Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

KRŠČANSKA VZGOJA V DRUŽINI

1. Vzgoja

Starši so vzgojitelji. Koliko se na poklic starševstva v življenju pripravljamo? Predpisov in receptov za vzgojo ni. Potrebna pa je starševska odprtost za izmenjavo medsebojnih izkušenj, za dobronamerne nasvete, za nenehno dopolnjevanje svojih spoznanj. Pri vzgoji morda prevečkrat mislimo samo na to kako bomo ravnali z otrokom, kako bomo zanj poskrbeli. Včasih starši v tem nenehnem razdajanju za otroka omagajo, ker so pozabili nase. Kako pomembno je, da starš najprej poskrbi za se ali še bolje, da hkrati skrbi tudi zase. Starš mora graditi svojo lastno osebnost, mora skrbeti za svojo duhovno rast, mora dati prostor svojim potrebam, priznati svoje pomanjkljivosti in  ima pravico do svojih lastnih čustev.

Vzgoja staršev naj izhaja iz dejstva, da so otroci dragoceni, da so otroci življenja in vzgoje vredni, da so božji dar in niso naša lastnina.

Verska vzgoja povzema obče človeške vrednote in k običajni družinski vzgoji dodaja verske - krščanske elemente. V verski vzgoji hočemo otroku posredovati tudi spoznanje o Bogu in Cerkvi, ter tri temeljne kreposti: vero, upanje ljubezen. Otroka ne učimo samo nekega vedenja o veri, ampak mu omogočamo tudi doživljanje. Pri tem seveda ni dovolj samo beseda, ampak imata zelo pomembno vlogo vzgled staršev in njihova vera.

2. Prve izkušnje Boga

Če verujemo, da je Bog naš Stvarnik, potem vsak človek z rojstvom prinese s seboj nek pečat tega Stvarnika, zato je majhnemu otroku tako preprosto pripovedovati o Bogu.

Oče in mati - vzgojitelja vere: Toda še preden mu bodo starši o Bogu pripovedovali, mu bodo dali čutiti in doživljati. Za majhnega otroka sta mati in oče največja in vsemogočna bogova. Ko se bosta ona dva obračala še na nekoga večjega, bo otrok doživljal prisotnost Boga. Ker v veri ni potrebno samo razumsko dojemanje, bo otrok že od rojstva naprej od staršev črpal versko vzgojo.

Otroške molitve: Bog se naj otroku prikaže kot nekdo s katerim je vredno imeti stik. Prve molitve so preproste zahvale in prošnje. Ko otroka učimo obrazce npr. Sveti angel, mu povemo, da ga bomo molili za to, ker nas Bog po angelih varuje, da nas ohranja pri življenju, da se nam ni treba ničesar bati. Molitve naj bodo mnogovrstne, da preko njih otrok izraža različne izkušnje.

Otrok v cerkvi. Ne bojmo se malih otrok peljati v cerkev. Prva izkušnja cerkve ne sme biti dolga maša, otrok pa stlačen nekje v zadnji klopi, kjer nič ne vidi in ne ve kaj se dogaja. Peljimo ga v cerkev, ko ni maše, povejmo mu, da obiščemo Jezusa Boga, da je tu prostor, kjer molimo. Pogovarjajmo se o tem kaj vse vidimo v tem prostoru.

Predstavimo Boga kot dobroto in ljubezen. Odrasli lahko naredimo Boga kot pomožnega policaja. Bog se krega, Bog je zelo hud na te, božja kazen te je doletela, ker nisi ubogal. Takemu Bogu se otrok ne bo približal, ampak se ga bo bal. Drugače bo otrok doživljal, če bomo rekli Bog te ima rad in želi, da boš delal dobro…

3. Krščanski prazniki v družini

Prazniki so pomemben-sestavni element našega življenja, tako tudi otrokovega. Zanj so lahko navidez mali dogodki že prazniki (izlet, okusno kosilo, kjer smo vsi zbrani, družina zbrana pri igri, rojstni dan…) Ko vidimo, da je otrok zadovoljen in vesel, da mu je bil dan, ki ga je družina skupaj preživela lep, lahko zelo preprosto vključimo Boga. Bogu se zahvalimo za vse kar smo doživeli. Tako ustvarjamo pogoje za praznovanje krščanskih praznikov. Živimo v okolju, ki ob praznikih v nas  in zagotovo tudi v otroku vzbuja praznično razpoloženje. Žal potrošniška miselnost večkrat odvrača kot pomaga k bistvu praznikov.

Krščanske praznike lahko lepo doživljamo preko raznih simbolov, ki jih Cerkev pozna in nam jih predstavlja: medsebojno pokrižanje, adventni venec, Miklavževanje, jaslice, križ, snop žita, praznično kosilo ali večerja, priprava velikonočnih jedi...

Naloga staršev, vzgojiteljev in na sploh odraslih pri praznovanju je:

• da praznikom damo pravi smisel

• da najvažnejše sporočilo praznikov oblikujemo primerno otrokovi starosti

• ne bomo ustvarjali vtisa, da so krščanski prazniki samo še za otroke

• sami smo aktivno vključeni v praznovanje, sami praznike cenimo in se jih veselimo

• krščanskih praznikov ni mogoče praznovati brez Boga in Cerkve, za to se poleg praznovanja v družini udeležujemo slovesnosti, ki so v cerkvi.

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

SVETI DUH

Božja oseba (oseba Svete Trojice): kot imamo mi vsak svoje ime, tako se tudi Duh imenuje »Sveti Duh«, ker posvečuje življenje, kar pomeni, da naše življenje pod njegovim vodstvom postaja bolj sveto, svetlo …

Ljubezen: Sveti Duh je Bog, ki ustvarja odnose – odnose ljubezni; je ljubezen, ki se neprestano izliva v naša srca. Bog nas je prvi vzljubil in ljubi nas prvi še naprej, zato lahko tudi mi odgovorimo z ljubeznijo …

Nežnost: Ljubezen je nežna, se ne vsiljuje, zato je tudi Sveti Duh nežen, ponižen, ne sili, ne vstopa na silo, ampak počaka, da je povabljen, da ga pokličemo in mu damo prostor v naših srcih, življenjih …

Prijatelj: Sveti Duh je vedno z nami, je naš najboljši prijatelj, najdragocenejši dar, pravi zaklad; v ospredju je odnos z Njim, vedno ga lahko povabimo, pokličemo, prosimo za nasvet, se mu zahvalimo, ga častimo …

Tolažnik, zdravnik, priprošnjik: Jezus ga imenuje tolažnik, zdravnik naših duš – kar pomeni, da tolaži in zdravi naše duše, potrebujemo ga kot življenjskega sopotnika in prijatelja. V prijateljskem odnosu z Bogom (še posebej v molitvi, Božji besedi, zakramentih; pa tudi v duhovnem pogovoru, deljenju duhovnih izkustev, duhovnem branju …) nas Sveti Duh počasi umiri, rane se zacelijo, v nas se rodi novo življenje, ki je rojeno iz odnosa z Bogom, iz njegove ljubezni. Rane postajajo čedalje bolj vstajenjske rane – so še vidne, a ne bolijo več, ker so znamenja novega življenja z Bogom.

Moč, pomoč: V vsem in po vsem nas čaka On, ki je vse ustvaril in vse prežema. Čim težje so razmere in življenje, bolj potrebujemo Božjo pomoč – Svetega Duha in njegovo moč, tolažbo in ljubezen.

Veselje: Kaj me veseli, kaj me prebudi, kaj v meni prebuja življenje …? Veselje – dotik Boga, Božjega, ki ga ima vsak človek, da lahko vedno na novo začne …

Srce: je izvir, ki je najgloblji v našem bitju. Srce je kraj, od koder izvira molitev. Kadar srce resnično moli, moli v njem Sveti Duh, ki je navzoč v nas. Z nami in po nas kliče k Očetu in prosi za nas. Ko molimo v srcu, v njem odkrijemo izvir, ki žubori v nas; Svetega Duha, ki odstranjuje ovire, da lahko ljubimo.

Veter: je eden najstarejših simbolov Svetega Duha, Božje moči v Svetem pismu – ob stvarjenju je vel nad vodami. Veter, zrak je simbol svežine v povezavi z zdravim življenjem. Jezus uporabi veter kot simbol Svetega Duha, ki preveva skupnost, skrbi za jasnost vere, nauka, upanja in ljubezni.

Ogenj: je simbol Boga, plamen ljubezni. Preoblikujoča moč delovanja Svetega Duha (preoblikuje vse, česar se dotakne), razsvetljuje poti, greje in osvobaja, je rešilna luč v temi, opozorilo bližajoče se nevarnosti, prečiščuje žlahtne kovine, uporabljamo ga za pripravo hrane, sežig vsega, kar nam škoduje.

Sadovi Svetega Duha v našem življenju: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, dobrota, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje….

Povzeto po: Marija Prikeržnik : Za tvojo duhovno rast – Delovni zvezek za pripravo na birmo

MOLITEV

Dobri Bog, pomagaj mi, da se bom dobro pripravil na prejem zakramenta svete birme.
Pomagaj mi, da bom birmo sprejel z globoko vero in zaupanjem vate.
Pomagaj mi, da bom svete zakramente, ki jih prejemam, sprejel spoštljivo in jih ne bom nikoli zavrgel. Amen

Pridi, Sveti Duh. Pridi v moje srce. Napolni me z veseljem, mirom in z Božjo močjo. Pridi in prebivaj v meni. Amen

V  tem obdobju se učenci 9. in 8. razreda aktivno ubadajo z vprašanjem
kam na srednjo šolo, čemur bodo namenjeni informativni dnevi 18. in 19.
februarja. Namenimo svojim veroučencem molitev za dobro odločitev in
kakšen dober nasvet.

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Štirje pomeni Svetega pisma

DOBESEDNI POMEN

Ob dobesednem pomeni vrstice se lahko vprašamo: kakšen je pomen preteklih dogodkov, kot o njih poročajo v Svetem pismu? Tu lahko razmišljamo o zgodovinskem pomenu. Dobesedni pomen vrstice več ali manj opisuje, kaj se je dejansko zgodilo (nekateri teologi, recimo Tomaž Akvinski, menijo, da je dobesedni pomen resnično lahko dobeseden, zato Akvinec dopušča dobesedni pomen v pesniških odlomkih, kot so psalmi). Janez Kasijan pa trdi, da nam dobesedni pomen ali pripoved posreduje “minule in vidne stvari”.

ALEGORIČNI POMEN

Alegorični pomen včasih imenujemo tudi kristološki ali tipološki pomen. Smisel tega je, da se vsi ti dogodki in znamenja lahko nanašajo na Kristusa. Povezavo s Kristusom lahko najdemo tudi v Stari zavezi. Ko recimo Mojzes na drog obesi bronasto kačo, da bi izraelsko ljudstvo rešil pred kačjimi piki (4 Mz 21), kristjani v tem na nek način vidimo Kristusa, ki nas je na križu odrešil naših grehov. Sam sv. Pavel ponuja takšno metodo razlage Svetega pisma, ko v 10. poglavju Prvega pisma Korinčanom piše: “In ta skala je bil Kristus”. Sv. Pavel v pripovedi o skali, ki daje vodo, s katero si Izraelci gasijo žejo v puščavi, vidi Kristusa, ki nam daje živo vodo (Jn 7, 37-39).

MORALNI POMEN

Sveto pismo pa nam ponuja tudi način, kako naj živimo svoje življenje tukaj in zdaj. Nekateri odlomki predstavljajo moralne temelje, ki jih poznamo vsi (recimo deset zapovedi v Drugi Mojzesovi knjigi ali blagri v evangeliju po Mateju). Toda številne Jezusove prilike vsebujejo tudi moralni nauk. Naročajo nam, kako naj živimo. Pomislimo tudi na številne modre besede prerokov ali nasvete iz Knjige pregovorov in Sirahove knjige. Sveto pismo nam nudi vodnik za življenje, z resničnimi napotki za ravnanje tukaj in zdaj.

ANAGOGIČNI ALI PREROŠKI POMEN

Končno pa je Sveto pismo tudi knjiga o tem, kaj nas še čaka. Božja beseda ne govori le o preteklih dogodkih, temveč pripoveduje tudi o Božji obljubi za prihodnost. Te prihodnje stvari (eshatološke, če uporabimo strokovni izraz) so v zgodbi o krščanskem zveličanju tako resnične kot pretekli dogodki: smrt, sodba, vice, nebesa ali pekel. Jezus nam razodeva, da bo Božje kraljestvo kot poročna gostija (med drugimi prispodobami) in da je on edini ključ, po katerem bomo lahko prispeli tja.

Uporaba štirih pomenov Kako torej to deluje v praksi? Poglejmo si odlomek iz evangelija po Marku (Mk 1, 16-20):Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagleda Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: “Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!” Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

Dobesedni – Jezus se je sprehajal po obali jezera ter poklical Simona, Andreja, Jakoba in Janeza, naj postanejo njegovi apostoli.

Alegorični – Ko so sledili Jezusu in postali apostoli, so postali ribiči ljudi, torej možje, ki oznanjajo Jezusov evangelij. Z besedami naredil vas bom Jezus razkrije, da je on sam ključ do njihovega poklica.

Moralni – Tudi mi bi morali, tako kot Simon in Andrej ter Jakob in Janez, prisluhniti Jezusovemu glasu. Brez obotavljanja bi morali poslušati Gospodove klice. Ne bi smeli dopustiti, da bi nas kar koli oviralo na poti do tega, da postanemo Jezusovi učenci.

Anagogični – Jezus nas kliče skupaj. Tako kot prvi štirje apostoli niso bili poklicani posamično, temveč v parih, bomo tudi mi združeni v nebeškem kraljestvu. Tam nam bo Jezus podelil novo bratstvo. Ljubili se bomo kot bratje in sestre, toda vez ljubezni, ki nas združuje, ne bo sorodstvena ali družinska, temveč po samem Jezusu Kristusu.

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Ste vedeli, da je januar mesec verskega tiska? Zasluga za to gre sv. Frančišku Saleškemu, zavetniku katoliških časnikarjev, ki goduje 24. januarja. Naj januar pomeni tudi čas razmisleka, kakšno mesto ima verski tisk v naših domovih ter kako nam pomaga rasti v veri in krepiti odnos z Bogom.

Tudi vi razmišljate o naročnini na kakovosten katoliški časnik? Izbire je precej, zato naj vam brskanje in odločanje olajša spodnji pregled katoliškega tiska, namenjenega prav vsem.

ZA OTROKE Mavrica

Čeprav edina v Sloveniji, ta katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje z razlogom izhaja že 50 let. Otrokom na zanimiv način odgovarja na vprašanja o Bogu, predšolskim otrokom ponuja obilo branja s starši, šolarjem širi obzorja, budi radovednost … Je prava revija za vse navihane, radovedne in vedoželjne otroke, pravijo. Revija izide vsak mesec, za pestro poletje pa poskrbi počitniška številka, imenovana Mavrični zabavnik.

ZA NAJSTNIKE #najst

Edina slovenska katoliška revija za najstnike je namenjena … najstnikom! Nekje od 12. leta dalje. Revija prinaša zelo raznolike in vedno aktualne vsebine. Najstniki lahko z #najstom razmišljajo o odnosih, svetu slavnih, poklicih, veri, modi, glasbi, tehnologiji in še marsičem. V reviji najdejo tudi ideje za kakovostno branje in preživljanje prostega časa.

ZA ODRASLE Družina

Osrednji slovenski verski časopis že 50. leto izhaja vsakotedensko. Vključuje tedensko prilogo Naša družina (ki jo lahko zdaj naročimo tudi samostojno!) ter mesečno prilogo Slovenski čas. Tednik prinaša izbor najpomembnejših tedenskih novic iz Cerkve in družbe, doma in po svetu, jih verodostojno osvetljuje v luči krščanskih vrednot ter bralce bogati z vsakdanjimi zgodbami ljudi ter lokalnih in župnijskih skupnosti.

Ognjišče Bržčas najbolj znan slovenski katoliški mesečnik prinaša raznolike vsebine: molitve, razmišljanja, navdihujoče pogovore z zanimivimi gosti, odgovore na vprašanja v povezavi z vero … Družine lahko najdejo ideje za izlete in ustvarjanje, z mislijo na mlade pa so pripravljene vsebine v mladinski prilogi.

Božje okolje Pri založbi jo opišejo kot »revijo za duhovnost sredi življenja«. Točno to poskušamo živeti, kajne? Revija izhaja na dva meseca in prinaša raznovrstne teme, povezane z duhovnostjo, razmišljanja, kratke molitve, pričevanja in predstavitve navdihujočih ljudi. Dvakrat letno vključuje prilogo Alfa in omega.

Beseda med nami Želite v svoj odnos z Bogom vnesti red, konstantnost? Mednarodna katoliška revija, ki izhaja vsaka dva meseca, prinaša premišljevanja ob Božji besedi za vsak dan, eseje za duhovno poglobitev in pričevanja. Od lanskega leta dalje lahko naročniki s pomočjo aplikacije kratka premišljevanja prebirajo kadarkoli in kjerkoli.

Magnificat Molitveno-bogoslužna revija nas spodbuja in nam pomaga v vsakdanjik na različne načine vplesti molitev. Vsak mesec prinaša jutranjo in večerno molitev ter mašna besedila za vsak dan, blagoslov meseca, marijansko antifono meseca, razlago umetniškega dela ter za vsak dan še življenjepis svetnika ali meditacijo. Tudi za revijo Magnificat je naročnikom dostopna aplikacija.

Communio Mednarodna revija z dolgo zgodovino izhaja štirikrat letno in v Božji besedi išče odgovore na človekova vprašanja. Eden od njenih ustanoviteljev je tudi papež Benedikt XVI., ki pravi, da je revija namenjena vsem, ki iščejo in se sprašujejo o življenju. Sooča se z etičnimi in družbenimi vprašanji časa, je »kritična in vzgojna hkrati«. Vsekakor zanimivo branje, kajne?

Družina in Življenje Društvo Družina in Življenje, ki s svojim delovanjem skrbi za rast zakonskega odnosa mnogih slovenskih zakoncev, štirikrat letno izdaja istoimensko revijo. To, da je brezplačna, nikakor ne pomeni, da ni vredna branja. Prinaša razmišljanja o »vse sorte« temah, pogovore, duhovne iskrice in zgodbe slovenskih zakonskih parov. Revijo lahko za navdih pri gradnji odnosa naročimo ali pa jo prebiramo kar na spletu.

Patricija Kavčič

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Kaj je smisel svetega krsta? In kaj s tistimi, ki niso krščeni?

Katekizem Katoliške cerkve o krstu začne takole: “Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.” (KKC 1213)

Brez krsta ne moremo prejeti nobenega drugega zakramenta. Prejem krsta je predpogoj za vse drugo. Pomen krsta gre dlje. S krstom nam je izbrisan izvirni greh, postanemo Božji otroci in del Cerkve – Kristusovega skrivnostnega telesa. Po krstu se v nas začne delo odrešenja, Bog lahko deluje v nas, postanemo odprti za oznanilo evangelija. Potrebnost krsta za zveličanje poudarja že Jezus (KKC 1257; Jn 3,6, idr.). Ko pošlje učence po svetu, jim naroči, naj vse ljudi krstijo in oznanjajo evangelij (Mr 16,15-16). Lahko bi rekli, da sta krst in življenje po veri naša “vstopnica” za nebesa.

Ime tega zakramenta izhaja iz osrednjega dejanja, ko je krščenec potopljen v vodo. Potapljanje je bila več stoletij edina praksa krščevanja, ko so krst obhajali v velikih krstilnicah. Krstiti – grško baptizein, pomeni potopiti, utopiti, potopitev. Kot pravi Katekizem: “Potopitev v vodo označuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom kot nova stvar.”

Ta simbolika je bila bolj vidna nekoč, ko so krsti potekali v krstilnicah, kjer je katehumen na eni strani vstopil v krstilnico, slekel svoja oblačila in se po stopnicah spustil v velik osmerokoten bazen, ki je bil poln vode. Ko je bil v bazenu, je izpovedal vero in prejel krst. Nato se je na drugi strani po stopnicah povzpel iz bazena, kjer so ga oblekli v bela oblačila.

Vse to ima simboliko v Jezusovem krstu v reki Jordan: “Tu je z ene strani simbolika smrti potopitve, za katero stoji simbolika smrti uničujočega rešilnega potopa in za nov začetek. “Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novega življenja.” (Rim 6,3-4)

Praznik Jezusovega krsta je povezan s praznikom Gospodovega razglašenja, ki smo ga praznovali 6. januarja, saj je Bog med krstom v Jordanu razodel, da je Jezus njegov ljubljeni sin.

Poleg tega krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico. Pred krstom je namreč Jezus živel neopazno, o čemer pričajo tudi skopi svetopisemski zapisi. Po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, delal čudeže in ozdravljal bolne, o čemer poročajo tudi evangeljska besedila. Ta je moj ljubljeni sin nad katerim imam veselje”

Kot je v začetku pridige poudaril župnik Martin, je za krst ključna vera staršev in njuna obljuba, da bosta otroku pomagala, da bo krst v njem rasel, da se bo spoznal s svojim odrešenikom.

“Ta je moj ljubljeni sin nad katerim imam veselje.” Ta stavek, ki smo ga danes lahko slišali na koncu evangelija je hkrati stavek, ki ga Bog Oče izreče pri vsakem krstu, vsakemu izmed nas, ki smo bili krščeni. Pri krstu namreč postanemo Božji otroci.

Ko tako oblečemo belo oblačilo, oblečemo Boga samega, zato je tudi pomembno, da ohranimo to oblačilo čim bolj čisto. Paziti moramo, da ga ne umažemo, ko živimo našo vero, je vernike spodbudil Martin. Rojstvo v občestvo

Še en zelo pomemben vidik svetega krsta pa je ta, da takrat človek na nek način umre in se rodi v občestvo. “Kristjan kot tak ni nikdar sam. Kristjan je rojen v občestvo, zato se mi med seboj kličemo bratje in sestre. Lepo bi bilo da bi se tako tudi obnašali. V moči tega, da verujemo v Jezusa Kristusa, smo bratje in sestre.”

Oznanila župnij Šempas in Osek; SREČNO NOVO LETO 2023

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Oznanila župnij Šempas in Osek; Božič 25.12.2023, blagoslovljeni božični prazniki, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Z

a številne so božični in novoletni prazniki najlepši del leta. To je čas družinske povezanosti, prijateljstva in vsega, kar nam prinaša radost. Če vas praznično vzdušje še ni prevzelo, vas bo morda, ko boste prebrali naslednje izbrane misli:

Kaj je Božič? To je nežnost do preteklosti, pogum v sedanjosti in upanje za prihodnost. Agnes M. Pahro

Božična čarovnija je tiha. Ne slišiš je, občutiš jo. Veš, da obstaja. Verjameš vanjo.
Kevin Alan Milne

Božič je čas, ko hrepeniš po domu, četudi si doma. Carol Nelson

Božič je nujen. Mora obstajati vsaj en dan v letu, ki nas opomni, da tukaj nismo le zaradi sebe.
Eric Severeid

Božič ni čas v letu. Božič je občutek. Edna Ferber

Najlepše darilo pod božičnim drevescem so člani družine, oviti v srečo.
Burton Hills

Naj bo Božič čudovit, brez ene same pohlepne misli. Ann Garnett Schultz

Če se za Božič ne pripravimo za sprejemanje blagoslovov, ga niti ves snega z Aljaske ne more narediti 'belega'. Bing Crosby

Eden od največjih neredov na svetu je ta, ki nastane v dnevni sobi na božični dan. Nikar ga prehitro ne očistite. Andy Rooney

Božič bo trajal tako dolgo, dokler bomo s srcem v srcu in z roko v roki. Dr. Seuss

Dobra zavest je neprekinjen Božič. Benjamin Franklin

Ljubi darovalca bolj od darila. Brigham Young

Moja ideja Božiča - pa naj bo tradicionalen ali moderen - je zelo preprosta: ljubi druge.
Bob Hope

Ceniti mir in dobro voljo, imeti v sebi obilje milosti, to je pravi duh Božiča.
Calvin Coolidge

Dišave Božiča so dišave otroštva. Richard Paul Evans

S toplino božič naj te greje, naj vez družinsko utrdi! Toplini vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje se zate prične!
A leto prihodnje naj zdravja ti da, obilja, ljubezni pa v čaši brez dna.

Novo leto je neznanec, prav lepo ga je spoznati, mu zaupati, pa vendar
ne preveč pričakovati.

Naj bo zanimivo leto, ki prihaja, vseskozi naj zdravja obilo oddaja,
prinese uspehov, naj zvrhano vrečo, skupaj z ljubeznijo ustvari naj srečo.

Sreča je! V majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.

Ko prižgejo božične se luči, vsak v srcu si nekaj zaželi.
Naj Božič bo prijazen, naj bodo prijazni v njem ljudje, naj misli bodo iskrene in veselo bo srce. Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi novo Vam leto.

Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni.
Otrok- čudežno bitje. Toplo, iskreno, vedoželjno, igrivo, polno smeha in nalezljive radosti.
Privoščite si vsaj nekajkrat v letu biti otrok. Božji otrok.
Čudežno bo. Pa srečno.

Spet je zima, spet je mraz,spet je tu božični čas,naj odnese ti skrbi,
v novem letu pa le zdravja in sreče podari.

V novem letu vse najbolje, naj prav vsak bo dobre volje.
Naj prav vse bo vam po volji! Čas kot zvezda se utrne, stare vse poti zagrne, nove, z upi tlakovane, vir so sreče nasmejane. Naj ima v novem letu Vaše zdravje mlade.
Bo jutro s soncem obsijano,bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati?
Zlati bodo, če sivino vsakdanjo sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto,
ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino.
Takih časov, zlatih časov, v novem letu vam želimo!

Neskončno rojstvo dnevov let, žalost starcev, smeh deklet, v nas zapušča čudno sled,
zanamcem pa- taisti svet.

Želja nam ne morejo vzeti, naj jih bo čim več, nekatere se uresničijo. So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi.

En sam božič je v letu, en sam večer je sveti, a njegovo sporočilo
naj vse leto bo vodilo! Naj bo novo leto obžarjeno z ljubeznijo in prijateljstvom,
polno malih presenečenj in presenetljivih radosti. Bogat je tisti, ki je v srcu in duši zadovoljen.
 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. adventna nedelja, 18.12.2022, prihod betlehemske lučke, adventno spovedovanje v Oseku ob 15h, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Datum birme v Šempasu je sobota 13.5.2023 ob 10h

Ponedeljek sv. Štefan Sv. Lucija ob 10h + starši Fornazarič Vitovlje 63, blagoslov konj...

Pohod z baklami v petek 30.12.2022 ob 18h iz prireditvenega prostora Vitovlje.

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.

Kako praznovati sveti večer

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. V zadnjem času so prišle, zaradi praktičnih razlogov, v veljavo tudi „večerne polnočnice“. Cerkev pa še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4]

»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.[5]

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

Jaslice
Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah, eno je gotovo, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. 

Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.

Pesem Sveta noč
Pesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo, učitelj Franc Ksaver Gruber, cerkovnik in organist v Oberndorfu, pa ga je uglasbil. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si ne moremo predstavljati božiča.

Božični čas
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine (razen letos). Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 11.12.2022, 3. adventna nedelja, celodnevno čaščenje in adventno spovedovanje v Šempasu, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Celodnevno čaščenje v Šempasu 11.12.2022

Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- ob 12.30 – 13.30 tiha meditacija;

- ob 13.30 – 14.30 molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje, spoveduje g. Rafko Klemenčič, zaradi lažjega razporeda bodo čakalni listki

Dar za adventne venčke, ki smo jih izdelovali za župnijsko Karitas, smo prejeli v Oseku 216,30€ v Šempasu 150€ v Ozeljanu pa 99€. Hvala za vaš dar in zaupanje.

Pazite, kaj mislite, ker bodo misli postale besede. Pazite, kaj govorite, ker bodo besede postale dejanja. Pazite, kaj delate, ker to hitro postane navada. Navada pa sčasoma postane naša usoda.

RAZPORED SPOVEDOVANJA v cerkvi Kristusa Odrešenika petek, 16. decembra 2022

Spoved za otroke bo v času ure verouka.

7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik

8. do 11. ure – g. Cvetko Valič

11. do 13. ure – g. Jožko Bric

13. do 15. ure – g. Joško Tomažič

15. do 17. ure – g. Bogdan Vidmar

17. do 19. ure – g. Cvetko Valič

Lahko rečemo, da sta se v tradiciji ohranili dve temeljni značilnosti adventnega časa: resna priprava in priprava, polna upanja in veselja. Ti značilnosti je adventni čas ohranil tudi med našimi predniki. Znane so zlasti zgodnje jutranje maše (zornice), ki so se jih udeleževali. Tudi za ceno žrtve. Poleg družinske molitve so poudarjali adventno spoved, s katero so v srcu pripravili prostor za novorojenega Zveličarja. Lahko bi rekli, da je ‘vzor’ te priprave Janez Krstnik, resni ‘adventni pridigar’, ki svoje rojake in nas resno in včasih tudi ostro opozarja, naj se pripravimo na Odrešenikov prihod.
Drugi vidik adventnega časa je veselo pričakovanje, ki ga tudi vi omenjate. Vzor tega veselega in skrivnostnega pričakovanja je Božja Mati Marija. Strokovnjaki za bogoslužje poudarjajo, da ima zato advent ‘marijanski značaj’. Marija je gotovo najbolj ‘intenzivno’ pričakovala Jezusovo rojstvo. Njeno pričakovanje je bilo veselo, polno upanja. Tako naj bo tudi naše pričakovanje. Če res pričakujemo Odrešenika, potem v tem pričakovanju ni prostora za ‘zamorjenost’, kakor vi pravite, ampak za upanje in notranje veselje. Tako veselje nima nič skupnega s hrupnim veseljačenjem.
Zato si za adventni čas naredimo načrt, kako ga bomo preživeli. Kaj bomo po naukih ‘adventnega pridigarja’ popravili v svojem življenju in kakšno adventno ‘nalogo’ si bomo zadali? Kakšna dobra dela opravili? V Sloveniji začetek posta sovpada s tednom Karitas (letos s koncem tega tedna) in na prvo adventno nedeljo v glavi mašni prošnji lepo molimo: “da bi prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli”.
Priprava na božič ima tudi svoje pasti. Pred prazniki, tudi pred božičem, se rado zgodi, da zaradi številnih obveznosti in opravkov postanemo živčni. V tej napetosti rado ‘poči’ v odnosih. Hudo je, če tik pred praznikom pride do prepira v družini ali med najbližjimi. To potem pokvari praznovanje. Dramski igralec Gregor Čušin pravi, da se nekaj dni pred prazniki rado ‘kaj’ zgodi (pri tem misli na kakšno ‘razbitino’ v hiši), nekaj ‘se razbije’, kar očeta spravi v slabo voljo. Zato Čušinovi že nekaj let pred božičem sedejo in se dogovorijo: »Od sedaj naprej do božiča se ne kregamo, ne sme biti trdih besed. Naj se zgodi karkoli, gremo mirno naprej. Najtežje je nama z ženo, ker se ne smeva jeziti nad otroki. Ta dogovor nam pomaga, da vstopimo v praznike ‘pomirjeni’.« Zgled Čušinove družine je lahko navdih tudi za nas, da v adventu zlasti skrbimo za kakovostne medsebojne odnose. Naj nam pri tem pomaga molitev, tudi skupna in zlasti družinska, pa tudi obisk maše. Slednje je bila vedno tradicija v duhovnem življenju. To nam bo pomagalo k veselemu pričakovanju božiča, ki ga tudi vi omenjate.
V adventu je mašni plašč res vijoličaste barve, ki je sicer znamenje spokornosti, a nam ta čas obenem sporoča neizmerno veselo novico, da se bo rodil Jezus, ki nam bo blizu, saj ga je angel napovedal kot Emanuela, kar pomeni ‘Bog z nami’ (prim Mt 1,23). Danes pa je plašč lahko tudi roza barve. Naj nam to veselo sporočilo polepša adventni čas in nas spodbudi, da ga bomo v veselju dejavno preživeli.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4.12.2022; 2. adventna nedelja, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

Celodnevno čaščenje v Šempasu 11.12.2022

Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- ob 12.30 – 13.30 tiha meditacija;

- ob 13.30 – 14.30 molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje, spoveduje g. Rafko Klemenčič, zaradi lažjega razporeda bodo čakalni listki

Celodnevno čaščenje v Oseku (4. december 2022, 2. adventna nedelja): 

10-11. ura: otroci do 7. razreda 

11-12. ura: birmanci, srednješolci in študentje

12-13. ura: osebna molitev v tišini 

13-14. ura: možje in fantje 

14-15. ura: žene in dekleta 

ob 15.uri: sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

Škofijski gimnaziji Vipava vabijo v soboto, 10. 12., ob 9.00 na
odprtih vrat, ko bodo predstavili šolo in dijaški dom. Noč v dijaškem
domu, ki je letošnja novost, pa se začne že v petek ob 17.00. Vse
informacije na strani sgv.si.

Adventni večeri 2022

v konkatedrali Kristusa Odrešenika, Sedejeva ulica 2, 5000 Nova Gorica.

 Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici: od ideje do posvetitve

V četrtek, 1. decembra 2022, ob 20h. Predaval bo dr. Renato Podbersič. Sledil bo pogovor ob 40-letnici posvetitve cerkve.

 Filip Terčelj – duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov

V sredo, 7.decembra 2022, ob 20h. Življenje in delo Filipa Terčelja, ki je svoja najbolj plodovita leta preživel na Goriškem bo predstavil g. Ivan Albreht.

 Fatimska skrivnost

V sredo, 14. decembra 2022, ob 20h. Ogled španskega filma, 120 min. Slovenski podnapisi.

ADVENTNA PREDAVANJA v Šempetru pri Gorici v župnijski cerkvi

 2. december, 18.30 dr. Gabriel Kavčič:

» Drvenje v gender prihodnost«

 9. december, 18.30 Marko Rijavec:

»Kako praznovati Božič v družini«

 16. december, 18.30 Urška in Matej Petač:

»Brez dlake na jeziku o spolnosti«

Brezmadežno spočetje Device Marije

Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.

Pomen praznika
Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu.

Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27.11.2022, 1. Adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov adventnih venčkov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža, Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

Celodnevno češčenje v Oseku (4. december 2022, 2. adventna nedelja): 

10-11. ura: otroci do 7. razreda 

11-12. ura: birmanci, srednješolci in študentje

12-13. ura: osebna molitev v tišini 

13-14. ura: možje in fantje 

14-15. ura: žene in dekleta 

ob 15.uri: sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

Škofijski gimnaziji Vipava vabijo v soboto, 10. 12., ob 9.00 na
odprtih vrat, ko bodo predstavili šolo in dijaški dom. Noč v dijaškem
domu, ki je letošnja novost, pa se začne že v petek ob 17.00. Vse
informacije na strani sgv.si.

Adventni večeri 2022

v konkatedrali Kristusa Odrešenika, Sedejeva ulica 2, 5000 Nova Gorica.

 Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici: od ideje do posvetitve

V četrtek, 1. decembra 2022, ob 20h. Predaval bo dr. Renato Podbersič. Sledil bo pogovor ob 40-letnici posvetitve cerkve.

 Filip Terčelj – duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov

V sredo, 7.decembra 2022, ob 20h. Življenje in delo Filipa Terčelja, ki je svoja najbolj plodovita leta preživel na Goriškem bo predstavil g. Ivan Albreht.

 Fatimska skrivnost

V sredo, 14. decembra 2022, ob 20h. Ogled španskega filma, 120 min. Slovenski podnapisi.

ADVENTNA PREDAVANJA v Šempetru pri Gorici v župnijski cerkvi

 2. december, 18.30 dr. Gabriel Kavčič:

» Drvenje v gender prihodnost«

 9. december, 18.30 Marko Rijavec:

»Kako praznovati Božič v družini«

 16. december, 18.30 Urška in Matej Petač:

»Brez dlake na jeziku o spolnosti«

 Advent je čas, v katerem se pripravljamo na božič, Jezusovo rojstvo. Začne se štiri nedelje pred božičem, na prvo adventno nedeljo. Hkrati je prva adventna nedelja tudi začetek novega cerkvenega leta.

Na kaj pomislite ob besedi “božič”? Na kupovanje daril, okraševanje božičnega drevesca, petje veselih božičnih pesmi, peko piškotov, pošiljanje božičnih voščilnic ter številne zabave, ki se jih morate udeležiti? Toda božič je veliko več! Zato ni čudno, da se nanj pripravljamo kar štiri adventne tedne.

Čas radostnega pričakovanja

Adventni čas je čas veselega pričakovanja, čas upanja in radostne priprave na Jezusovo rojstvo. To je čas, ko sam Bog prihaja v naše življenje in naše srce. On vstopa v vse trenutke in prostore našega življenja. V njem se prepletajo naša preteklost, sedanjost in prihodnost.

Čeprav se spominjamo Jezusovega rojstva, pa se hkrati že pripravljamo na Njegov drugi prihod. Advent nas na vse to pripravlja in nas spominja na “veselje v čakanju”.

Kaj je (in kaj ni) advent

Advent ni čas nakupovanja, stresa, mrzličnega tekanja po prepolnih trgovinah ali “dirka” do 25. decembra, pač pa je čas veselega pričakovanja, upanja in molitve. Jezus je tisti, ki se ga zares veselimo.

Če ste se do 25. decembra že naveličali božiča, ste se adventa lotili narobe.

Zelena in rdeča barva?

Adventni barvi nista rdeča in zelena (kot so pogosto oblečeni božičkovi škratje, ki jih videvamo v reklamah), pač pa vijolična in roza. Takšne so tudi najbolj primerne barve na adventnem venčku. Vsak teden na njem prižgemo novo svečo, tretji teden je to rožnata sveča, saj je tretja adventna nedelja imenovana tudi nedelja veselja, ker je Jezusovo rojstvo že blizu.Delite upanje in dobra dela:ponudite prostovoljno pomoč, namenite več časa molitvi, bodite prijazni in potrpežljivi s svojo družino in sodelavci, prijazno ogovorite neznance, darujte denar ali oblačila tistim, ki jih potrebujejo … Predvsem pa “delite upanje”, medtem ko čakate najpomembnejšega gosta – Jezusa.

Oznanila župnij Šempas in Osek; Kristus Kralj vesoljstva, 20.11.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža, Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

Sodelavke  Karitas tudi letos izdelujemo adventne venčke. Od nedelje 20.11. so na voljo  po cerkvah,  priporočen dar je vsaj 5€.

Od 14. ure dalje v zakristiji v Oseku izdelava adventnih venčkov za Karitas (lahko prinesete tudi že izdelane venčke). Venec za cerkev sv. Martina in sv. Lucije izdelajo birmanc, pridite tudi birmanci ob 14. uri v zakristijo.

Pogovor z zgodovinarjem in publicistom dr. Alešem Maverjem V petek 25. novembra 2022 ob 19.30 v dvorani konkatedrale (Sedejeva ulica 2, Nova Gorica). Z gostom se bo pogovarjal dr. Renato Podbersič.

Večer se vključuje v Socialni teden 2022. Goriški večeri, VSO Severna Primorska

Cerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva, ki je letos v nedeljo, 20. novembra 2022.

Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu,[1] najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.

Pomen praznika
Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času.

Kristus kralj – hvalospev
To kraljevanje je Božji dar – milost. Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo in poveličanjem, v vsem sijaju in moči pa se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov. To Božje kraljevanje izredno lepo izraža praznični hvalospev:

Svojega edinorojenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa,
si mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva,
da bi se na oltarju križa daroval
kot brezmadežna in spravna žrtev
ter izvršil skrivnost človeškega odrešenja.
Vse stvari bo uklonil svojemu vladarstvu
in izročil tvojemu neizmernemu veličastvu
večno in vesoljno kraljestvo:
kraljestvo resnice in življenja,
Kraljestvo svetosti in milosti,
kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni.

Odprtje fotografske razstave

ob 40-letnici cerkve Kristusa Odrešenika

V sredo, 23.11.2022 ob 20h, v dvorani konkatedrale (Sedejeva ulica 2).

Avtor fotografij je Metod Zavadlav (Foto atelje Pavšič Zavadlav). Dr. Renato Podbersič je napisal spremno besedilo.

Gostje večera bodo msgr. Gašper Rudolf, prvi župnik župnije Kristusa Odrešenika, ki je pri gradnji sodeloval kot župniik; g. Lovrenc Štanta, ki je bil nadzornik gradbenih in obrtnih del; go. Mateja Kvaternik Zupan, hči pokojnega arhitekta Franca Kvaternika in morda še kdo.

Vljudno vabljeni!

40 - letnica  posvetitve cerkve Kristusa Odrešenika (11.12.1982 – 11.12.2022)

Mejniki v zgodovini cerkve

21. 4. 1959: prva prošnja za lokacijo cerkve

4. 8. 1964: druga prošnja za lokacijo cerkve

11. 1. 1969: tretja prošnja za lokacijo cerkve

22. 11. 1969: četrta prošnja za lokacijo cerkve

5. 2. 1973: ustanovitev odbora za gradnjo nove cerkve

3. 6. 1976: ustanovitev Župnije Kristusa Odrešenika

22. 3. 1978: soglasje za izdajo lokacijskega dovoljenja za novo cerkev

27. 7. 1978: povabilo arhitektov za natečaj načrtov za novo cerkev

29. 7. 1980: gradbena pogodba s Primorjem Ajdovščina

14. 12. 1980: blagoslov temeljnega kamna

11. 12. 1982: posvetitev cerkve

11. 3. 1988: izdano uporabno dovoljenje

15. 3. 2004: imenovanje cerkve za konkatedralo

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13.11.2022, 33. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža

Vigilija mladih in gostovanje križa Svetovnega dneva mladih v Novi Gorici. Povabljeni mladi, birmanci in njihovi starši in botri.

- V petek ob 18.uri bo križ na Kapeli.

- V soboto, ob 18.30 se mladi zberejo na Trgu Evrope v NG, če bo zelo slabo vreme pa v

garaži konkatedrale. It Trga Evrope (če bo vreme) bodo mladi šli peš do konkatedrale. Ob

20.uri bo v cerkvi Kristusa Odrešenika potekala vigilija, ki bo predvidoma trajala približno

eno uro in 15 minut. Prisotna bosta oba škofa.

- Petje bo animiral mladinski ansambel iz Šempasa.

- Po vigiliji bo sledilo druženje mladih v garažnih prostorih konkatedrale.

- Večina mladih ne bo mogla na Svetovni dan mladih, ki bo v Lizboni, na Portugalskem, leta

2023. Lahko pa se srečamo ob križu SDM doma.

- To je priložnost, da mladi v molitvi doživijo krščansko občestvo, prisluhnejo katehezi, se

spoznavajo, povežejo med seboj...

• Vabljeni tudi birmanci, da pridejo v spremstvu staršev ali botrov. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici.

•  

Greste k maši, ne pa k obhajilu? Zakaj?

Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi nelepimi ravnanji, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija te grehe izbriše. V evangeliju Jezus jasno pove: “Če ne jeste mesa Sina Človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.” (Jn 6,53). To ni nikakršno pretiravanje. Tu gre za življenje! Sami, celo ob največjem naporu, v sebi ne bomo ustvarili Božjega življenja. Edini način je, da ga prejmemo od Njega, z uživanjem Njegovega telesa. Zakaj se torej tako pogosto odpovemo prejemanju obhajila?

Dve osebi pri obhajilu

Krstno bogoslužje dveh otrok. V cerkvi družina, prijatelji, okrog 30 ljudi. Krst je po maši, vendar ponudim možnost, da prejmejo sveto obhajilo. Gospodovo telo vzamem iz tabernaklja, stopim pred oltar in čakam. Pristopita dve osebi. Babica in eden izmed botrov, nihče drug. Kaj pa ostali?

Starši otrok so v takem položaju, da ne morejo prejeti obhajila, razumem. Toda preostali? Tudi nekaj prek dvajset drugih ne more pristopiti k obhajilu? Nočejo? Ne čutijo potrebe? To ni osamljen primer.

Ne razumemo evharistije

Nekateri pravijo: “Ne čutim potrebe.” Toda če nekdo tako misli, to pomeni, da sploh ne razume evharistije. Ni mogoče, da resnično veš in veruješ, da je to On, hkrati pa te ne zanima. Veliko bolj pogosto tisti “ne čutim potrebe” prikriva našo nepripravljenost stopiti na pot spreobrnjenja ali preprosto pristopiti k spovedi, ki se je bojimo. Takrat si je lažje reči: “Ne čutim potrebe. Ko jo bom začutil, bom glede tega nekaj ukrenil.” Na žalost tako pogosto izgleda začetek dolgoletnega izogibanja zakramentom.

Nisem vreden

Včasih pa je razlog popolnoma drugačen. V mnogih izmed nas obstaja prepričanje, da moramo biti za prejem Najsvetejšega popolnoma brez krivde. In ker smo redko v tako idealnem stanju (običajno največ 15 minut po spovedi), se bojimo, da bomo zagrešili bogoskrunstvo. K obhajilu pogosto ne pristopimo, ker nismo prepričani, ali smemo. Tu ne gre za situacije, ko resnično dvomimo, ali naši grehi sodijo v kategorijo “lahkih” ali “težkih”. V takem primeru nas prava pot do oltarja res vodi prek spovednice. Toda pogosto se lahko srečamo z razmišljanjem: Nisem vreden. Moje srce ni idealno čisto, torej ne morem prejeti Jezusa v evharistiji. Ta pristop k svetemu obhajilu ima na žalost dolgo in trdo življenje, kot vsak pogled, ki temelji na resničnih predpostavkah, iz katerih izpelje pobožno zveneče, toda napačne zaključke. Ampak reci le besedo

Resnica je, da v evharistiji prejmemo absolutno svetega Boga. Resnica je tudi to, da v primerjavi z Njim nihče izmed nas ni dovolj svet in čist. Nihče izmed nas ga ni vreden. To pri vsaki maši ponavljamo tik pred obhajilom: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni.” Toda pravimo tudi: “Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.” Katera je ta beseda? “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.” (Mr 2,17)

Ne nagrada, temveč zdravilo

Obhajilo ni nagrada za vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema. In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje izpovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji, če ta resnično poživi našo ljubezen do Boga in ljudi.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 32. navadna, zahvalna, 6.11.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ob 14h v mrliški vežici v Šempasu pogreb + Gleščič Ivota Šempas 48

ob14h od gostilne Olga začne molitev za nove duhovne poklice in novega škofa na Ovčji plac

V soboto 12. 11. pred praznovanjem farnega zavetnika sv. Martina bo KTD Osek v farni cerkvi priredilo tradicionalni Martinov koncert ob 18.30.

Nastopil bo:

Mladinski pevski zbor župnije Šempas pod vodstvom Neje Peršič   in

Vokalna skupina Lijak -Vogrsko, umetniški vodja Mojca Cej. Peli bodo cerkvene in ljudske pesmi.

19. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

Zabeležka srečanja ŽPS Osek, 30. 9. 2022

Prisotni: Joško Tomažič (župnik), Simon Kerševan, Peter Ušaj, Ferdinanda Marinčič, Judita Vrtovec, Jakob Bizjak, Samo Stamboldžioski. Opravičeno odsotni: Maja Praček, Ambrož Vrtovec, Elizabeta Guštin.

1) Za duhovni uvod smo iz letošnjega gradiva za župnijske pastoralne svete »Župnija na sinodalni poti« prebrali odlomek o poslušanju. V pogovoru smo se dotaknili vprašanja, koliko ljudje danes sploh še slišimo oznanilo evangelija in kako se na to odzivamo, saj sta sodelovanje in udeležba ljudi pri v krizi. Zato je potrebno je župljane vzpodbujati, da bi se vključili v življenje župnije. Pozabiti ne smemo tudi na molitev drug za drugega.

2) Za prihajajoče obdobje smo si razdelili posamezne naloge: tajnik (Simon Kerševan), maša na vojaškem pokopališču (Samo Stamboldžioski), Vsi sveti (Simon), srečanje zakonskih jubilantov (Elizabeta in Ferdinanda), šagra ob sv. Martinu (Judita in Ambrož), venčki za Karitas (Elizabeta) celodnevno češčenje (Jakob in Maja).

3) Bogoslužni koledar (september 2022 – januar 2023)

NOVEMBER

6. 11. Zahvalna nedelja in nedelja zakonskih jubilantov. Popoldne ob 14. uri bo križev pot h Ketejevemu križu na Ovčjem placu.

13. 11. Šagra sv. Martina, blagoslov vina in ofer. Na voljo bo seznam za romanje Marijine podobe v adventu. Naj bo to naša duhovna priprava na praznike in priložnost za povezanost z Bogom in bližnjimi.

26. 11. (sobota) izdelava venčkov za Karitas in izdelava adventnih venčkov za cerkev v Oseku in cerkev sv. Lucije. Venčke za obe cerkvi izdelajo birmanke in birmanci.

27. 11. 1. adventna nedelja: blagoslov adventnih venčkov in pričetek romanja Marijine podobe.

DECEMBER

4. 12., 2. adventna, celodnevno češčenje v Oseku: 10-11h otroci do 7. razreda / 11-12h birmanci in srednješolci / 12-13h osebna molitev v tišini / 13-14h možje in fantje / 14-15h žene in dekleta / ob 15.uri sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

11. 12., 3. adventna: maša pri sv. Luciji

18. 12., 4. adventna: popoldne spovedovanje v Oseku

Jaslice za cerkev v Oseku in pri sv. Luciji izdelajo birmanke in birmanci.

24. 12. (sobota) Sveti večer, maša v Oseku ob 22h

25. 12. (nedelja) maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9 h

26. 12. (ponedeljek) maša pri sv. Luciji ob 10:00 in žegnanje konj, pohod z baklami k Vitovski materi Božji in zahvalna maša (v dogovoru s KTD Vitovlje).

JANUAR

1.1. (nedelja) maše po nedeljskem urniku: Osek ob 9. uri.

4) Razno

Predlaga se, da bi se ob nedeljah pri molitvi Rožnega venca pred mašo uporabljalo mikrofon, saj je molitev, posebej med zvonjenjem, slabo slišna in ji je težko slediti. Z ŽGS-jem se bo preverilo možnost za ozvočenje.

Naslednja seja ŽPS bo v januarju.

Zapisal Simon Kerševan.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 30.10.2022 31. žegnanjska nedelja, rožni venec molijo zakonci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

19. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

Tudi letos ima  Karitas na razpolago sveče, ki bodo po naših cerkvah.

Priporočen dar za svečo je 2€.

Seja župnijskega pastoralnega sveta Župnije Šempas z dne 26. septembra 2022 v prostorih učilnice župnišča v Šempasu Seja se je pričela ob 19:30. Prisotni: Zvonka Žižmond, Milena Černe, Dolores Štrukelj Mojca Oberdank, Martina Vulič, Natalija Škarabot, Anka Volk, Tadej Volk, Tanja Martelanc in Joško Tomažič.

1. Župnijski pastoralni svet se je pričel z uvodno molitvijo, sledila je duhovna misel.

2. Milena Černe je prebrala poročilo o delu različnih skupin v župniji. K vsaki točki poročila je svet povedal svoje mnenje.

3. Predlagali smo, da bi se strežniki oz. tisti, ki bi radi pričeli streči, srečajo 8. 10. 2022 ob 10h.

4. Pohvaljene so bile organistke župnije Šempas, ki redno igrajo na Sveti Gori. Iz naše župnije namreč prihaja največ organistov, ki je aktivnih v tem Marijinem svetišču.

5. Oratorij naj bi se prihodnje leto odvijal med 7. in 11. avgustom.

8. Vse svete se bo obhajalo na običajen način.

9. Zahvalna nedelja bo 6. 11. 2022, ko bodo svoj jubilej pri sv. maši v Šempasu praznovali jubilanti.

10. Adventne venčke se bo izdelovalo 19. 11. 2022 ob 15h. Za vse naše cerkve jih naredijo birmanci iz 9. r. Material (sveče) priskrbijo starši sami. Na 1. adventno nedeljo bo blagoslov adventnih venčkov pri sv. maši.

11. Marija Romarica bo romala od doma do doma v adventnem času. Pripravljen bo seznam, na katerega se lahko vpiše družina, ki je pripravljena en dan v adventu moliti in častiti Marijo. Tako bo vzpostavljena veriga molitve.

12. Miklavževanje v Ozeljanu bo 5. 12. 2021 ob 18h, pripravili ga bodo mladinci, otroški zbor sodeluje s petjem.

13. Celodnevno čaščenje v Šempasu bo 11. 12. 2019. Takrat bo tudi prilika za sveto spoved ob 15h. Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- 2 h po maši je tiha meditacija;

- 3 h po maši molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje

14. Božična devetdnevnica se bo odvijala po ustaljenem urniku maš. Začne se s 16. 12. 2021.

15. Jaslice za naše cerkve pripravijo birmanci 8. razreda.

16. Sveti večer; maše bodo po naslednjem razporedu: 18h Ozeljan, 20h otroška božičnica v Ozeljanu, 22h slovesna peta maša v Oseku, 24h polnočnica v Šempasu.

17. Praznik Sv. Družine se bo praznoval 30.12.2022

18. Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.

19. Gospodovo razglašenje ali Sv. trije Kralji, maša bo ob 18h v Šempasu.

20. Nedelja Kristusovega krsta se bo obhajala 8. 1. 2022.

27. Nedelja Božje besede se bo obhajala 22. 1. 2022. V Ozeljanu se bo bralo Božjo besedo po maši, v Šempasu pa pol ure pred njo.

Sestanek se je zaključil ob 21:45. Zapisnik sestavila Tanja Martelanc.

Šempas, 19. 10. 2022

Oznanila župnij Šempas in Osek; 23.10.2022, misijonska nedelja, rožni venec vodijo birmanci, njihovi botri in starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

19. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. V začetnem delu ob 18.30 se bomo na Trgu Evropa srečali v "Poskusu biti mednarodni", ob 20h pa se v konkatedrali ob križu SDM vključili v molitev pred praznikom Kristusa Kralja. Mlade bosta nagovorila koprski in goriški škof, za prevode iz italijanščine bo poskrbljeno. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

Za vse, ki se poleti zanimate za udeležbo na Svetovnemu dnevu mladih 2023, so na Katoliški mladini organizirali dve informativni srečanji. Prvega se lahko udeležite že v sredo, 26. 10. ob 20.00 na KANI. Drugi pa bo 3. 11. potekal v živo in preko ZOOM-a.

Tudi letos ima  Karitas na razpolago sveče, ki bodo po naših cerkvah.

Priporočen dar za svečo je 2€.

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22 tretji del

Skrb za cerkev sv. Jakoba v Ozeljanu Na seznam, ki je na oglasni deski v cerkvi, so vključene prostovoljke in starši veroučencev, ki skrbijo za čistočo in krašenje cerkve za en teden. Sodeluje dvanajst prostovoljk in devet skupin staršev. Za velike praznike pa so vključene hišne številke iz Ozeljana po naslednjem razporedu: za božič od 1 do 50, za veliko noč od 50 do 100, za praznik sv. Jakoba pa od 100 do 140. Lepo bi bilo, če bi nas več sodelovalo v skrbi za cerkev. V tem primeru bi redkeje prišli na vrsto. Lepo povabljene tudi nove prostovoljke. Seznam pripravljam Zvonka Žižmond

Skrb za cerkev sv. Silvestra v Šempasu Po dolgoletni navadi skrbijo za čiščenje in krašenje cerkve verniki iz Šempasa, ki so razdeljeni v skupine glede na hišne številke – po 10, 20 ali celo 30 številk. Seznam visi na oglasni deski pred vhodom v cerkev. Pripravlja ga Ida Oberdank, ki tudi preverja, ali vse poteka tako, kot je treba. Po potrebi opozori skupino, da je na vrsti ali sama priskoči na pomoč. Vsaka ekipa pride na vrsto približno trikrat letno. Ob slovesnostih, kot je prvo sveto obhajilo, birma, poroka, zlata poroka ali krst, poskrbijo za čiščenje in krašenje starši oz. slavljenci. Lepo povabljeni vsi, ki še niste vključeni v krašenje cerkve, da se pridružite svoji skupini.

Marija romarica – romanje Marijine podobe po družinah v adventnem času

Tudi letos smo bili v adventnem času med seboj povezani v molitvi pred svojo podobo Marije, na svoj način, vendarle skupaj in z Bogom. Zaradi korone si podobe svetogorske Marije nismo fizično predajali, kot v letih pred pandemijo, smo pa v duhu bili kot eno.

Suzana Susič

Karitas

Smo skupina devetih prostovoljk, večina so stare 70 in več, ampak so zelo aktivne.

V preteklem letu je bila naša naloga prisluhniti in prepoznati pomoči potrebnim v župniji Šempas in Osek, jih usmeriti in poiskati pomoč, tako kot jo potrebujejo.

- Tako smo bile na voljo in organizirale prevoz do skladišča Karitas v Novi Gorici oz. šle same iskat in pripeljale hrano na dom starejšim brez vozniškega izpita.

- V adventnem času izdelovale venčke in s darom, ki smo ga dobile poskrbele za obutev otroka, družini z majhnima otrokoma nabavila drva za prvo silo.

- Aktivno smo se vključile tudi, ko so k nam prihajali ukrajinski begunci. Zbirale smo hrano po cerkvah. Kar se ni porabilo za Osek, je bilo poslano s konvojem v Ukrajino.

- Za božič in veliko noč obiščemo starejše in bolne; zaradi covida je marsikdo dobil zadnji dve leti vizitko po pošti.

- Aktivno smo se vključile tudi, ko je Goriška območna Karitas organizirala avtobusni prevoz za romanje ostarelih, bolnih in invalidov na Brezje 18.6.2022 in iz naše župnije se jih je udeležilo devet.

Natalija Škarabot

Stična mladih 2022

Letos je bilo srečanje za mlade v Stični na deževno soboto, 17. septembra. Iz naše župnije je odšlo 16 mladih. Po sveti maši, ki jo je vodil koprski škof, g. Jurij Bizjak, smo imeli različne delavnice, ki smo se jih lahko udeležili. Po večerji se je nadaljeval še večerni program. Zadovoljni in polni novih (spo)znanj, smo se v poznih večernih urah vrnili v Novo Gorico. Žal je na avtobusu manjkal le duhovni vodja.

Aljaž Štrukelj

Posebni dogodki

- 25. 3. smo se pri maši v Oseku pridružili papežu in škofom po sveti v posvetitvi Rusije in Ukrajine brezmadežnemu Marijinemu srcu.

- V sklopu Jakobove poti so 1. maja 2022 cerkev sv. Jakoba v Ozeljanu obiskali pohodniki revije Ognjišče.

- Med 10. in 15. avgustom je našo župnijo ponovno obiskal duhovnik Tobias Postler iz škofije Limburg v Nemčiji; 14. in 15. avgusta je somaševal pri maši v Šempasu

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16.10.2022; 29. navadna nedelja, rožni venec vodi Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22 drugi del

Mešani pevski zbor

Napisala naj bi poročilo o delovanju župnijskega odraslega mešanega pevskega zbora. Priznam, da doslej še nisem dobila vprašanja, kako nam gre, ali imamo kakšne težave, kako funkcioniramo...pa se mi zdi prav in potrebno - tudi v luči sinode - pogovarjati se, spregovoriti o tem in tudi slišati komentarje, odzive, kritike....župnika, župnijskega pastoralnega sveta, vernikov -nedeljnikov.

Če pogledamo na hitro in od daleč, zgleda, da smo v sodelovanju z otroškim in mladinskim zborom bolj ali manj uspešno in lepo ''pokrili'' praznike in nedelje preteklega pastoralnega leta.

Z Anko pa vseeno ne moreva zatajiti grenkobe, žalosti in bolečine ob zavedanju, da se naše vrste krčijo, novih članov pa ni, da ni več gorečnosti in zveste pripadnosti za redno udeležbo na vajah in pri mašah in da priletijo včasih nizki udarci, kako smo preveč in predolgo peli ali pa da naju ni bilo... Kako zastaviti novo sezono? Kako daleč smo do uvedbe ljudskega petja namesto zborovskega? Je rešitev v odstopu/menjavi organista/zborovodje? Kako povezovati in graditi, netiti upanje in veselje, spodbujati za pričevanje in oznanjanje odrešenosti, ki jo lahko živimo samo v občestvu?

Zborovodkinja Marjetka Humar

Petje v Ozeljanu

V Ozeljanu se izmenjujejo štiri organistke po dogovoru. Pevskega zbora ni, petje pri maši je ljudsko. Za praznike se priložnostno dobijo pevci, da s petjem obogatijo bogoslužje.

Slovesno smo praznovali praznik sv. Jakoba starejšega (24. julija 2022). Kljub hudi vročini smo imeli tudi procesijo in se po končani sv. maši družili ob prinesenih dobrotah.

Dolores Štrukelj

Izredni delivci obhajila

Srečanje izrednih delivcev obhajila je letos zopet potekalo v živo 9. 4. 2022 v Vipavi. Udeležile smo se ga vse štiri izredne delivke obhajila: Milena Černe, Dolores Štrukelj, Ferdinanda Marinič in Lara Počkar. Po nagovoru škofa Bizjaka nam je vikar za pastoralo spregovoril o sinodi, ki je takrat potekala na ravni škofij. V nadaljevanju smo po skupinah in zatem v plenumu odgovarjali na sinodalna vprašanja: Kako pomembno mesto ima skupna molitev z drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v vaši župniji? Kakšni kristjani smo: veseli ali žalostni, dejavni ali zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši in kako živeti občestvenost tudi med tednom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja? Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Glede slednjega je g. Mozetič poudaril, da je na vredno prejemanje Jezusa potrebno opozarjati. Nismo sodniki, je pa potrebna jasnost. Pravila so lahko kje obešena, ali pa jih ponavljamo v oznanilih, spletnih straneh, kjer vsak lahko pride do jasnosti.

Milena Černe

Molitvena skupina za adoracijo v Šempasu in na Sveti Gori

Jezus je pogosto hodil na samo molit. Molil je k nebeškemu Očetu, čeprav je bil sam Bog. Tudi v naši župniji se enkrat tedensko, ob sredah, zbiramo k skupni molitvi in češčenju Najsvetejšega. Po sv. maši župnik izpostavi Najsvetejše in pol ure molimo in pojemo. Skupina ni velika, a je vztrajna. Vsakokrat namenimo nekaj časa češčenju v tišini, kjer je vsak sam s svojim srcem z Jezusom. Molimo za družine, župnijo, domovino, osamljene in bolne, Cerkev in duhovnike… Ob zaključku zapojemo evharistično blagoslovno pesem in prejmemo blagoslov z Najsvetejšim.

Okoli 10 molivk se na pobudo Danijele Jermol in Milke Abram tudi redno udeležuje celonočnega češčenja na prve petke na Sveti Gori. Molitve se začnejo ob 17.00 v petek s sveto mašo, po maši je izpostavljeno Najsvetejše. V molitvi izmenoma vztrajajo do 7.00 zjutraj, ko se adoracija zaključi s sveto mašo.

Nadja Černe

Oratorij 2022

Letošnji oratorij na temo Ignacija Lojolskega, sedmič zapovrstjo smo animatorji pod vodstvom Karoline Beltram in Tadeja Vovka ter duhovnim vodstvom domačega župnika Joškota Tomažiča izpeljali v drugem tednu avgusta. Udeležilo se ga je 40 otrok, pripravljalo ga je 29 animatorjev in animatork in za hrano je skrbelo 6 kuharjev in kuharic. Kljub manjšemu številu otrok smo oratorij uspešno izvedli in dobili prijeten odziv. Delali bomo še na organizaciji in pripravah oratorija, saj sva se kot nova voditelja še lovila. V prihodnjem letu načrtujemo oratorij v istem terminu, torej v drugem tednu avgusta in več oglaševanja, da bi se oratorija udeležilo več otrok.

Voditelj Tadej Vovk

Miklavževanje 2021

Lansko leto smo se priprave miklavževanja lotili kar mladinci sami. Priprave smo začeli že novembra, saj je bilo potrebno izbrati igrico, zbrati igralce, vaditi ter pripraviti darilca, ki so jih pri maši za miklavževanje dobili otroci. Skupaj nas je sodelovalo 10. Najprej smo izbrali ideje, ter naredili ožji izbor, stvari ki so se nam zdele najprimernejše. Najtežje smo se spopadli z izvedbo igrice ter usklajevanjem prostega časa, med katerim bi lahko vadili, zato smo morali žrtvovati marsikatero soboto, da smo se posvetili vajam.Med vajami smo se veliko nasmejali ter uživali, kljub temu, da smo po tretji izvedbi igrice na vajah že vsi komaj čakali da gremo domov. V pripravo smo vložili veliko truda in časa, vendar je bil na koncu ves trud poplačan in se je splačalo marsikaj žrtvovati. Voditeljica Klara Vulič

Oznanila župnij Šempas in Osek; 9.10.2022, 28. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes vodijo molitev rožnega venca starši in njihovi prvoobhajanci

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22

Verouk 2. razred

2. razred verouka je obiskovalo 13 otrok, od tega 4 dečki in 9 deklic. Vsi otroci so verouk obiskovali redno. Nihče od otrok ni bil odsoten več kot 5 krat v celem letu. Pri katehezi smo uporabljali priročnik Jezus je moj prijatelj (Celjska Mohorjeva družba), zasledovali pa smo 3 cilje:

- spoznavnega: skozi igro, petje, poslušanje zgodbic, ipd. sem poskušala otroke napeljati na doseganje

- doživljajskega cilja: kjer otroci doživijo Jezusa, njegovo ljubezen in nauk. Preberemo odlomek iz Svetega pisma, ki nas spodbudi za uresničevanje

- dejavnostnega cilja: iz prebranega odlomka smo poskušali izluščiti bistvo oz. nauk, ga 'prevedli' v otrokom razumljiv jezik, se pogovorili, kako bi to lahko 'uporabili' v vsakdanjem življenju in naredili sklep, da bomo to tudi naredili oz. delali.

Posebno pri dejavnostnem cilju sem poskusila otroke po Jezusovem nauku usmerjati k izkazovanju ljubezni najprej v družini, med vrstniki in sošolci ter do vsakega človeka, ki ga srečamo. Velik pomen sem dala družini, spoštovanju, potrpežljivosti, lepim odnosom ter spoštovanju narave in ljubezni do naše domovine, kulture in jezika.

Pri lekcijah sem sledila liturgičnemu času in praznikom. Skupina je bila živahna, na trenutke bi lahko rekla tudi preveč. Po čutenju je bila med otroki kar velika razlika po izkustvu vere v domačem okolju. Katehistinja Martina Vulič

Verouk 4. razred

V preteklem šolskem letu je 4. razred obiskovalo 9 otrok. Uporabljali smo učbenik Pot v srečno življenje, pri urah pa smo poleg tega reševali naloge iz liturgičnega zvezka, ki se mi zdi primernejše nadomestilo za delovni zvezek.

Četrtošolci so vedno še polni navdušenja in odprti za vero in verske skrivnosti, toda lanska skupina se je izkazala kot posebej zavzeta za verouk. Žal je opazen trend, da kljub rednemu obisku verouka otroci in njihovi starši ne prihajajo k maši. Zato poleg rednih lekcij dajem velik poudarek molitvi in premišljevanju o sveti evharistiji.

Katehistinja Milena Černe

Priprava na prvo sveto obhajilo

Skupina letošnjih prvoobhajancev v Šempasu in Oseku je kot vsako leto bila posebna. Otroci so čisti in iskreni in so veseli, če so varni in ljubljeni. Mi odrasli jim dajemo zgled in Sv. Duh jim daje moč. Molimo zanje. Za naprej nimam novih idej, kot bo vodil Sv. Duh.

Katehistinja Suzana Susič

Višji razredi devetleke

Mnogi otroci lepo sodelujejo in se verouka tudi veselijo. Vedno bolj pa se čuti, da so odsotni pri bogoslužju. Prej so se zgovarjali na virus, sedaj pa jih kar ni. Bre maše, spovedi, molitve in življenja po veri, tudi verouk nič ne koristi. Malo sicer koristi, a vedeti in ne delati, je še bolj neodgovorno pred seboj, družbo in seveda Bogom, ki nas bo in ki nas že sedaj vprašuje: Ali me v resnici ljubiš? Birmanska skupina je velika, vendar so v njej tudi zelo oddaljeni, neredni pri verouku in ki jih ni nikoli pri mašah. V lanskem sedmem ali letošnjem osmem je še najslabše. Skupaj s starši se potrudimo zanje.

Bralci božje besede

Trenutno je 10 rednih bralcev BB: Martina Badalič, Dani Bregar, Anita Rijavec, Karolina Obljubek, Martina Vulič, Tadej Vovk, Nelida Pavlič, Mojca Oberdank, Klemen Kerševan, Suzana Susič in po potrebi (predvsem v tednu) Alenka Bovcon

Vsak od bralcev pride na vrsto 1x mesečno, za praznike, ki so med tednom, pa se načeloma posebej dogovorimo. Pred cca 2 leti, ko sem prevzela koordinacijo bralcev smo imeli srečanje, kjer smo se pogovarjali predvsem o tem:

- kdo bere berila pri bogoslužju (bralci naj bi bili sposobni dojeti naravo razodete Božje besede, saj se bralca BB uvršča med posebne Cerkvene službe),

- kako naj bralec prebere besedilo, da bodo sporočilo razumeli poslušalci,

- kako naj bralec pristopi k ambonu,

- kako naj zaključi branje.

Med covidom je bilo sodelovanje skoraj zaustavljeno, ker ni bilo maš. Ko so bile maše zopet dovoljene, sem vse bralce ponovno vprašala ali želijo še naprej sodelovati, in povabila tudi tiste, ki so se začasno odrekli zaradi raznih obveznosti in okoliščin. Pozitivno se je odzvalo 10 bralcev, nekateri pa so se ponudili za občasno sodelovanje. Vsem je bil razdeljen razpored branja in navodila kako je primerno prebrati BB. Vsi bralci se zelo vestno udeležujejo maš in branja po razporedu. V primeru, da kdo predvideva odsotnost, to sporoči vsaj dan pred nedeljsko mašo na moj telefon. Za zamenjavo poskrbim jaz. Vesela sem, da poteka vse tako kot je treba in se vsak izmed bralcev javi v zakristiji cca. 10 min pred mašo ter se vpiše v pripravljen obrazec. Hvala Bogu!

Voditeljica Alenka Bovcon

Otroški pevski zbor

To leto je zbor deloval pod vodstvom Tadeja, Tea in Neje. Peli smo pesmi, ki so jih otroci že poznali ter se naučili nekaj novih. Vaje smo imeli v živo vsak petek, nekajkrat pa tudi preko zooma. Zbor je obiskovalo okrog 15 otrok. Prepevali smo na obhajilu v Oseku in Šempasu, pri otroški polnočnici v Ozeljanu ter pri mašah v adventnem in postnem času. V prihodnjem letu bo zbor vodila Tanja Martelanc.

Organistka Neja Peršič

Mladinski pevski zbor

V šolskem letu 2021/22 je mladinski pevski zbor obiskovalo ok. 15 mladih. Nekaj pevcev se je maja zaradi študijskih obveznosti odločilo, da ne bo več pelo, tako da se je število znižalo na 11. Pevci so peli skoraj vsak mesec pri nedeljskih mašah, peli so tudi ob odprtju razstave pirhov na Sveti Gori, na poroki in pri krstu v Šempasu ter Sveti Luciji. Prepevali so večinoma štiriglasne mladinske ritmično duhovne pesmi, ena maša je bila izvedena v angleškem jeziku s poudarkom na črnsko duhovnih skladbah. Pevski zbor sta vodili Ana Zalar in Tanja Martelanc.

Organistka Tanja Martelanc

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2.10.2022, rožnovenska nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes vodi molitev rožnega venca molitvena skupina

Na razpisu Min. za kulturo smo dobili za sv. Petra še 9.526,87 EUR, kar nam bo pomagalo še urediti notranjost cerkve, ki jo bomo začeli v naslednjem letu.

Območna Goriška Karitas organizira dobrodelno prireditev Goriška dlan, ki bo 16.10.2022 ob 17h v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vstopnice bodo na voljo 2.10 in 9.10. 2022. priporočen dar je 7€.

Molitev Rožnega venca začnemo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Zmolimo Apostolsko veroizpoved:

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto Katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

Zmolimo Oče naš:

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

Nato molimo molitev Zdrava Marija, za besedo Jezus pa povemo prošnjo (skrivnost), ter nadaljujemo s Sveta Marija.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Zmolimo:
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

1. Veseli del (molimo ob ponedeljkih in sobotah)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam poživi vero;

2. ki nam utrdi upanje;

3. ki nam vžgi ljubezen. Slava Očetu.
   Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela;

2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila;

3. ki si ga Devica rodila;

4. ki si ga Devica v templju darovala;

5. ki si ga Devica v templju našla.

2. Svetli del (molimo ob četrtkih)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam daj duha pokorščine;

2. ki nam daj srečo uboštva;

3. ki nam podeli milost čistosti. Slava Očetu.
   Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. ki je bil krščen v reki Jordan;

2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež;

3. ki je oznanjal Božje kraljestvo;

4. ki je na gori razodel svoje veličastvo;

5. ki je postavil sveto evharistijo.

3. Žalostni del (molimo ob torkih in petkih)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam utrdi spomin;

2. ki nam razsvetli pamet;

3. ki nam omeči voljo. Slava Očetu.
   Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. ki je za nas krvavi pot potil;

2. ki je za nas bičan bil;

3. ki je za nas s trnjem kronan bil;

4. ki je za nas težki križ nesel;

5. ki je za nas križan bil;

4. Častitljivi del (molimo ob sredah in nedeljah)

Apostolska veroizpoved. Oče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam vodi naše misli;

2. ki nam vodi naše besede;

3. ki nam vodi naša dejanja.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. ki je od mrtvih vstal;

2. ki je v nebesa šel;

3. ki je Svetega Duha poslal;

4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel;

5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

Po vsaki desetki rožnega venca za Slava Očetu lahko dodamo še naslednjo molitev: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

Molitev Rožnega venca končamo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ame

Oznanila župnij Šempas in Osek; 25.9.2022; 26. navadna nedelja, Slomškova, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Zaradi večjega interesa je padla odločitev, da se bo katehetska šola izvajala v Novi Gorici, a je tudi za tamkajšnjo izvedbo potrebno zadostno število prijavljenih.

Zato še posebej tiste, ki delujete v bližini Nove Gorice ali pa v mestu spodbujam, da pobarate še koga iz svoje župnije, da se prijavi. 

Prijave zbiramo do konca septembra. Tule je povezava, kjer zainteresirani najdejo podatke in tudi prijavnico: https://kps.rkc.si/skofija-koper/. s. Jana

Krščevanje v Šempasu v soboto 22.10. in 29.10. ob 11h. Zadnja priprava 20.10.ob 19.30

V torek 27.9. bomo imeli srečanje ŽK v stari učilnici ob 19 30. Natalija

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

Območna Goriška Karitas organizira dobrodelno prireditev Goriška dlan, ki bo 16.10.2022 ob 17h v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vstopnice bodo na voljo 1.10 in 9.10. 2022. priporočen dar je 7€. Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

Oznanila župnij Šempas in Osek; 18.9.2022, 25. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Gospod škof  Jurij Bizjak pošilja na predlog Tajništva SŠK naslednje priporočilo: Tajništvo SŠK predlaga, da bi 21. septembra 2022 od 18.00 do 18.15 svetovni dan miru obeležili tudi z zvonjenjem vseh zvonov po vseh naših cerkvah. V upanju, da se bo res kdo vprašal: Komu zvoni? - JB

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

Potrebno je namesto o »verouku« govoriti o »katehezi«, slednja je namreč vseživljenjska, ne le osnovnošolska. Njen cilj je jasen, zapisan tudi v 29. členu Slovenskega katehetskega načrta: »Katehizirance vabiti in spremljati k osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom, da bodo izpovedali osebno vero, se dejavno vključili v občestvo Cerkve in odgovorno živeli svoje poslanstvo v družbi,« je dejal dr. Šegula. Po njegovi oceni je poudarek na »vabiti« in »spremljati«, na človeku samem pa je, kako bo na vabilo in spremljanje odgovarjal.

Dr. Vodičar ocenjuje, da je vedno manj takih veroučencev, ki Cerkev zapustijo po birmi, »saj jih že prej ni več«. Po njegovi oceni bi zato kateheza morala »vedno bolj težiti k preroškosti« v smislu »utrjevanja temeljnih razlogov za bivanje, močnem čutu občestvenosti in solidarnosti,« s čimer bo Cerkev pričevalna pred starši, da bodo ti otroke vpisovali k verouku, hkrati pa je tako po Slovenskem katehetskem načrtu (2017) kot tudi po Pravilniku za katehezo (2021) po njegovih besedah treba skrbeti za »širitev kateheze izven klasičnih osnovnošolskih prostorov«.

Prognoza: Župnijska kateheza v stukturni krizi. Ljudje se odmikajo od življenja po veri.

Šegula krizo na katehetskem področju povezuje s krizo občestva in posameznika

»Mladi starši, ki so morda še odraščali v določenem stiku s Cerkvijo, danes ne čutijo nobene potrebe, da bi sebe in otroke obremenjevali še z veroukom. Notranje motivacije ni, okolje tega ne spodbuja in težko bo verouk tekmoval s športom, prostim časom, glasbeno šolo in podobnim,« meni.

Naj vse skupaj sklenemo s pričevanjem dr. Šegule: »Pred nekaj dnevi sem se po treh mesecih vrnil iz Pariza. Tam sem od blizu »srečal« njihovo katehezo. V župniji je enkrat na mesec, uro pred mašo. Število? Zelo malo. Pa nočem reči, dobro je, da sem bil tam, ker bo to čez deset let pri nas. Ne, tega si res ne želim. Ampak vseeno, delati moramo, ne toliko na številkah, na statistiki (na masi), ampak na »globini«,« je dejal.

Prognoza ni optimistična, a tisto, kar ostaja, je vedno znova vprašanje, kaj torej danes storimo za to »globino« pri verouku in vseživljenjski katehezi, kaj za izhod iz strukturne krize župnijske kateheze, tako na področju verouka kot tudi kateheze odraslih ter kaj, da bi dosegli tiste, ki jih danes oznanilo ne doseže – oziroma česa ne storimo – pa bi lahko?

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja 11.9.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

delavniške maše ob 19h

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Stična 17.9.prijavite se čim prej. Do sedaj jih je prijavljenih že 15.

Verouk začnemo 12.9 2022

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Vincencijevo društvo iz Mirenskega Grada je tudi za letošnje veroučno leto pripravilo koledar, ki ga lahko vzamete zadaj skupaj s položnico. Prispevek za opremo hiše je 10 eur.

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

Cenik katekizmov za: 1. razred 12 eur; 2. razred 12 eur; 3 r. 5 eur; 4. r. 10 eur; 5. r. 10 eur; 6. r. 10 eur; 7. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 8. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 9. r. 20 eur; liturgični zvezek 4 eur.

Prispevek za verouk 20 eur na veroučenca, za vsakega naslednjega otroka v družini pa 10 eur. Prispevek lahko oddate tudi kasneje ali tudi v pušico med letom v cerkvi pri maši.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 28.8.2022, 22. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

pobreb + Ušaj Jožefa Vitovlje 82a bo v ponedeljek ob 16h pri sv. Luciji

pogreb + Mervič Darjota Ozeljan 32b bo v ponedeljek ob 17h v vežici v Ozeljanu

Stična mladih 17.9.2022, prijavita se meni čimprej
Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje.

Verouk začnemo 12.9 2023

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

Blaž Zanjkovič 

Kaj je pomembneje, vero spoznavati ali vero živeti? Dati se podučiti o veri je veliko lažje, kot začeti živeti po veri v globokem odnosu z Bogom. Otroci se radi čudijo. Čudenje je najbližja pot do spoznavanja Boga. Vse okrog nas je veliko priložnosti za čudenje in občudovanje. Z otrokom stopimo v naravo, met živali, v gore na cvetoče vrtove. Tu vse kipi od božje prisotnosti. Brez navdušenja, se v nas nikoli ne bo razvil osebni odnos do Boga. Zato ob vsaki priložnosti spomnimo otroka, da je to božje delo, da je vse to Bog ustvaril za nas, da bi ga tako lažje spoznali in vzljubili. Otrok bo tako mimogrede in spotoma seznanjen z božjo bližino in Njegovo ljubeznijo. Zato se tudi mi starši moramo pred otrokom po otročje čuditi in se Bogu zahvaljevati. Vera je nekaj živega, vsakdanjega, je kakor hrana in pijača. Z otrokom moramo pogosteje pristopiti k ljudem v stiskah, da bo začutil, kaj pomeni dejavna ljubezen. Otroka je zato potrebno čimprej soočiti s trpečim, umirajočimi in z osebami s posebnimi potrebami. Vere brez dejanj ni. Govoriti otroku O Bogu brez dejanj ljubezni, je prazno in dolgočasno besedičenje za otroka

Oznanila župnij Šempas in Osek; 21. navadna nedelja 21.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

DEVICA MARIJA KRALJICA

22. avgust

Peta skrivnost častitljivega dela rožnega venca in obenem zaključni del te prastare molitve, v kateri spremljamo Jezusa in njegovo Mater Marijo v 'radosti, bridkosti in slavi', se glasi: "ki je tebe, Devica, v nebesih kronal". Gre za govorjenje v podobi, izraža pa globoko duhovno, nadnaravno resnico. 'Krona' (ali 'venec') je bila že od nekdaj simbol zmagoslavja, najvišje časti, moči, veličastva in blažene radosti. Jezusova Mati Marija, ki jo je Sin vzel k sebi v nebesa z dušo in s telesom, sedi na desnici njega, ki je Kralj vesolja, kot Kraljica in obenem naša Mati. To vero izpoveduje že prastara molitev, ki je ljuba vsem vernim ljudem: »Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenja sladkost in upanje naše, pozdravljena!«

God Device Marije Kraljice je v bogoslužni koledar katoliške Cerkve uvedel papež Pij XII. ob prvem Marijinem letu, ki ga je Cerkev obhajala leta 1954. Do pokoncilske preureditve bogoslužnega koledarja se je z godom Device Marije Kraljice zaključil njen mesec maj, zdaj pa ga obhajamo 22. avgusta, osmi dan po prazniku Marijinega vnebovzetja. Ta datum je primernejši, saj se je Marijino kraljevanje v polnosti z vso učinkovitostjo začelo uresničevati šele od dneva njenega vnebovzetja. Na številnih upodobitvah Marijinega vnebovzetja vidimo, kako jo v nebeško slavo sprejemajo vse tri osebe Svete Trojice in kako ji Bog Oče in Sin polagata na glavo kraljevsko krono.

Resnica o Mariji kot Kraljici je del izročila Cerkve izza prvih krščanskih stoletij. Marija je kraljica, ker je mati njega, ki je Kralj vseh kraljev. Sveti Efrem Sirski v 4. stol. s poudarkom naslavlja Marijo kot 'Gospodarico' ali 'Gospo', sklicujoč se na njeno ime 'Miriam', ki pomeni gospa, gospodarica, vladarica. V bizantinskih (vzhodnih) cerkvah nas nad glavnim vhodom pogosto pozdravi podoba oziroma relief Marije, upodobljene v veličastvu: oblečena je kot cesarica, pred svojimi prsmi nosi božje Dete in ga da je krščanskemu ljudstvu v češčenje. Marija nastopa kot Kraljica – vendar pa taka, da Kristus ostane v središču. Češčenje Jezusove Matere Marije kot Kraljice se je v srednjem veku razširilo s krščanskega Vzhoda tudi na Zahod. Verniki pa so se zavedali, da Marija v duhovnem kraljestvu nima takšne oblasti in moči, kakršno ima Kristus, njen Sin, ki je Bog. Marija je sicer Kraljica, vendar bolj Kraljica (in Mati) usmiljenja. To je lastnost, ki jo v družinah radi pripisujemo materam nasproti običajno strožjim očetom. Pogosto so Marijo imenovali 'proseča vsemogočnost', ker so trdno verovali, da njen sin Jezus, vsemogočni Bog, pač ne more odbiti nobene njene prošnje.

Češčenje Marije Kraljice v slovenskem narodu lepo odražajo pesmi, ki Marijo opevajo kot Kraljico in izražajo trdno zaupanje v njeno pomoč. Lepo je to izpovedano v priljubljeni pesmi Bodi nam pozdravljena, katere zadnja kitica se glasi: »Venec rajske zdaj časti / ti obdaja glavo, / k tebi rado vse hiti, vse ti poje slavo. / Milostno poglej na nas, / mati Bogu mila, / dobra bodi nam ves čas, / kot do zdaj si bila.« K Mariji kot nebeški Kraljici se obrača slovenski vernik, še posebej kot romar, v priljubljeni pesmi Veš, o Marija, moje veselje. V drugi kitici te pesmi, katere besedilo je napisal nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik, je prikazan namen današnjega praznovanja. »Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica, / sladka Devica, da ti podam? / Drugega nimam, srce mi vzemi / z nadami vsemi tebi ga dam.«

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi sreda ob 17h Suzana Susič

Oznanila župnij Šempas in Osek; 20. navadna nedelja, 14.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Veliki Šmaren - Marijino vnebozetje

Verska resnica o Marijinem vnebovzetju skuša s človeškimi besedami približati skrivnost Božjega delovanja.

Seveda so te besede vedno skromnejše in mnogo bolj omejene kot skrivnost, o kateri govorijo. Kdo bi mogel doumeti, kaj vse je obseženo v resnici o Marijinemu vnebovzetju? Tudi si ni mogoče prav predstavljati, kako in kje se je izvršilo to končno Marijino poveličanje in njena dopolnitev v nebeški slavi.

Sicer pa nas zanima bolj sporočilo praznika, saj smo namenjeni istemu cilju. Za to pa imamo na voljo bogat praznični hvalospev.

Zvesto je poslušala Sina, ko je govoril o Božjem kraljestvu in blagoroval tiste, ki poslušajo in ohranijo Njegovo njegovo.

Z Jezusom je bila tudi pri njegovi daritvi na križu. „Ko je Kristusa spočela“ pravi koncil, „rodila“, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim, Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma svojevrsten način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah“ C 61).

Drugi vatikanski koncil pravi ob koncu konstitucije o Cerkvi, od koder je vzeta začetna misel hvalospeva: „Jezusova Mati je v nebesih že poveličana po telesu in po duši in je kot taka podoba in začetek Cerkve, ki naj bo v prihodnjem veku dovršena. Tako sveti tu na zemlji potujočemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe, dokler ne pride Gospodov dan“ (C 68).

Marija je tista, ki je bila in ostane poleg Kristusa najbližja Bogu
in najbolj upodobljena po Kristusu.

Ta najvišja upodobljenost po Kristusu - tudi po njegovem poveličanju - ima za vse kristjane in končno za vse ljudi veljavo znamenja.

Tako globoko zedinjenje med njo in njenim Sinom ostane najvišji vzor izmed nas z Gospodom. Marijino vnebovzetje je poroštvo, da bodo Božji otroci poveličani tudi po telesu in se bo dvigalo k Bogu češčenje celotnega odrešenega človeštva.

Marija je v svojem že sedaj dovršenem poveličanju podoba zmagoslavne Cerkve. V njeni osebi je na blaženi dan njenega vnebovzetja celotni nebeški Jeruzalem dobil v posest od očeta obljubljeno kraljestvo.

Tako vsi upamo na nebesa, na tisto dovršitev in dopolnitev, ki jo je Kristus dosegel s svojim vstajenjem, nam pa jo je obljubil postavil za cilj.

Marija je to končno dopolnitev že doživela, ker je verovala. Tudi mi smemo upati, da jo bomo doživeli, bomo božjo besedo poslušali in se po njej ravnali (prim. Lk11, 28).