaj desetletji je bil krst otrok skorajda samo po sebi umevno dejstvo, saj je bila velika večina otrok takoj po rojstvu krščenih. Ob tem se ni skoraj nihče spraševal, če je krst podeljen iz verskih razlogov, saj je krst spadal v sestavni del človekovega življenja. Krst je bil del tradicije in zato je bila njegova podelitev v prvi vrsti kulturno dejanje, ki je sodilo v prostor, kjer je že stoletja prisotno krščansko izročilo. Ali želja po krstu dejansko vključuje elemente vere? Danes krst otrok ni več sam po sebi umeven, še vedno pa se podeljuje otrokom staršev, ki to želijo. Tako kot krščevanje ni samo po sebi umevno, tudi ni samo po sebi umevno, da tisti, ki krstijo svojega otroka, tudi v resnici želijo krst zaradi verskih razlogov. Če se v preteklosti nismo spraševali po razlogih za krst, se danes, ko živimo v spremenjenih kulturnih razmerah, vsaj nekateri sprašujemo, zakaj se ljudje odločajo za krst. Vprašanje, ki se postavlja je, ali starši v resnici želijo s krstom otroku posredovati tudi vero, kar je v preteklosti bilo skoraj samo po sebi umevno. S krstom starši prevzamejo odgovornost verske vzgoje Če je nekaj desetletij nazaj bilo za starše normalno, da svojemu otroku posredujejo krščanske vrednote, danes mnogi starši, sicer otroka krstijo, toda po krstnem obredu na področju vere zanj nič več ne storijo. To je nekaj podobnega, kot da bi seme položili v zemljo, takoj za tem pa bi popolnoma pozabili na okopavanje, zalivanje, ipd. Starši namreč s tem, ko se odločijo za krst, prevzamejo odgovornost, da bodo otrokovi prvi vzgojitelji v veri. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo krstno življenje v otroku zamrlo. Lahko se celo zgodi, da mu bo krst celo škodil, ker potem, ko bo odrastel, ne bo vedel, kaj pravzaprav s krstom početi. Mnogi krščeni so postali nasprotniki Cerkve Rezultat neodgovornega odnosa do krsta se pokaže čez nekaj let, tudi ko po prejemu birme, otroci množično zapustijo okrilje Cerkve. Mnogi izmed njih postanejo odkriti cerkveni nasprotniki, vse več se jih tudi izpisuje iz Cerkve. Primer takšne prakse so mnogi slovenski politiki, ki so sicer v mladosti hodili k verouku ali celo ministrirali, danes pa so odkriti cerkveni nasprotniki. Zanimivo je, da med tistimi, ki niso imeli nobenega opravka s cerkvijo, skoraj ne bomo našli njenih nasprotnikov. To pomeni, da je nekaj narobe s samimi začetki, pri samem krstu, ki ga mnogi jemljejo kot dejanje »za vsak primer«, češ, saj ne more škoditi. Resnica je ravno v tem, da lahko tistemu, ki ima do krsta in do krščanstva brezbrižen ali celo sovražen odnos, njegovo sprejetje celo nevarno. Za krst veljajo podobne zakonitosti kot pri rojstvu Ob tem se sprašujemo zakaj sploh krstiti otroke in kakšna je vloga staršev pri krstu otroka? Ali je dovolj samo namen staršev, da želijo krst za svojega otroka ali je potrebno staršem storiti še kaj več? Odgovor na vprašanja glede krsta otrok in s tem tudi vloge staršev, je lahko dokaj naravno. Povsem naravno je namreč, da starši podarijo otroku življenje. Pri začetku otrokovega življenja je pomembno, da mu starši življenje sploh omogočijo. Ko je otrok spočet v materinem telesu, je predvsem vloga matere v tem, da otroku pusti rasti in se razvijati v njenem telesu. Ko pride čas poroda, ga rodi v življenje, vendar s tem še njena naloga ni končana. Vloga staršev je tudi v tem, da otroku omogočajo rast v vseh človekovih razsežnostih: telesni, psihični in duhovni. Vse tri človekove razsežnosti se prepletajo, vendar je pri tem ključnega pomena duhovna razsežnost. Omogočanje razvoja duhovne razsežnosti se začne s krstom otroka, kar pomeni, da starši s krstom svojega otroka vsadijo vanj Božje življenje. »Pošiljanje« k verouku je lahko celo škodljivo S tem pa njihova naloga ni končana, ampak ravno nasprotno, sprejeli so odgovornost, da bodo omogočali, da bo seme Božjega življenja v njem rastlo in se razvijalo do takrat, ko bo otrok postal duhovno odrasel, kar pomeni, da bo lahko skrbel sam za svojo duhovnost. Tradicionalna krščanska miselnost narekuje, da je bistveno, če starši otroka vpišejo k verouku, ga pošiljajo k nedeljski maši in se na ta način ob koncu osnovnošolskega verouka »dokoplje« do zakramenta birme. Vendar je vprašanje, če je takšen način verske vzgoje sploh smiseln, če že ni celo škodljiv. V Katoliški cerkvi se je uveljavilo popačeno mišljenje, kjer mnogi mislijo, da otrok doseže duhovno zrelost, ko prejme zakrament birme. Zakrament birme ni zakrament zrelosti in odraslosti v veri, ampak zakrament, ki omogoča rast Božjega življenja. Starši s krstom otroka vsadijo vanj Božje življenje, z birmo pa se lahko Božje življenje razvija.   Krščanstvo v obliki zapovedi lahko postane ideologija Vloga staršev, (in tudi vero učiteljev), ni v tem, da bi morali otroku posredovati mnogo verskega znanja. Vloga staršev je samo, da so otroku prvi pričevalci vere. Če sami živijo Božje življenje, potem bodo Božje življenje otroku tudi posredovali. Seveda ni nujno, da bo otrok tudi sam avtomatsko živel tako kot njegovi starši. Pred seboj bo imel sliko nekoga, ki živi krščanstvo in potem se bo na podlagi pričevanja staršev lahko v zrelosti sam odločil ali bo takšno življenje tudi sam sprejel ali ne. Rak rana mnogih krščanskih staršev je namreč, da nemočno opazujejo, kako se njihovi otroci oddaljujejo od krščanskega življenja. Pri tem jih obdajajo občutki krivde, češ, da niso dovolj dobro otrokom predali vere. Resnica je morda tudi v tem, da so tudi sami sprejeli popačeno sliko krščanstva. Predaja krščanstva v obliki zapovedi in prepovedi, sploh ni krščanstvo, ampak samo ena izmed mnogih ideologij. Dvojno življenje lahko izhaja tudi iz izkrivljene verske vzgoje Prav tako je vprašljiva krščanska vzgoja, če sloni zgolj na pošiljanju otroka k verouku in k nedeljski maši. V prvi vrsti je tu problematična beseda »pošiljanje«. Če je samo otrok tisti, ki mora obiskovati verske dejavnosti, potem je bolje, da ga sploh ne bi »pošiljali«. V prvi vrsti je tu zgled staršev. Če pomeni staršem nedeljska maša vrhunec in bistvo njihovega življenja, potem je njihov zgled na mestu, če pa ga samo pripeljejo v cerkev, sami pa gredo v trgovski center, ali kuhat kosilo, potem prižgejo zeleno luč za otrokovo razklanost. Na ta način se otrok priuči dvojnega življenja, kjer mu nekaj narekuje njegova notranjost, na zunaj pa deluje glede na njegovo trenutno življenjsko korist. Da je tega v slovenski družbi veliko, ni treba dokazovati, saj smo pragmatičnemu načinu življenja priče na vsakem koraku. Iz zapisanega lahko vsaj sklepamo, da dvojno življenje izhaja tudi iz izkrivljenje verske vzgoje. Verska vzgoja je stvar srca Pri vprašanju verske vzgoje ne gre za vprašanje količine, ampak za vprašanje srca. Če je bistvo krščanske vzgoje zgolj v količini naučenih molitvic ali veroučne snovi, potem ni krščanstvo nič drugega kot materializem. Takšen način je obsodil že Jezus: »Pri molitvi pa ne blebetajte, kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili« (Mt 6,7). Če pa je bistvo krščanske vzgoje odpiranje Božji ljubezni, ki živi v nas, potem je zadeva povsem drugačna. Kdor ljubi, namreč moli z odprtostjo srca, kar pa ni časovno omejeno, ampak je človekova življenjska drža. Morda smo pozabili, da je ljubezen edina stvar, ki se je ne da naučiti niti kupiti, ampak jo je potrebno preprosto sprejeti. Če starši sprejmejo otroka z ljubeznijo v življenje, potem je velika možnost, da se bo počutil varen ob starševski ljubezni. Če starši z ljubeznijo predajo otroku Božje življenje s krstom, potem je velika možnost, da se bo Božje življenje v otroku pravilno razvijalo. Kako pa se bo Božja ljubezen kazala v otrokovem življenju, ni več stvar staršev, ampak je to zadeva Božje previdnosti. Odgovor na vprašanje, kdaj človek povsem versko odraste, lahko najdemo pri apostolu Pavlu, ki je šele ob koncu življenja dejal: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil« (2 Tim 4,7). Tako tudi apostol Pavel potrjuje, da človek ne odraste versko pri birmi, ampak dozori šele ob slovesu s tega sveta. Objavljeno:5. 3. 2020‧ Avtor: Amadej Jazbec        https://zupnija-sempas.rkc.si/index.php/content/display/17