Oznanila župnij Šempas in Osek; 1.11.2020 Vsi sveti, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Do nadalnega mašujem brez prisotnosti ljudstva. V duhu, preko mašne daritve, pa smo povezani. Mašujem po vaših namenih, ki jih lahko oddate v župnijski nabiralnik, ali naročite po spletu, pošti… Ohranite vero s skupno družinsko ali posamično molitvijo. Vsa skupni verouk v župniji odpade. Veroučenci naj vsak teden naredijo po eno nalogo iz katekizma ali delovnega zvezka.
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 2.11.2020 |
+ Ažman Jože Vitovlje 63d |
|
|
Torek 3.11.2020 |
+ Marija in Ludvik Badalič Osek 89a |
|
|
Sreda 4.11.2020 |
+ Pepca Markočič Šempas 43a |
|
|
Četrtek 5.11.2020 |
+ Tripani Vitovlje 20a |
|
|
Petek 6.11.20120 |
Za vse pokojne iz družine Faganel Osek 17 |
|
|
Sobota 7.11.2020 |
Za župnijo |
|
|
8.11.2020, zahvalna nedelja |
+ Badalič Karlo Osek 91 |
|
1. november
Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov – ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih – je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Gregor IV. pa je leta 827 ukazal, naj se 1. novembra v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. Kot razlog, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, navajajo predvsem dvoje. Prvi razlog je: število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Drugi razlog pa je ta: na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustimo.
Praznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so 'utonili' v množici svetih. Vsak dan v letu imamo na koledarju imena svetnikov, ki jih je Cerkev kot take uradno razglasila, danes pa se spominjamo: tistih milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah, med štirimi stenami doma; tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, v pisarni, za prodajalno mizo, na polju; tistih številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših načrtov in sredi dela, pa so bili pripravljeni na srečanje z njim; tistih nepreglednih množic starih, zapuščenih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zapostavljenih ljudi, ki so v preskušnjah dozoreli za nebesa; tistih živčnih ljudi, ljudi nagle jeze in z mnogimi slabimi lastnostmi, ki so si iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, prizadevali, da bi popravili svoj značaj; tistih preprostih kmečkih duš, ki so živele povezane z Bogom in so brale njegovo pismo v lepoti sveta in so tako o njegovi dobroti vedele več kot učeni profesorji ... Med svetniki so tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga.
Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni 'dan mrtvih', kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna (in je na nekaterih še!). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Človeške oči ne vidijo vsega. Ne vidimo Boga in ne vidimo veselja, ki ga je Bog naklonil svojim svetim. Vsi naši rajni, ki počivajo na pokopališčih in drugod v naročju zemlje, so bili ustvarjeni in krščeni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo s krstom vstopili v občestvo svetih.
Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu tega slovesnega praznika, "radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti".
Naša vera v Kristusa bi nam morala preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na "mrtve"
1. novembra praznujemo praznik vseh svetih. Uradno državno poimenovanje tega dneva je dan spomina na mrtve, skrajšano dan mrtvih. Dve popolnoma različni poimenovanji za isti praznik – prvo lahko doživljamo kot polno upanja (vsi sveti), drugo kot nekaj žalostnega, morečega, dokončnega.
So naši pokojni res mrtvi …
Tako rekoč nedopustno je, da bi kristjani zavestno ali pomotoma uporabljali izraz “dan mrtvih”. Naša vera v Kristusa, ki je z vstajenjem premagal smrt in tako tudi vsem nam odprl vrata večnosti, bi nam morala namreč preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na “mrtve”.
Mrtvi. Kako moreč in dokončen izraz. Kaj je v resnici mrtvega, ko nekdo umre? Kristjani verujemo, da umre le telo, naš fizični oklep oziroma lupina. Duša ter vse, kar jo je za časa našega zemeljskega življenja oblikovalo, pa se – tako upamo – združi z Bogom. Zato si vse življenje prizadevamo za to, da bi nekoč tudi mi dosegli večno življenje, v katerega vstopamo skozi nevidna vrata smrti našega fizičnega telesa.
Jezusovo vstajenje od mrtvih – resnica ali mit? … ali živi?
Apostol Pavel je v prvem pismu Korinčanom o razliki med zemeljskim in nebeškim ‒ večnim védenjem zapisal: “Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12)
Potemtakem so naši preminuli ali pokojni še kako živi. Morda bi lahko celo rekli, da so na nek način bolj živi kot mi, ki smo še ujeti v omejene dimenzije časa in prostora. Imajo namreč spoznanje in védenje, ki je našemu omejenemu umu za zdaj še skrito.
Vsi sveti – praznik, ki nas povezuje z večnostjo
Na spletni strani Slovenske škofovske konference o prazniku vseh svetih piše: “To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.”
Na praznik vseh svetih se torej ljubeče spominjamo vseh naših rajnih, ki se že veselijo v večni Božji svetlobi. V molitvi pa se jim priporočimo tudi sami, naj pri Bogu posredujejo za naše slabosti in šibkosti, da se jim bomo nekoč, ko bo umrlo naše umrljivo telo, pridružili tudi mi.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 25.10.2020, 30. navadna nedelja, žegnanjska, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Do nadalnega mašujem brez prisotnosti ljudstva. V duhu preko mašne daritve pa smo povezani. Mašujem po vaših namenih, ki jih lahko oddate v župnijski nabiralnik, ali naročite po spletu, pošti… Ohranite vero s skupno družinsko ali posamično molitvijo. Vsa skupni verouk v župniji odpade. Veroučenci naj vsak teden naredijo po eno nalogo iz katekizma ali delovnega zvezka.
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 26.10.2020 |
+ Mavrič Marjo Vitovlje 82, pogrebna |
|
|
Torek 27.10.2020 |
Za pokojno teto Marijo Osek 52 |
|
|
Sreda 28.10.2020 |
V zahvalo in priprošnjo p. n. Černe Šempas 162b |
|
|
Četrtek 29.10.2020 |
Za župnijo |
|
|
Petek 30.10.20120 |
V zahvalo in priprošnjo Osek |
|
|
Sobota 31.10.2020 |
+ Marjan Marinčič Vitovlje 45h |
|
|
1.11.2020 Vsi sveti |
+ Marjan Marinčič p. n. Kavčič |
|
Družinsko bogoslužje na 30. navadno nedeljo
To, kar Jezus predlaga v tem današnjem evangeljskem odlomku je resnično čudovit ideal, ki
odgovarja na najbolj pristno željo našega srca. Saj smo bili ustvarjeni zato, da bi ljubili ter bili
ljubljeni. Bog nas je ustvaril, da bi bili soudeleženi pri Njegovem življenju, bili od Njega ljubljeni
in da bi ga ljubili ter po njem vse druge ljudi. To so 'sanje' Boga za človeka. Potrebno je, da v
sebe sprejmemo sposobnost ljubiti, ki izhaja iz Boga samega. Jezus se nam v evharistiji podarja
ravno zaradi tega. V njej prejmemo njegovo Telo in njegovo Kri, torej prejmemo Jezusa v
njegovem najvišjem izrazu ljubezni, ko je On daroval samega sebe Očetu za naše zveličanje.
Na mizo poleg križa in sveče postavimo šopek različnega cvetja. Zakaj? Poglejmo!
Primerno je, da začnemo s pesmijo, ki govori o Božji ljubezni ali ljubezni človeka do Boga in ljudi
(Jezus moj ljubim te…..ali Hvali svet Odrešenika, druga kitica….)
Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Voditelj: Ljubezen daje zagon in rodovitnost v življenju in na poti vere. Brez ljubezni tako
življenje kot vera ostaneta nerodovitna. Kaj za Jezusa pomeni ljubiti? Na začetek ljubezni
postavlja odnos do Boga. In njega naj bi ljubili kot Očeta. V ospredju novozavezne zapovedi ni
več zapoved, ampak iskanje Očeta, njegovega obličja in njegove dobrote. Ljubiti Očeta: z vsem
srcem razumem v tem da:
iščem njegovo ljubezen in odkrivam veselje, da sem v njegovi hiši; izpolnjujem očetovo voljo;
z življenjem zanj pričujem;
z vso dušo, tako da: se veselim njegove ljubezni; sem hvaležen za vse, kar prejemam; z
zaupanjem sprejemam vse, kar prihaja iz njegovih rok, dobro in slabo;
z vsem mišljenjem, da: premišljujem njegovo Besedo; spoznavam lepoto njegovega zgleda in
nauka; pričujem o božji modrosti, razodeti po Kristusu.
In kje se začne ljubezen do sebe? Če pomislimo, je prava ljubezen do sebe zajeta v ljubezni do
Gospoda, našega Boga. Ko ljubimo Boga Očeta in stvarnika, ljubimo sami sebe. Ko iščemo njega,
odkrivamo sebe. Ko se veselimo Boga, ki nas je ustvaril, nas ljubi in nam odpušča, lahko
sprejemamo sebe, se veselimo in si v njem odpustimo.
V kratki tišini premislimo kako ljubimo Boga, bližnjega in sebe!
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi: Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se
bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem
obhajali to bogoslužje. Vsi: Amen.
Voditelj: Molimo. Vsemogočni Bog, pospeši v nas rast vere, upanja in ljubezni. Naj z veseljem
izpolnjujemo tvoje zapovedi in tako dosežemo obljubljene darove. Po našem Gospodu, Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.. Vsi: Amen.
Voditelj: Poslušajmo odlomek iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,34-40)
Nekdo od prisotnih, ali voditelj sam, prebere evangeljski odlomek
Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden
izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v
postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem
mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor
samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Sedaj lahko vsak pove svojo misel, svoje mnenje, svoja vprašanja...
Prošnje
Voditelj: Nebeškega Očeta, ki je svojega Sina obudil od mrtvih, ljubeče prosímo: OČE POSLUŠAJ
NAŠ GLAS
1. Gospod, pomagaj papežu, škofom in duhovnikom, katehetom in katehistinjam, da bodo
živeli iz vere, ki jo oznanjajo.
2. Gospod, nakloni dar vere vsem, ki ga še niso prejeli, nam pa vero utrdi.
3. Gospod, pomagaj nam, da bomo prijazni do vsakega človeka, zlasti še do tistih, ki jih
drugi ne marajo
4. Gospod, okrepi naš pogum, da bomo priskočili na pomoč vsem, ki nas potrebujejo.
5. Gospod, po svetu je preveč ljudi, ki ne čutijo ljubezni, varnosti, sreče in prijateljstva. Po
svoji besedi jim pošlji žarek upanja, da bo njihovo življenje spet imelo smisel.
6. Gospod, prosim te za spoštovanje, razumevanje in ljubezen v naših družinah, v šoli in na
delovnem mestu. Pomagaj nam, da bomo povsod znali gojiti iskrene medsebojne
odnose.
7. Gospod, podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo radi skrbeli za bolnike in jim
pomagali.
8. Gospod, prosimo te za državne voditelje in njihove sodelavce, da bodo v teh težkih časih
modro in odgovorno vodili svoje ljudstvo.
9. Lahko dodamo še vsak svoje prošnje....
Voditelj: Gospod Jezus Kristus! Ljubezen je tvoja nova zapoved. Razjasni nam pogled, da te
bomo spoznavali in nadvse ljubili. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Vsi: Amen.
Voditelj moli molitev v času bolezni:
Oče usmiljenja in tolažbe,
tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa poguma in zaupanja.
Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov;
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Voditelj: Molimo.
Dobri Oče,
v evharistiji nam daješ vnaprej okušati neizmerno ljubezen.
Naj jo nekoč uživamo v polnosti v nebeški sreči.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen.
Vsi se pokrižajo in voditelj izreče: Blagosloví naj nas Gospod, nas varuje vsega hudega in pripelje
v večno življenje. Vsi Amen.
Zapojemo pesem: Ko bi ljudje ljubili se…...
Vsi: Amen.
Če je izvedljivo, lahko mama, članom družine ob koncu bogoslužja razdeli vsakemu en cvet iz
šopka, ki je bil na mizi med molitvijo. Vsak od nas je ena cvetka, čisto drugačna, a nekaj
edinstvenega, posebnega. Gospodu darujmo to drugačnost, veselje, ker nas ima neizmerno rad.
Vsak svoj cvet postavi v svojo sobo v vazo ali cvet posuši kot znamenje večne ljubezni.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 29. misijonska nedelja 18.10.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Pri mašah naj bi bilo samo 10 udeležencev. Kdo naj bodo ti naj določi tisti, ki je mašo naročil. Povabi naj svoje sorodnike oziroma prijatelje…
Verouk do 6. razreda je reden, ostali naj delajo naloge kot je to določeno v katekizmu ali delovnem zvesku.
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 19.10.2020 |
Osek ob 19h v zahvalo za 90. let življenja Osek 46g |
|
|
Torek 20.10.2020 |
Sv. Lucija ob 19h + Cingrle Dušan Vitovlje 82 |
|
|
Sreda 21.10.2020 |
Šempas ob 19h v čast Svetemu duhu p. n. Vitovlje, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 21.10.2020 |
Sv. Lucija ob 19h za žive in + Ušaj Osek 66 |
|
|
Petek 22.10.20120 |
Osek ob 19h + Remec Zdravko in Ermina Osek 72 |
|
|
Sobota 23.10.2020 |
Šempas ob 8h za župnijo, pri maši so tisti, ki so prej hodili vsak dan |
|
|
25.10.2020, 30. navadna nedelja, žegnanjska |
Ob 7.45 Ozeljan + Oliva in Željko Škarabot Šmihel 44 Ob 9h Osek + Marija in Ludvik Badalič Osek 89a Ob 10.30 v Šempasu Pepca Markočič Šempas 43a |
|
II. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve Covid-19 označene oranžno. (To velja tudi za našo škofijo in župnijo.)
1. Sveta maša
Do nadaljnjega vse svete maše potekajo z največ deset verniki. V število deset so vključeni verniki in duhovnik. Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen.
Pri svetih mašah z omejenim številom vernikov so vsi dolžni upoštevati naslednja navodila:
a) Svete maše so lahko samo v cerkvah ali kapelah, izjemoma v drugih prostorih.
b) Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
c) Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
d) Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
g) Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam (NIJZ, policija).
h) Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj dva metra in pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.
i) Med duhovnikom in verniki naj bo med sveto mašo razdalja vsaj tri metre (razen pri svetem obhajilu).
j) Med sveto mašo ni zborovskega in ljudskega petja. Izjemoma lahko pri sveti maši sodeluje organist.
k) Duhovnik ima med sveto mašo pokrite ciborije s hostijami za vernike.
l) Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
m) Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
n) Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).
Po sveti maši je cerkev treba obvezno temeljito prezračiti.
3. Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.
2. Sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi
1. Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
2. Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
3. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.
3.Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo.
III. Splošna določila, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji (v oranžnih in rdečih statističnih regijah)
1. Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
2. Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo,posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.
3. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev ali kapelo mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
4. Ko verniki prihajajo v sakralni prostor za bogoslužje ali za zasebno molitev in odhajajo iz njega, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
5. Med sveto mašo ali drugim bogoslužjem zadrževanje v zakristiji ni dovoljeno več kot eni osebi.
6. Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme maševati z udeležbo vernikov in voditi drugih obredov.
7. Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.
8. Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).
9. Do nadaljnjega je pri bogoslužju prepovedano sodelovanje cerkvenih pevskih zborov in ostalih glasbenih skupin. Prav tako so prepovedane pevske vaje.
10. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
11. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.
1. Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 28. navadna nedelja, 11.10.2020, rožni venec molijo starši s prvoobhanci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 12.10.2020 |
Osek ob 19h + družina Badalič in Barič Osek 6b |
|
|
Torek 13.10.2020 |
Ozeljan ob 19h + Mervič Majda Šmihel 33 |
|
|
Sreda 14.10.2020 |
Šempas ob 19h + Ušaj Šempas 33g, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 15.10.2020 |
Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo DM |
|
|
Petek 16.10.20120 |
Osek ob 19h + Eler Emil Vitovlje 12, 8dan |
|
|
Sobota 17.10.2020 |
Šempas ob 8h + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b |
|
|
29. misijonska nedelja, rožni venec moli Karitas, 18.10.2020 |
Ob 7.45 Ozeljan za župnijo Ob 9h Osek + Miran in Stanka Bovcon Osek 6 Ob 10.30 v Šempasu v čast Svetemu Duhu za birmance in njihove družine |
|
Molitev za sina (hčerko). Podari mu(ji) modrost pri njegovih odločitvah
Pridejo trenutki, ko spoznate, da vašega sina ni več mogoče popolnoma nadzorovati. Takrat imate občutek,
da lahko le do določene mere sodelujete pri njegovem odraščanju. Povsem normalno je, da sčasoma postaja vse bolj samostojen in želi raziskovati svet. Če se ob tem počutite nemočni, vam lahko pomaga tale molitev:
Vsemogočni oče, hvala Ti, da si mi podaril sina. Vedno Ti bom hvaležen, da si mi dal priložnost biti mama/oče temu čudovitemu človeškemu bitju. Danes Ti darujem molitev zanj, pomagaj mu, da te bo vsak dan svojega življenja bolj ljubil.
Gospod, prosim, da ga bo tvoja modrost spremljala pri vseh nalogah, ki jih bo opravljal. Podari mu jasne misli, da bo znal razlikovati dobro od hudega. Podari mu svojega Svetega Duha, da bo sprejemal odločitve, ki Te bodo razveseljevale.
Dno obrazca
Življenje v tem svetu je zahtevno, Gospod. Soočal se bo z mnogimi preprekami in izzivi. Molim, da bo pogumno prenašal bolečino žrtev, ki jih bo moral sprejeti in bodo del procesa njegove rasti.
Razsvetli ga, da bo spoznal vrednost žrtvovanja, ki nas ga uči Jezus Kristus. Pomagaj mu razumeti, da pot do Tebe ne bo lahka, vendar je vredna vsakega napora.
Molim, da bo v vseh svojih zmotah in zablodah vedno znova spoznal ljudi, ki ga bodo usmerili nazaj k Tebi. Molim, da bo svoje prijatelje, bližnje, sodelavce in celo neznance sprejemal z enakim spoštovanjem, kot ga je Jezus izkazoval svoji materi, učencem in vsem, ki jih je srečeval, učil in ozdravljal.
Blagoslovi sina, Jezus, in mu pomagaj videti svojo luč v drugih ter ga prežari s svojo lučjo, da bo tudi on lahko vodil druge nazaj k Tebi.
Varuj ga, Gospod, pred mnogimi slabimi vplivi televizije, glasbe, iger, spleta in drugih mest, ki so meni neznani. Pomagaj mojemu sinu, o Gospod, da bo znal prepoznavati vplive zla in jih bo zavrnil.
Gospod, molim za njegov uspeh. Bolj kot za uspeh v zemeljskem življenju molim za to, da bo uspešen v Tvojih očeh. Naj mu Tvoji svetniki in angeli pomagajo razviti darove, ki si mu jih podelil. Molim, da bo znal kar najbolje izpopolniti svoje darove in talente, ki jih je prejel, in da bo s Tvojo lučjo svetil vsemu svetu ter našel svoje mesto v njem.
Gospod, vlij mu poguma v srce, da se ne bo bal odzvati Tvojemu klicu in bo lahko sprejel svoje poslanstvo. Pomagaj mojemu sinu, da se Ti bo predal v zaupanju pri odločitvah, ki presegajo njegov razum.
Pomagaj mi, o Gospod, in me naredi za svoje orodje. Podeli mi modrosti, da bom lahko okrepil/a njegov značaj, mu bil/a v zgled v življenju po veri v vsem in ga vzgojil/a v moža, ki bo služil tebi in tvojemu ljudstvu.Najbolj si želim, da mi po tej molitvi pomagaš učiti mojega sina, da Te bo ljubil. Uči me pravih besed in dejanj, da ga bom lahko vodil/a nazaj k Tebi. Amen.
Gospod, darujem ti molitev za mojo hčer
Naše hčere so mali žarki svetlobe, ki nam življenje razsvetljujejo s svojimi nasmehi in nas tolažijo s toplimi objemi. Ob njih postanemo nostalgični, spremlja nas grenkosladki občutek, ko opazujemo, kako odraščajo.
Nebeški Oče,
Zahvaljujem se ti za svojo hčer. Hvala Ti, da si mi jo podaril. Polepša mi dan s svojimi poljubi in moje srce prekipeva od veselja ob njenem smehu. Hvala ti za ta čudoviti dar. Opazujem jo, kako odrašča, in molim zanjo.
Blagoslovi jo, Gospod. Obdaj jo z dobrimi ljudmi in vplivi pristne dobrote, stanovitnosti in pobožnosti. Podari ji dobre prijatelje. Naj se zgleduje po ljudeh, ki Te razveseljujejo.
Podeli ji dar dobre presoje, da bo zmogla razlikovati med dobrim in slabim, in da bo vedno izbrala tisto, kar je zanjo prav. Naj se čim lažje izogiba grehu in ljudem, ki jo lahko odpeljejo stran od Tebe.
Gospod, varuj jo pred zlom v svetu. Podeli ji dar razumevanja, da bo ostala trdna v veri. Podeli ji poguma, da bo ob srečanju z zlom trdna in ne bo klonila. Vem, da bo življenju ranjena. Jokala bo in morda bo nosila mnoga bremena.
Molim, da bi se znala postaviti po robu in da se nikoli ne bi predala. V mnogih življenjskih bojih naj bo vera njen oklep in molitev njen meč.
Molim, da bi jo življenjske odločitve vedno privedle nazaj k Tebi. Gospod, drži jo v svojih rokah na poti zakonskega življenja ali blagoslovljene samskosti.
Blagoslovi jo, da najde dobrega moža, če se bo odločila za družino. Takšnega, ki bo Tebe ljubil bolj kot vse in jo bo spoštoval v vsem, kar je. Naj moja hči ljubi svoje otroke in moža kot je znala ljubiti Mati Marija.
Ljubi jo, Gospod. Naredi me za svoje orodje, da ji boš po meni lahko pokazal, kako jo ljubiš.
Pomagaj mi učiti jo kreposti, Gospod, da ne bo nihče mogel prizadeti njene duše, ko se bo soočila s svetom. Pomagaj ji razumeti, da je iskanje veselja in sreče sicer čudovito, a se lepota skriva tudi v trpljenju in žrtvah.
Gospod, vodi jo, da bo po Svetem Duhu prejela modrost, s katero bo svet lahko videla skozi Tvoje oči. Naj sprejema odločitve v skladu s Tvojim naukom in s Tvojo ljubeznijo v srcu. Amen.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 27. roženvenska nedelja, 4.10.2020, v Šempasu moli zakonska skupina, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 5.10.2020 |
Osek ob 19h Bogu in Mariji v zahvalo in priprošnjo Osek 6b, po maši v Oseku biblična skupina |
|
|
Torek 6.10.2020 |
Ozeljan ob 19h + iz družine Oblak Ozeljan 24 |
|
|
Sreda 7.10.2020 |
Šempas ob 19h + Katarina Badalič Šempas 176, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 8.10.2020 |
Ozeljan ob 19h + Cilka Konič Ozeljan 107, ob 19.30 v Šempasu priprava na krst |
|
|
Petek 9.10.20120 |
Osek ob 19h Bogu in MB v zahvalo za 80 let življenja, krščevanje |
|
|
Sobota 10.10.2020 |
Osek ob 11h v zahvalo za 50 let skupnega življenja |
|
|
28. navadna nedelja, 11.10.2020, rožni venec molijo starši s prvoobhanci |
Ob 7.45 Ozeljan za župnijo Ob 9h Osek za Božje varstvo Ob 10.30 v Šempasu v zahvalo in priprošnjo Šempas 185, po maši krščevanje |
|
Zadnja priprava na krst bo 8.10.2020 ob 19.30, krščevanje 11.10.2020
Dragi bibličarji,
z našimi večeri ob Božji besedi bomo sedaj nadaljevali, kot je bilo napovedano, seveda z vsemi omejitvami na katere pa smo se že tako ali tako navadili (maske, razdalja). Srečanja bodo v dvorani v farovžu, tako da bomo lahko na ustrezni razdalji. Na tak način se sedaj odvija tud Delavnica molitve in življenja.
Do konca Apostolskih del nas čakajo še tri srečanja, kot vedno ob ponedeljkih po maši:
- ponedeljek, 5. oktober (Apd 21-23),
- ponedeljek, 2. november (Apd 24-26),
- ponedeljek, 7. december (27-28).
Spremljali bomo svetega Pavla na še zadnjem delu njegove zemeljske poti.
Rožni venec je katoliška molitev.
Kako molimo rožni venec?
Molitev rožnega venca začnemo s križem:
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Nato molimo VERO:
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa;
sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v
Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.
Nato molimo:
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.
Nato molimo 10x Zdrava Marija in povemo skrivnost.
Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus (in povemo skrivnost).
Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.
Nato molimo: Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Po zadnji desetki zmolimo še desetko (ali vsaj očenaš) za duše v vicah … in na koncu prosimo: Gospod, daj jim večni pokoj. In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. Molitev zaključimo s križem.
Skrivnosti štirih delov rožnega venca
1. VESELI DEL (ponedeljek in sobota)
Verujem. Očenaš. 10x Zdrava Marija+skrivnost. Slava Očetu.
1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila.
3. ki si ga Devica rodila.
4. ki si ga Devica v templju darovala.
5. ki si ga Devica v templju našla.
2. SVETLI DEL (četrtek)
Verujem. Očenaš. 10x Zdrava Marija+skrivnost. Slava Očetu.
1. ki je bil krščen v reki Jordan.
2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.
3. ki je oznanjal Božje kraljestvo.
4. ki je na gori razodel svoje veličastvo.
5. ki je postavil sveto evharistijo.
3. ŽALOSTNI DEL (torek in petek)
Verujem. Očenaš. 10x Zdrava Marija+skrivnost. Slava Očetu.
1. ki je za nas krvavi pot potil.
2. ki je za nas bičan bil.
3. ki je za nas s trnjem kronan bil.
4. ki je za nas težki križ nesel.
5. ki je za nas križan bil.
4. ČASTITLJIVI DEL (sreda in nedelja)
Verujem. Očenaš. 10x Zdrava Marija+skrivnost. Slava Očetu.
1. ki je od mrtvih vstal.
2. ki je v nebesa šel.
3. ki je Svetega Duha poslal.
4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.
Po vsaki desetki dodamo še:
O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 26. navadna nedelja, 27.9.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 28.9.2020 |
Osek ob 19h v čast Svetemu Duhu p. n. Vitovlje 81 |
|
|
Torek 29.9.2020 |
Ozeljan ob 19h + Konič Ozeljan 40 |
|
|
Sreda 30.9.2020 |
Šempas ob 19h za župnijo, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 1.10.2020 |
Ozeljan ob 19h + Zmago in Fanica Sulič Ozeljan 56 |
|
|
Prvi Petek 2.10.20120, začetek meseca rožnega venca |
Osek ob 19h Bogu in angelom varuhom v zahvalo za 60 let življenja |
|
|
Sobota 3.10.2020 |
Šempas ob 8h v zahvalo po namenu Šempas 33l |
|
|
27. roženvenska nedelja, 4.10.2020, v Šempasu moli zakonska skupina, v Oseku DMŽ |
Ob 7.45 v zahvalo za 30 let življenja p. n. Šmihel 21a Ob 9h Osek + Vetrih Nejc Osek 72a Ob 10.30 v Šempasu po namenu Šempas 33g |
|
Zadnja priprava na krst bo 8.10.2020 ob 19.30, krščevanje 11.10.2020
Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa poguma in zaupanja.
Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja, da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov;
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Ob spopadu s koronavirusom
Trenutna situacija nas navdaja z žalostjo in tudi s strahom. Nihče se noče okužiti z virusom in si ne želi, da bi se okužili drugi. Posebej si ne želimo, da bi okužba s virusom ogrožala naše ljube stare starše in druge, ki jih je že tako prizadela bolezen. Ko se borimo proti širjenju virusa smo na nekakšnih prisilnih duhovnih vajah, zaprti v svojih domovih brez običajnih stikov s svojimi sorodniki in prijatelji. Za tiste, ki so v karanteni, pa je situacija še težja, saj jim je onemogočen vsak fizični stik.
Četudi bi zanemarili skrb pred okužbo z virusom, pa ne moremo prezreti ekonomskega opustošenja, ki ga je povzročilo širjenje virusa. Ima namreč hude učinke na posameznike, celotne družine in vse s katerimi se srečujemo v svojem vsakdanjem življenju. Seveda si ne moremo zatiskati oči pred možnostjo še hujšega opustošenja narodov in držav, pa tudi vsega sveta.
Imamo se pravico poučiti o vseh naravnih sredstvih in jih nato tudi uporabiti, da se zaščitimo pred okužbo. Dobrodelnost temelji na uporabi vseh preudarnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom. Kakorkoli pa morajo ta naravna sredstva upoštevati naše življenjske potrebe, kot so: hrana, voda in zdravila. Oblasti tako še vedno, kljub vse večjim omejitvam gibanja posameznikov, dovoljujejo obisk živilske trgovine in lekarne, seveda ob upoštevanju vseh predvidenih ukrepov, tako varne razdalje, kakor razkuževanja vseh, ki obiskujejo trgovine in lekarne.
Ob upoštevanju vsega kar potrebujemo za naravno življenje, pa ne smemo pozabiti, da je naše prva skrb nadnaravno življenje z Bogom. Spomnimo se Gospodove besede v Janezovem evangeliju: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.« (Jn 14,23) Kristus je gospodar narave in zgodovine. On ni oddaljen od nas, niti ni brezbrižen za svet, saj nam je obljubil: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20) V boju z zlom koronavirusa je torej naše najmočnejše orožje povezanost z Gospodom v molitvi in pokori, pobožnostih in svetem bogoslužju. Pojdimo h Kristusu, da nas bo rešil kuge in vsega hudega, saj vedno odgovarja s čisto in nesebično ljubeznijo. Zaradi tega so za nas tako nujni, posebej pa v teh kriznih časih, obiski naših cerkva in kapel, obhajanje zakramentov in javnih pobožnosti ter molitev.
Kakor nam je omogočeno nabavljati hrano in zdravila, če ob tem pazimo, da ne širimo okužbe s koronavirusom, tako bi nam moralo biti omogočeno tudi moliti v naših cerkvah in kapelah, prejemati zakramente in se udeleževati javnih molitev in pobožnosti, da bi tako mogli spoznati Božjo bližino in ostati blizu Bogu ter ga prositi za pomoč. Brez Božje pomoči smo namreč izgubljeni. V preteklosti so se verniki v času epidemij vedno zatekali h goreči molitvi in procesijam. V misalu sv. Janeza XXIII. iz leta 1962 je denimo poseben obrazec za sv. mašo v času kuge in sicer votivna maša za odvrnitev množičnega umiranja v času kuge (Missae Vitivae od Diversa, n. 23). Tudi v tradicionalnih litanijah Vseh svetnikov molimo: Kuge, lakote in vojske – reši nas o Gospod!
Ob velikem trpljenju in ob srečanju s smrtjo se nam pogosto zastavlja vprašanje: »Kje je Bog?« Vendar je pravo vprašanje: »Kje smo mi?« Bog je namreč vedno z nami, da bi nam pomagal in nas rešil, posebej v času težkih preizkušenj in smrti. Vendar smo mi pogosto deleč stran od Boga, ker se mu nismo popolnoma posvetili, niti dnevno ne molimo, niti ga ne častimo.
V teh dneh mi je mnogo pobožnih katoličanov izrazilo svojo globoko žalost in obup, ker ne morejo moliti in častiti Boga v svojih cerkvah in kapelah. Razumejo sicer trenutno nujnost vzdrževanja razdalje med ljudmi in spoštovanja ostalih preventivnih ukrepov, ki bi jih lahko zlahka upoštevali tudi v bogoslužnih prostorih. A so kljub temu pogosto prisiljeni, da z veliko bolečino sprejmejo dejstvo, da so njihove cerkve in kapele zaklenjene in jim je onemogočen dostop do zakramenta sv. spovedi in zakramenta sv. evharistije.
Istočasno veren človek ne more razmišljati o sedanjem žalostnem stanju v katerem smo se znašli, ne da bi pomislil, kako zelo je sodobna kultura oddaljena od Boga. Nismo zgolj ravnodušni do njegove navzočnosti v naši sredi, ampak smo celo naravnost uporni Bogu in zapovedim po katerih nas je ustvaril in nas vzdržuje pri življenju. Pomislimo le na agresiven napad na človeško življenje, moškega in ženske, ki ju je ustvaril Bog po svoji podobnosti in sličnosti (1 Mz 1, 27), napad na nedolžne in nemočne nerojene otroke, na tiste, ki so najbolj potrebni naše pomoči, na tiste, ki so obremenjeni s težkimi boleznimi ali na tiste s posebnimi potrebami. V kulturi, ki ne spoštuje človeškega življenja, smo vsak dan priča vedno hujšemu nasilju.
Ne moremo si zatiskati oči niti pred perverznim napadom na nedotakljivost človeške spolnosti, na našo identiteto moškega ali ženske, pod pretvezo spolne samoopredelitve, pogosto nasilno nasprotne Božji izbiri. Z vedno večjo zaskrbljenostjo smo priča uničujočemu učinku tako imenovane "teorije spola" na posameznike in družine.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 20.9.2020; 25. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 21.9.2020 |
Osek ob 19h + Žimčevi Osek 23 |
|
|
Torek 22.9.2020 |
Ozeljan ob 19h + Loverčič in Mervič Ozeljan 37 |
|
|
Sreda 23.9.2020 |
Šempas ob 19h v dober namen Šempas 6, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 24.9.2020 |
Ozeljan ob 19h + Franc in Marija Batič Ozeljan 56a |
|
|
Petek 25.9.20120 |
Osek ob 19h vsi pokojni Badalič Osek 42 |
|
|
Sobota 26.9.2020 |
Šempas ob 8h v zahvalo po namenu Šempas 33l |
|
|
26. navadna nedelja, 27.9.2020 |
Ob 9h Osek za zdravje in Božje varstvo Vitovlje 83b Ob 10.30 v Šempasu za župnijo Ob 16h v Šmihelu šagra Sv. Mihaela, vsi pokojni Ozeljan 32k |
|
Molitev za vodstvo v časih, ko se počutimo izgubljene Piše: Maria Lovella
V življenju pridejo obdobja, ko se počutimo izgubljene. Strah in tesnoba nam zameglita misli in zavzameta srce.
Motrimo v temno in negotovo prihodnost, žejni svetlobe, ki bi nas vodila po poti, imenovani življenje. Boga kličemo na pomoč, da reši naše trepetajoče srce iz stiske.
Molitev za vodstvo Kajti Bog je rekel: „Modril te bom in te učil na poti, po kateri moraš hoditi, svetoval bom, moje oko je nad tabo. ”Psalmi 32:8
Ljubi Bog, zahvaljujem se Ti in Te hvalim vse dni svojega življenja. Hvala Ti za obilne blagoslove, s katerimi si me osrečil. Žal mi je za trenutke, ko sem se oddaljila od tvojih naukov. Gospod, vem, da nisem vredna, vendar si mi vedno pokazal, da me ljubiš. Zato Ti moje srce poje hvalo.
Toda danes Te prosim za Tvojo pomoč. Moje srce je vznemirjeno. Ne morem narediti niti koraka. Izgubljena sem in potrebujem Tvoje vodstvo. Ne vem, kako naprej, zato Te prosim, pripelji me spet na pravo pot. Gospod, nakloni mi notranji mir, da bom spokojno hodila za Teboj.
Misli imam zamegljene od tesnobe. Očisti moj um in še posebej moje srce, da bo to ostalo močno, ne glede na izzive, s katerimi se bom soočila.
Moja prihodnost je negotova in bojim se, da bi izbrala napačno pot. Oče, prosim Te za vodstvo in se stegujem k Tebi: »Pokaži mi svoje poti, Gospod, nauči me svojih poti. Svoje poti, GOSPOD, mi daj spoznati, svojih steza me uči. Vodi me v svoji resnici in me uči, saj si ti Bog moje rešitve; vate upam ves dan.”Psalmi 25:4-5
Pasti in skušnjave mi drobijo dušo. Poskušajo me usmeriti na poti, ki vodijo stran od Tebe. Pomagaj mi, da ostanem neomajna. Ti si moja moč in moja trdnjava. Ti si vir mojega veselja in notranjega miru. Vedno si bil ob meni in molim, da bom v teh težkih časih znala sprejeti prave odločitve.
Molim, da bi naredila vse po Tvoji volji. Težko mi je razumeti vse, kar zdaj preživljam, toda vem, da bom nekega dne skozi Tvojo luč videla smisel vsega. Takrat želim s kraljem Davidom govoriti:
“Da je ta Bog, naš Bog na veke vekov. Vzemite si k srcu njegovo obzidje, prehodite njegove palače, da boste pripovedovali poznejšemu rodu.” Psalmi 48:14
10 navdihujočih izrekov, da pričnete slediti svojemu srcu
Zakaj bi živeli v zanikanju?
Mnogi ljudje se žal oklepajo ljudi ali stvari. Raje ostanejo v službi, ki jih ne izpolnjuje ali v nezdravem odnosu, kot da bi se odpovedali nadzoru, spustili stvari z rok in sprejeli posledice, ki bodo zagotovo prinesle nove in osvobajajoče okoliščine.
Prisluhnite svojemu srcu in naredite odločilni korak
V trenutku, ko boste začeli poslušati svoje srce, bo vaša pristna vizija prišla na dan sama od sebe, ker bo upoštevala vaš pravi jaz. V srcu boste začutili mir, saj vaše srce razume, kaj je najboljše za vas.
“Ne dovolite, da hrup mnenj drugih ljudi zaduši vaš notranji glas. In kar je najpomembneje, pogumno sledite svojemu srcu in intuiciji. Ta dva nekako že vesta, kaj v resnici želite postati. Vse ostalo je drugotnega pomena.”
Steve Jobs
Ne osredotočajte se na negativna mnenja drugih. Zaupajte vase in sledite hrepenenju srca. “Če ne prisluhnete svojemu srcu, nikoli ne boste mirni.” George Michael
Ta citat jasno kaže, da boste izpolnjeno in srečno zaživeli samo, če prisluhnete tihemu notranjemu glasu.
“Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.”
Antoine de Saint-Exupéry, Mali princ
Najpomembnejše odločitve v vašem življenju boste sprejeli, če boste upoštevali svoj notranji glas, svoje sanje. Te so nevidne in drugi v njih morda ne bodo videli smisla.
“V središču svojega bitja poznate odgovor; veste, kdo ste, in veste, kaj si želite.”Lao Ce
Sledite svoji najgloblji resnici. Vaše srce globlje razume vaše močne in šibke točke, zato vas bo vedno vodilo k tisti stvari, ki je prava za vas. Prisluhnite mu v vsakem trenutku.
“Ko boste sledili sanjam, ki jih imate v svojem srcu, boste polni energije, navdiha in motivacije.”
dr. John F. Demartini
Vaš smisel v življenju se bo jasno izoblikoval, ko boste rekli “da” svojemu notranjemu glasu.
“Vedno sledite svojemu srcu in notranjemu občutku ter bodite tisto, kar želite biti, in kar veste, da ste. Nikomur ne dovolite, da bi ukradel vaše veselje.”
Jonathan Groff
Oznanila župnij Šempas in Osek; 13.9.2020; 24. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 14.9.2020 |
Osek ob 19h + Gleščič Miroslav Osek 93 |
|
|
Torek 15.9.2020 |
Ozeljan ob 19h + Magdalena Pavlin Ozeljan 30a |
|
|
Sreda 16.9.2020 |
Šempas ob 19h za župnijo, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 17.9.2020 |
Ozeljan ob 19h + Pavlin Danijel in + Gregorič Ozeljan 110 |
|
|
Petek 18.9.20120 |
Osek ob 19h + starši Gleščič in Debevec Osek 93 |
|
|
Sobota 19.9.2020 |
Šempas ob 8h v zahvalo Bogu in Mariji Šempas 163 |
|
|
25. navadna nedelja, 20.9.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Špacapan Ozeljan 114 Ob 9h Osek za zdravje in Božje varstvo Vitovlje 83b Ob 10.30 v Šempasu v čast angelom varuhom Vitovlje 45h |
|
Zapisnik sestanka Župnijskega pastoralnega sveta župnije Osek z dne 07. 09. 2020, v Oseku
Prisotni člani ŽPS Osek: Judita Vrtovec, Simon Kerševan, Mateja Košuta, Elizabeta Guštin,
Peter Ušaj, Samo Stamboldžiosk, Klementa Winkler, Blažka Ličen
1. Uvodna molitev
2. Obravnava teme iz priročnika
V času epidemije Covida 19, ko je bogoslužje potekalo samo preko medijev ni bilo pristnega
občutka svetih maš in praznikov. Vse je bilo drugačno, nepoznano in nekako tuje, saj nismo
bili prisotni v cerkvi z drugimi verniki.
3. Pregled prihajajočih dogodkov
OKTOBER
Molitev rožnega venca pol ure pred mašo sodelujejo :
- nedelja 4. 10. : DMŽ
- nedelja 11. 10. : prvoobhajanci s starši
- nedelja 18. 10. : Karitas
- nedelja 25. 10. : birmanci s starši
31. 10.(sobota) maša na vojaškem pok. ob 15:00 za žrtve vojn ter mir med ljudmi in narodi
NOVEMBER
1. 11. (nedelja) Vsi sveti: Osek – maša 14:00, blagoslov grobov: Osek 15:00, sv. Lucija
15:30
8. 11. Zahvalna nedelja in zakonski jubilanti; križev pot na ovčji plac (14h)
15. 11. Šagra sv. Martina, ofer, blagoslov vina
seznam za romanje Marijine podobe v adventu (izvedbo se prilagodi razmeram)
22. 11. (nedelja) Kristus Kralj in sv. Cecilija
28. 11. (sobota) izdelava venčkov za Karitas in izdelava adventnih venčkov za cerkvi
(birmanci s starši)
29. 11. 1. adventna nedelja
DECEMBER
6. 12. 2. adventna: celodnevno češčenje in spovedovanje v Oseku
- 10-11h prvoobhajanci in otroci do 7. Razreda
- 11-12h birmanci in srednješolci
- 12-13h osebna molitev v tišini
- 13-14h možje in fantje
- 14-15h žene in dekleta
- 15 h sklep in blagoslov z Najsvetejšim
13. 12. 3. adventna: maša pri sv. Luciji (prilagodi glede na razmere)
20. 12. 4. adventna:
Izdelava jaslic v Oseku in pri sv. Luciji z birmanci in njihovimi straši.
24. 12. (četrtek) Sveti večer, maša v Oseku ob 22h
25. 12. (petek) maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9 h
26. 12. (sobota) maša pri sv. Luciji ob 10h (?) in žegnanje konj (prilagodi glede na razmere)
pohod z baklami k Vitovski materi Božji in zahvalna maša
27. 12. nedelja sv. družine – blagoslov otrok
JANUAR
1.1. (petek) maše po nedeljskem urniku: Osek 9h
11. 1. (ponedeljek) srečanje ŽPS Osek
ZAPISNIK SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA, ŠEMPAS 31.8.2020
RISOTNI: Anka Vovk, Martina Vulič, Tanja Martelanc, Natalija Škarabot, Danijel Bregar, Nelida Loverčič Pavlič, Zvonka Žižmond, Milena Černe
1. Do nadaljnjega pevskih vaj cerkvenih zborov ne bo zaradi epidemioloških razmer, v cerkvi bo ljudsko petje.
2. Župnik je opozoril, da se cerkvene poroke lahko odvijajo le v cerkvah oz. bogoslužnih prostorih, le v izjemnih razmerah lahko kje drugje.
3. Birma: predlagan je datum sobota, 24. 4. 2021 ob 10, rezervni datum 25. 4. 2021 ob 10.00.
4. ŽPS je spet razmišljal o tem, kako spodbuditi k obisku svetih maš. V času korona krize je tega obiska bistveno manj. Opozorjeno je bilo, da tudi nošenje mask lahko odvrača od obiska. Zaradi razmer je obisk maš vedno omejen na 50 oseb. Ob nedeljah ta številka ni presežena. Verniki so vabljeni, da se udeležujejo tudi delavniških maš, h katerim prihaja zelo malo ljudi.
Izpostavljeno je bilo tudi sodelovanje mladih. Ena mladinska skupina deluje, podana je bila pobuda, da se ustanovi še kakšno; lahko gre tudi samo za druženje.
Ob sredah letos ne bo stalnega seznama za igranje pri maši, kot je bilo lansko leto.
5. Načrtovano dogajanje v župniji:
September:
19. 9. Molitveni teden za duhovne poklice
19. 9. Stična mladih se bo letos izvajala drugače, po različnih krajih tudi v Novi Gorici, Vipavi …
29. 9. sv. Mihael: cerkev v Šmihelu ima novo oltarno mizo, križev pot in tri lestence iz muranskega
stekla. Predlog je, da bi bila maša ob 16h. Lahko tudi na prostem.
Oktober: pred mašo molijo rožni venec:
4. 10. zakonska skupina
11. 10. prvoobhajanci s starši
18. 10. Karitas
25. 10. birmanci s starši
November:
1. 11. vsi sveti: razmišljali smo o maši na prostem (na pokopališču), predvsem v Šempasu, kjer je
na ta dan obisk običajno velik.
8. 11. zahvalna nedelja in srečanje zakonskih jubilantov
V adventu bo predvidoma romala po družinah Marijina podoba. Glede blagoslova hiš župnik še ne ve, ali ga bo možno izpeljati. Tudi sicer se bo župnijsko življenje ravnalo glede na epidemološko stanje in veljavne ukrepe v državi.
13. 12. 2020: celodnevno čaščenje v Šempasu in prilika za spoved, ki jo bo mogoče opraviti na »štiri oči« v zakristiji ali pa v spovednici. Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:
- 1 h pred mašo otroci in mladina;
- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;
- 2 h po maši je tiha meditacija;
- 3 h po maši molitvene skupine Zadnji uri čaščenja sledi zaključek čaščenja z blagoslovom.
15. 11. 2020: pripravljen bo seznam za Marijo romarico, na katerega se bodo zainteresirani lahko vpisali.
21. 11. 2020: izdelovanje adventnih venčkov; adventni venček za cerkvi pripravi 8. r., jaslice pa 9. r.
31. 12. 2020: Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.
1. 1. 2021: maši ob 9h v Oseku in ob 10.30 v Šempasu.
Opozorjeno je bilo tudi, da je v Ozeljanu enkrat letno pri čiščenje šip v cerkvi zaradi višine potrebovali moško pomoč.
Zapisnik sestavila: Milena Černe
Oznanila župnij Šempas in Osek; 30.8.2020; 6.9.2020, 23. Navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura, delavniške maše ob 19h |
|
|
Ponedeljek 7.9.2020 |
Osek ob 19h, + Ljuboš Gruntar in za zdravje Osek 45a, po maši ŽPS Osek |
|
|
Torek 8.9.2020, mali šmaren, rojstvo Device Marije |
Ozeljan ob 19h + Rozalija in Alojz Špacapan Ozeljan 16, po maši srečanje Karitas v Šempasu |
|
|
Sreda 9.9.2020 |
Šempas ob 19h + Milan Čuš Šempas 82, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 10.9.2020 |
Ozeljan ob 19h za zdravje Ozeljan 90 |
|
|
Petek 11.9.20120 |
Osek ob 19h zahvalo v in priprošnjo Osek |
|
|
Sobota 12.9.2020 |
Šempas ob 8h v zahvalo za zdravje Šempas 18 |
|
|
13.9.2020; 24. navadna, angelska |
Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo Ob 9h Osek + Bojan Volčič Vitovlje 88 Ob 10.30 v Šempasu za Božje varstvo Šempas 163a |
|
Ta teden začnemo z veroukom. Vpis otroka v prvi razred je pri prvi uri verouka. Izračunali so da bi bil realni prispevek na veroučenca 45 eur. Ker pa za to dejavnost skrbi vsa župnija mi do sedaj nismo imeli nobenega prispevka. Na pastoralnem tečaju 1.9.2020 pa je škof potrdil, da je prispevek 20 eur za prvega otroka in 30 eur za dva ali več otrok iz družine. Prispevek lahko poravnate tudi med letom.
Delavnica molitve in življenja se bo nadaljevala v sredo 9. 9. 2020 ob 19:30 v farovžu v Oseku. Lepo vabljeni
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2020/21
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina in Ferdinanda Marinčič
- razred torek ob 16.45 Martina Vulič
- razred torek ob 15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob 17h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16.15 Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 17h Suzana Susič.
Mladinski verouk Larisa Škarabot po dogovoru
Verouk se poučuje, še bolje posreduje, v kombinaciji s sveto mašo. Poznavanje Kristusa »samo po telesu«, kakor pravi Pavel, ne pa po Duhu - po srcu ti nič ne pomaga. Zato imamo tudi za vse veroučence liturgični zvezek.
Cenik katekizmov in delovnih zveskov:
1.razred 11eur; 2. 11eur; 3. 6eur; 4. 9eur; 5. 9eur; 6. 9+6eur; 7. 9+6eur; 8. 9+6eur; 9.15eur. Katekizme in delovne zveske, če jih imate, prinesite k verouku že prvo uro. Če jih še nimate jih tam takoj kupite. Liturgični zvezek z listki 3. eur. Pravtako prinesite že k prvi uri spričevala.
19. septembra bo potekala 39. Stična mladih, za nas v Novi Gorici v prostorih cerkve Kristusa Odrešenika.
Ob 14.00 začetek zbiranja, pozdrav, predstavitev programa
14.30 različne delavnice
16.30 koncert
18.00 sveta maša
19.45 procesija z lučkami in adoracija na Mirenskem gradu
Več o letošnji vsebini in programu najdete na Facebooku in Instagramu Stične mladih ter na spletni strani dogodka.
Zaradi vzdrževanja ustreznih ukrepov je letos za vse udeležence srečanja obvezna spletna prijava. Prijavnica je dosegljiva do 13. septembra 2020 na:
https://www.facebook.com/sticnamladih/
https://www.instagram.com/sticnamladih/
Skavti vpisujemo nove člane. Kdor se nam želi pridružiti, naj izpolni spletno prijavnico.
Začetek skavtskega leta je v začetku oktobra, v nedeljo 4. 10. 2020.
Za več informacij pa nas lahko kontaktirate na: skavtinovagorica1@gmail.com, jana.turel@gmail.com , 040 215 323.
Naša krščanska identiteta je pripadnost: »Naša krščanska identiteta je pripadnost! Smo kristjani, ker pripadamo Cerkvi. Je kot priimek. Če je ime ‘Sem kristjan’, potem je priimek ‘Pripadam Cerkvi’,« je nazorno pojasnil Frančišek. Ta pripadnost je lepo izražena tudi v imenu, ki ga Bog pripiše sam sebi. Ko v obliki gorečega grma odgovori Mojzesu, ne pravi ‘jaz sem Vsemogočni’, ampak se poimenuje kot ‘Bog očetov’, ‘Bog Abrahama’, ‘Bog Izaka’, ‘Bog Jakoba’. »Na ta način se razodene kot Bog, ki je sklenil zavezo z našimi očeti in temu dogovoru ostane vedno zvest, kliče nas, da vstopimo v ta odnos, ki nas ‘predhaja’. Ta odnos Boga z njegovim narodom je predhoden vsem nam, izhaja iz tistega časa,« je zatrdil.
Nihče ne postane kristjan sam
Zato se najprej s hvaležnostjo spominjamo tistih, ki so bili pred nami in so nas sprejeli v Cerkev, je nadaljeval. »Nihče ne postane kristjan sam. Kristjane se ne dela v laboratoriju. Kristjan je del naroda, ki prihaja od daleč. Kristjan pripada narodu, ki se imenuje Cerkev in ta Cerkev ga naredi kristjana na dan krsta … A nihče, nihče ne postane kristjan sam,« je poudaril Frančišek. Če verujemo, če znamo moliti, če poznamo Gospoda in lahko poslušamo njegovo besedo, če ga čutimo blizu in ga prepoznamo v bratih, je to zato, ker so pred nami drugi živeli vero in so nam jo nato posredovali. Vero smo prejeli od naših očetov, naših prednikov, oni so nas o njej poučili. Spomnil je na starše, ki so za nas prosili krst, stare starše ali koga od sorodnikov, ki so nas naučili narediti znamenje križa in moliti prve molitve, na župnika ali kakega duhovnika, redovno sestro, katehista, ki nam je posredoval vsebino vere in nam pomagal rasti kot kristjani. »To je Cerkev,« je dodal, »velika družina, v kateri smo sprejeti in kjer se učimo živeti kot verniki in kot učenci Gospoda Jezusa.«
Oznanila župnij Šempas in Osek; 30.8.2020; 22. navadna, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 31.8.2020 |
Osek ob 19.30h po namenu Osek, po maši ŽPS Šempas |
|
|
Torek 1.9.2020 |
Ozeljan ob 20h + Cvetana Cigoj Ozeljan 24a |
|
|
Sreda 2.9.2020 |
Šempas ob 20h + Čermelj in Peršič Slomškova 2, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 3.9.2020 |
Ozeljan ob 20h po namenu |
|
|
Petek 4.9.20120 |
Osek ob 20h v zahvalo in priprošnjo MB za modrost, krepost in vero Osek |
|
|
Sobota 5.9.2020 |
Šempas ob 8h + Olga in Alojz Mladovan Šempas 33g Ob 16h v Oseku poroka med Košuta Urošem Osek 13b in Matejo Štanc Renški Podkraj 2 Renče |
|
|
6.9.2020, 23. Navadna nedelja |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Ladislav Mervič Ozeljan 32d Ob 9h Osek + Cingrle Dušan Vitovlje 82 Ob 10.30 v Šempasu za župnijo |
|
Z veroukom začnemo 6.9.2020
31.8.2020 ob 19.30 srečanje ŽPS Šempas
Delavnica molitve in življenja se bo nadaljevala v sredo 9. 9. 2020 ob 19:30 v farovžu v Oseku.
Lepo vabljeni
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2020/21
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina in Ferdinanda Marinčič
- razred torek ob 16.45 Martina Vulič
- razred torek ob 15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob 17h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16.15 Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 17h Suzana Susič.
Mladinski verouk Larisa Škarabot po dogovoru
Verouk se poučuje, še bolje posreduje, v kombinaciji s sveto mašo. Poznavanje Kristusa »samo po telesu«, kakor pravi Pavel, ne pa po Duhu - po srcu ti nič ne pomaga. Zato imamo tudi za vse veroučence liturgični zvezek.
Cenik katekizmov in delovnih zveskov:
1.razred 11eur; 2. 11eur; 3. 6eur; 4. 9eur; 5. 9eur; 6. 9+6eur; 7. 9+6eur; 8. 9+6eur; 9.15eur. Katekizme in delovne zveske, če jih imate, prinesite k verouku že prvo uro. Če jih še nimate jih tam takoj kupite. Liturgični zvezek z listki 5. eur. Pravtako prinesite že k prvi uri spričevala.
19. septembra bo potekala 39. Stična mladih, za nas v Novi Gorici v prostorih cerkve Kristusa Odrešenika.
Ob 14.00 začetek zbiranja, pozdrav, predstavitev programa
14.30 različne delavnice
16.30 koncert
18.00 sveta maša
19.45 procesija z lučkami in adoracija na Mirenskem gradu
Več o letošnji vsebini in programu najdete na Facebooku in Instagramu Stične mladih ter na spletni strani dogodka.
Zaradi vzdrževanja ustreznih ukrepov je letos za vse udeležence srečanja obvezna spletna prijava. Prijavnica je dosegljiva do 13. septembra 2020 na:
https://www.facebook.com/sticnamladih/
https://www.instagram.com/sticnamladih/
Skavti vpisujemo nove člane. Kdor se nam želi pridružiti, naj izpolni spletno prijavnico.
Začetek skavtskega leta je v začetku oktobra, v nedeljo 4. 10. 2020.
Za več informacij pa nas lahko kontaktirate na: skavtinovagorica1@gmail.com, jana.turel@gmail.com , 040 215 323.
Kateheza
Čutite, dragi verniki, da je kateheza mnogo več kot le devet let verouka. Poglabljajmo zavest, da smo vsi deležni poslanstva katehiziranja v moči krstne in birmanske milosti pa tudi po delovanju vseh drugih zakramentov. Papež Frančišek to pogosto naglaša z besedami Katekizma Katoliške Cerkve: »Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim« (155). Novi katehetski načrt pa konkretizira: »To pomeni, da katehiziranec v konkretnih okoliščinah življenja zna skladno uporabiti versko znanje, svoje vrednote in notranje prepričanje; vse to na osnovi skupnega imenovalca – ›ravnanja iz osebne vere‹. Verodostojen kristjan zna živeti ›preudarno kakor kače in nepokvarjeno kakor golobje‹(Mt 10,16)« (17). Nedvomno je prvi oznanjevalec in prvi odgovoren za oblikovanje skupnosti v svoji škofiji krajevni škof, po njem v župniji župnik in nato tisti, ki so posebej poklicani v službo oznanjevalcev: katehisti, bralci Božje besede, pevci ter drugi liturgični in pastoralni sodelavci. Prisotnost manjših skupin v župniji je njeno življenje. A če razvejanost ni podkrepljena z znanjem in duhovnostjo, lahko kaj hitro zapade rutini in podleže skušnjavi tekmovalnosti, celo sektaštva. Župnik bo zato s svojimi katehisti in animatorji skrbel, da se bo v vsaki skupini ohranjal evangeljski duh služenja, molitve ter zglednega življenja. Zato naj bo na srečanju čas tudi za katehezo: za pevski zbor na primer med vsakimi pevskimi vajami. Na srečanjih župnijskega pastoralnega sveta razmišljate, kako omogočiti in ponuditi katehezo ljudem v vseh starostnih obdobjih. Izvajalci pa naj poskrbijo, da bodo sami napredovali na duhovnem in spoznavnem področju. Zanje sodelovanje na študijskih dnevih, duhovnih vajah, duhovnih obnovah ter drugih srečanjih ni le pravica, temveč tudi službena dolžnost.
Zato vas, dragi bratje in sestre v veri, v veliki skrbi za poglobitev védenja o katoliški veri in še bolj življenja po njej močno spodbujamo k pričevanjski drži vašega življenja z novo gorečnostjo in novim izrazom, ki ga današnji človek dojema in sprejema.
Naj vas Božji blagoslov vodi, varuje in podpira na vaši pričevanjski poti vere!
Vaši škofje.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 21. navadna nedelja, 23.8.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 24.8.2020 |
Osek ob 20h za vse + Winkler Vitovlje 31 |
|
|
Torek 25.8.2020 |
Ozeljan ob 20h + Magdalena Pavlin Ozeljan 30a, pogrebna |
|
|
Sreda 26.8.2020 |
Šempas ob 20h + Boris in Anica Čermelj Šturje Slomškova 2, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 27.8.2020 |
Ozeljan ob 20h + Pavel in Franc Krapež Ozeljan 31j |
|
|
Petek 28.8.20120 |
Osek ob 20h + Mavrič Vitovlje 29 |
|
|
Sobota 29.8.2020 |
Šempas ob 8h za župnijo |
|
|
30.8.2020, 22. Navadna nedelja |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Alojz Košuta Ozeljan 122 Ob 9h Osek + Gleščič in Rožič Osek 84 Ob 10.30 v Šempasu v zahvalo za šestdeset let življenja Šempas 131 |
|
31.8.2020 ob 19.30 srečanje ŽPS Šempas
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2020/21
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina in Ferdinanda Marinčič
- razred torek ob 16.45 Martina Vulič
- razred torek ob 15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob 17h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16.15 Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 17h Suzana Susič.
Mladinski verouk Larisa Škarabot po dogovoru
Verouk se poučuje, še bolje posreduje, v kombinaciji s sveto mašo. Poznavanje Kristusa »samo po telesu«, kakor pravi Pavel, ne pa po Duhu - po srcu ti nič ne pomaga. Zato imamo tudi za vse veroučence liturgični zvezek.
Cenik katekizmov in delovnih zveskov:
1.razred 11eur; 2. 11eur; 3. 6eur; 4. 9eur; 5. 9eur; 6. 9+6eur; 7. 9+6eur; 8. 9+6eur; 9.15eur. Katekizme in delovne zveske, če jih imate, prinesite k verouku že prvo uro. Če jih še nimate jih tam takoj kupite. Pravtako prinesite že k prvi uri spričevala.
Kateheza
»Zato, moji ljubi bratje /in sestre/, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen« (1 Kor 15,58). O »Gospodovem delu«, ki nam ga je zaupal kot trajno katehezo, ki smo je potrebni kot naslovniki, a hkrati smo poklicani tudi biti kateheti, vsak v svojih okoliščinah. Vsi, ne le duhovniki in škofje ter katehistinje in katehisti.
Evangeljsko sporočilo »Mar more slepi voditi slepega? /…/ Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj« (Lk 6,39.40). lahko razumemo katehetsko: Najprej nas Jezus uči s svojim življenjem. Pot krščanske vere je postopno vstopanje v Božjo Skrivnost. Katehet kot Jezusov učenec prime v občestvu Cerkve drugega za roko in ga vodi v življenje v tej Skrivnosti, kar je velika milost za oba. Ta Skrivnost ni nasprotje razumskega vedenja, ampak daje novo luč vsem človekovim zmožnostim. Zato takšna kateheza ni nikoli končana, ker Skrivnost nima mej, vodi pa v vedno nova čudenja, ki preidejo v češčenje Božje navzočnosti. To postane človekova notranja drža.
Danes smo na koncu neke dobe, ki je trajala približno šest stoletij. Doživljamo velike kulturne spremembe, ki so prinesle s seboj tudi poplitvenje vednosti o veri in njenega doživljanja. Posledično na področju vere marsikdaj »slepec« »slepca« vodi. Zato je aktualno vprašanje, kako v teh razmerah oznanjati evangelij. Papež sv. Pavel VI. je v konstituciji O evangelizaciji zapisal: »Današnji svet potrebuje učitelje in pričevalce. Če pa posluša učitelje, jih posluša zato, ker so tudi pričevalci« (41). Živeti in oznanjati vero pa za krščenega ni nekaj izbirnega, je »ukaz« v Pavlovem smislu: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal« (1 Kor 9,16).
Jezus poudari: »Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, /…/ iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta« (Lk 6,45). Dobre nas dela Bog sam, ko se mu pustimo oblikovati – tudi po katehezi. Te besede vabijo vsakega izmed nas, da se zave, da je oznanjevalec – katehet v domači družini, v krogu prijateljev in znancev … Starši otrokom, stari starši vnukom, prijatelj prijateljem, sosed sosedom, znanec znancem, v gospodarstvu, v družbi, šolstvu, skratka povsod. Ali ni imenitna kateheza, ko babica pokriža vnuka na poti mimo kapelice? Ali ko prijatelj prijatelju na zid na Facebooku napiše spodbudno svetopisemsko misel? Ali ko sosed pomirjujoče poda roko sosedu v spravo po dolgoletnih sporih za košček zemlje? Prav vsak od nas je povabljen, poklican in ima pravico, da »odmeva« Jezusovo besedo v svojem življenju – tako zelo, da bo ogreval srca svojih bližnjih. Ali kot sporoča Splošni pravilnik za katehezo: »Vera je osebno srečanje z Jezusom Kristusom; pomeni postati njegov učenec. To zahteva od človeka, da si nenehno prizadeva misliti kot On, presojati kot On in živeti, kot je On živel« (53). S posebno pozornostjo spodbujamo vas, dragi starši, z veseljem sprejmite svojo naravno in nadnaravno poslanstvo prvih katehetov svojim otrokom. Za spodbudo si sposojamo besede bl. škofa Slomška, ki je materine nauke imenoval »jutranja zarja«, očetov pouk pa »jutranje sonce« človekovega otroštva: »Bodite pridni, vi očetje in matere ljube; v vaših rokah so otroci, žlahtne mladike Gospodove. Mati, ki malo dete dojiš, vtisni mu v srce gorečo ljubezen do Jezusa; in ko pozimi predeš na klopi sede, popevaj otroku svete pesmi in uči ga lepo moliti. Materin nauk je deci jutranja zarja. /…/ Pa tudi oče ne pozabi, da te je Bog otroku za prvega učitelja dal. Zvečer po dokončanem delu se usedi za mizo, pozovi deco in vprašaj, kaj so se učili, ali so molili lepo. Ob nedeljah in svetkih vodi otroke k službi božji, pelji jih popoldne na polje ali pa na vesele vinske vrhe, kaži jim božja čuda in dobrote, naj hvalijo Očeta, ki je dober in je brezkončno njegovo usmiljenje. Očetov nauk je deci jutranje sonce.«
Oznanila župnij Šempas in Osek; 20. navadna nedelja, 16.8.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 17.8.2020 |
Osek ob 8h v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 31 |
|
|
Torek 18.8.2020 |
Ozeljan ob 20h po namenu |
|
|
Sreda 19.8.2020 |
Šempas ob 20h + Jože Cernarič Šempas 159a, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 20.8.2020 |
Ozeljan ob 8h + g. Bogdan Bric |
|
|
Petek 27.8.20120 |
Osek ob 8h + vsi pokojni Faganel Vitovlje 45i |
|
|
Sobota 28.8.2020 |
Šempas ob 8h po namenu |
|
|
21. navadna nedelja, 23.8.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Ladislav Mervič Ozeljan 32d Ob 9h Osek v zahvalo Vitovlje 19 Ob 10.30 v Šempasu za župnijo |
|
31.8.2020 ob 19.30 srečanje ŽPS Šempas
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2020/21
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina in Ferdinanda Marinčič
- razred torek ob 16.45 Martina Vulič
- razred torek ob 15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob 17h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16.15 Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 17h Suzana Susič.
Mladinski verouk Larisa Škarabot po dogovoru
MAŠA NA DALJAVO
“Da imamo po naših cerkvah živega Boga, ta misel se pravzaprav zdi fantastična celo kristjanu, če se vanjo poglobi, čeprav teoretično ne odklanja dogme o evharistični pričujočnosti. Da bi imel recimo tamle za vogalom, takole med karoserijsko delavnico in med zdravniško ambulanto, na razpolago Kristusa, živega, na ravni najbolj osebnega Ti – takšno pojmovanje utegne zadišati nekoliko po neslanem celo človeku, ki je sicer domač pri obhajilni mizi”.
(Alojz Rebula, Smer Nova zemlja, MD, 1972, 114-115)
Morda smo izgubo oprijemljivega občestva in okolja sprva nadoknadili z večjo ponotranjenostjo in osebno pobožnostjo, toda izguba “fizične” razsežnosti s časom vendarle daje čutiti, da sv. maši na daljavo manjka nekaj bistvenega. Krščanstvo namreč ni gnoza, ni neko vedenje ali spoznanje, niti ni zgolj neko čustvovanje ali čutenje, pač pa je osebno srečanje z Nekom, ki je v tabernaklju stvarno navzoč, kot je na njemu lasten način zapisal Alojz Rebula v zgoraj navedenem odlomku.
V velikonočni številki Novega glasa je prijatelj Dario Bertinazzi lepo povedal, da maša po radijskih valovih ne more nadomestiti srečanja z Jezusom v tabernaklju. Tu ne gre le za preprosto ugotovitev, dostopno sleherni zdravi pameti, da je namreč dogodek v živo zanimivejši in privlačnejši od prenosa na daljavo. Kot je povedal Bertinazzi, gre v resnici za nevarnost, ki je subtilnejša, in sicer da bi v imenu neke domnevne ponotranjenosti in poduhovljenosti utegnili priti do sklepa, da “ima sveta maša isti učinek tako po televiziji kot v cerkvi”. Navsezadnje bi se lahko pri tem sklicevali celo na znan evangeljski odlomek: “Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem” (Mt 6,1-6.16-18) . Toda krščanska antropologija, ki jo na najbolj radikalen način izraža skrivnost Božjega učlovečenja, odklanja enostranski spiritualizem. Iz skrivnosti učlovečenja izhaja namreč pojmovanje, po katerem “je v vsakem, tudi najvišjem in najčistejšem duhovnem izkustvu navzoča telesnost in v vsakem, tudi najmanjšem telesnem dejanju navzoča duhovnost” (Civ. Catt., 1991, I, 120). Zato ni čudno, da je bil 17. aprila v tem smislu kategoričen tudi papež Frančišek: “Razmišljam o nevarnosti trenutka, ki ga živimo. Pandemija je povzročila, da se tudi v verskem pogledu, vključno s to mašo, sporazumevamo preko medijev. A to ni Cerkev, to je pač Cerkev v težkem položaju, ki ga Gospod dopušča, ampak idealna Cerkev je vedno z ljudstvom in z zakramenti”.
Tomaž Simčič
Kaj to pomeni “naročiti” mašo?
To pomeni, da se Cerkev – skupnost, ki pod vodstvom duhovnika praznuje evharistijo – strinja, da prosimo Boga, da bi z dobrinami, ki jih prinaša ta sveta maša, obdaril konkretno osebo ali skupino ljudi. Za kakšne dobrine gre?
Odgovor se skriva v odgovoru na vprašanje: Kaj je evharistija? To je ponavzočenje Jezusove daritve, ki jo je daroval Očetu, ko je na križu dal svoje življenje. V tej eni daritvi se je Jezus popolnoma združil z Očetom.
Ko mi obhajamo evharistijo, se povezujemo s to Jezusovo daritvijo, postajamo udeleženci, njen del in se “po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu” združujemo z Očetom. “Namen” pomeni, da ko to delamo, prosimo Boga, da bi v to zedinjanje vključil konkretnega človeka. Združenje z Bogom pa ni nič drugega kakor zveličanje.
Če prosimo, na primer, za zdravje, za dober uspeh pri testu matematike, za varstvo in tako naprej, prosimo v tem smislu, da bi to pomagalo pri zveličanju tega človeka – da bi bil torej z Bogom združen za vedno.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 9.8.2020, 19. Navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 10.8.2020, sv. Lovrenc |
Osek ob 8h v zahvalo za zdravje Osek 4b |
|
|
Torek 11.8.2020, sv. Klara |
Ozeljan ob 8h za župnijo |
|
|
Sreda 12.8.2020 |
Šempas ob 20h + Ardela Štefanija, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 13.8.2020 |
Osek ob 20h v zahvalo za uspešno šolsko leto |
|
|
Petek 14.8.20120 |
Osek ob 20h + Živec Vitovlje 29 |
|
|
Sobota 15.8.2020, Marijino vnebovzetje |
Ozeljan ob 7.45 v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 25a Šempas ob 10.30 + Cernatič Vida Šempas 158 Vitovlje ob 17h + Ipavec Danilo Vitovlje 19 |
|
|
20. navadna nedelja, 16.8.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Marija in + Cej Šmihel 13 Ob 9h Osek + Badalič Karlo Osek 91 Ob 10.30 v Šempasu za blagoslov ob začetku šolskega in veroučnega leta |
|
K tebi sveta Marija hitimo, ker nas privlačijo tvoje kreposti
Sveto pismo pravi “prosi”, “išči”, “trkaj”. Ampak za kaj naj vendar prosim?
Ko premišljujete v svoji molitvi o tem kako prositi, iskati in trkati, bi morali pomisliti na Psalme, saj na toliko različnih načinov odgovarjajo na ta vprašanja. Recimo:
Za eno prosim GOSPODA, to skušam doseči: da bi prebival v GOSPODOVI hiši vse dni svojega življenja, da bi zrl GOSPODOVO milino, premišljal v njegovem templju.
To je iskreno hrepenenje, ki ga je v Psalmu 27:4 izrazil kralj David. Prebivati v hiši Gospodovi pomeni hrepeneti po Bogu in svetosti.
V Evangeliju po Mateju 7:7 nam Jezus pravi: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!
Mnogokrat se počutimo izgubljene, ker smo tako daleč od Boga, da sploh ne najdemo več stika z Njim. In tako resnično potrebujemo napotke glede tega, kako naj prosimo, iščemo in trkamo na način, ki je združljiv z vsemi dobrimi stvarmi, ki nam jih Bog želi podariti.
Stvari, ki presegajo tiste, ki morda hitro potešijo potrebe, vendar nas naposled pustijo prazne. Tiste pristno dobre stvari, ki nas bodo vodile naprej po poti k svetosti. Na kaj najprej pomislite, ko premišljujete o Jezusovem povabilu “prosite, iščite, trkajte”? Na svetost?
Se spominjate gospoda Tevya, ki je v znanem angleškem muzikalu “Goslač na strehi” pel pesem “Če bi bil bogat mož”? V pesmi pravi, da če bi bil bogat, mu ne bi bilo treba trdo delati, zgraditi velike hiše in napolniti dvorišča z gosmi.
Na vse te stvari najprej pomislimo, ko sanjamo o bogastvu. Mogoče bi danes k temu še kaj dodali. Toda lepota Tevyove najbolj goreče želje se skriva v jedru pesmi:
Če bi bil premožen, bi imel čas, ki ga zdaj nimam, da bi sedel v sinagogi in molil, in se morda usedel k Vzhodnemu zidu in bi vsak dan po več ur razpravljal z učenimi možmi o svetih knjigah. To bi bila najboljša stvar med vsemi.
Ta skromni judovski oče je razumel, da morajo vsi blagoslovi človeku omogočiti, da bolje izpolni svojo najbolj temeljno dolžnost: da v tem življenju spozna in ljubi Gospoda ter mu služi, da bo za večno lahko združen z Njim v nebesih.
Mnogi ljudje hrepenijo po bogastvu, slavi, znanju ali občudovanju. Nobena od teh stvari sicer sama po sebi ni napačna, vendar se moramo vprašati: ali iščemo svetost? Če delamo za svetost, nam bodo drugi vidiki morda podarjeni in ne bodo škodili naši duši.
Obenem je dovolj, da si ogledamo hollywoodske elite in ugotovimo, da slava in bogastvo, pamet in občudovanje lahko pripeljejo do moralnega propada, če nismo zasidrani v Bogu.
Ker kralj Salomon ni prosil bogastva, premoženja in slave, … [tudi] ni prosil dolgega življenja, temveč je prosil zase modrosti in znanja, da bi mogel vladati mojemu ljudstvu, kateremu ga je Bog postavil za kralja sta mu bila dana modrost in znanje. Pa tudi bogastvo, premoženje in slava kakršnih niso imeli kralji, ki so bili pred njim in za njim (prim. 2 Kr 1:11-12).
Če prosimo, iščemo in trkamo za vrednote, ki nam bodo omogočile, da postanemo bolj podobni Kristusu, bo Bog odgovarjal na naše prošnje, dokler ne bomo resnično izpolnjeni – in srečni.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 18. navadna nedelja 2.8.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 3.8.2020 |
Osek ob 20h v zahvalo Vitovlje 92 |
|
|
Torek 4.8.2020, Janez Marija Viannej |
Ozeljan ob 20h v zahvalo po namenu |
|
|
Sreda 5.8.2020, Marija Snežna |
Šempas ob 20h + Konič Šempas 109, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 6.8.2020, Jezusova spremenitev na gori |
Ozeljan ob 20h + Alojzija Košuta Ozeljan 122, pogrebna |
|
|
Petek 7.8.20120 |
Osek ob 20h + starši iz družine Ipavec in Geržina Osek 4b |
|
|
Sobota 8.8.2020, sv. Dominik |
Šempas ob 8h + Marijo Bovcon Šempas 33g Ob 18.30 v Šempasu poroka med Humar Andrejem Šempas 57b in Jančič Kristino Medana 15 |
|
|
9.8.2020, 19. Navadna nedelja |
Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo Ob 9h Osek + iz družine Vitovlje 62 Ob 10.30 v Šempasu v zahvalo Šempas 61c |
|
Močan sem, ker je Bog z menoj
Večina nas verjame, da je Bog vedno z nami, ker nas ljubi in skrbi za vsakega od nas. Toda ko se v svetu dogajajo vse te grozne reči, ali še vedno lahko stopimo pred ljudi in ponosno izgovorimo besede: “Bog je z menoj.”Satan rad izkoristi strah in negotovost, s katerima nas preslepi in začnemo verjeti, da nas je Bog v tem krutem svetu zapustil.
V resnici nas Bog nikoli ne bo pustil same ne glede na težavnost našega položaja. Zaupati božji besedi je najboljše, kar lahko storimo v trenutku skušnjave. Številni odlomki iz Svetega pisma nam obljubljajo božjo navzočnost, če le verjamemo in Mu zaupamo.
Sveto pismo nam podarja številne spodbudne odlomke, s katerimi lahko krepimo našo vero.
Kadarkoli se boste znašli v skušnjavi, se lahko zatečete k naslednjim svetopisemskim citatom, ki vam bodo vlili moči in vas spomnili, da vam bo Bog vedno stal ob strani ter vas bo varoval in rešil pred hudim.
Imejte vero v Boga: Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. Psalmi 23:4 Te besede je zapisal David, ko se je staral. Govori o Bogu, ga imenuje za svojega Pastirja in se Mu zahvaljuje za Njegovo vodstvo, varstvo in spremstvo.
Vrh obrazca
Dno obrazca
Davidove besede ponazarjajo, da njegova moč in pogum prihajata od Boga, zato se tudi vpričo smrti ne bo bal ničesar, ker ve, da ga Bog ne bo nikoli zapustil. Ta svetopisemski odlomek nas uči, da če verjamemo Vanj in Mu zaupamo, se nam ni treba bati ničesar – niti smrti.
Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj GOSPOD, tvoj Bog. Jozue 1:9
To je eden mojih najljubših citatov, ki ga preberem vedno, ko sem prestrašena ali v skrbeh glede svoje prihodnosti. Spodbuja me, da sem močna in se zanašam na Boga pri vsemu, kar potrebujem.
Odlomek nam naroča, naj se ne bojimo in naj ne bomo v skrbeh za našo prihodnost, kajti Bog ve, kaj potrebujemo. On nas bo do konca časov vedno spremljal, kamorkoli bomo šli.
Bodite krepki in pogumni, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi! Kajti GOSPOD, tvoj Bog, hodi s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. 5 Mojzesova knjiga 31:6
Ta citat nam zagotavlja, da je Bog več kot dovolj v vsakem položaju, v katerem se znajdemo. Spodbuja nas, naj bomo močni in pogumni ne glede na to, s kom ali s čim se spopadamo, saj nam obljublja, da nas nikoli ne bo pustil na cedilu ali nas zapustil, če le verujemo vanj.
Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom s svojo pravično desnico. Izaija 41:10
Verz nam naroča, naj zaupamo božji besedi. Govori nam, naj se ne bojimo, saj nam obljublja, da nam bo dal moč, ko jo bomo potrebovali, da nam bo pomagal v težavah in da nas bo vedno podpiral s svojo pravično roko, ko bomo zašli s poti.
Kot kristjani se vselej srečujemo z izzivi, ki preizkušajo našo vero v Boga. Te preizkušnje so včasih pretežke in jih skoraj ne moremo sami premagati.
Toda spomniti se moramo, da je Bog ves čas z nami. On nam bo dal moči, poguma in odločnosti, da premagamo skušnjave in izzive. To nam bo vlilo samozavesti, da bomo končno lahko vzkliknili: “Bog je z menoj!”
Molitev za papeža Frančiška
Gospod, hvala ti, ker si na Petrovo mesto poklical Frančiška, moža tolikšne človeškosti, poguma in zaupanja vate. Daj, da bi prisluhnili njegovemu povabilu v globlji odnos z Jezusom. Blagoslavljaj ga v njegovi odprtosti in poklicu, da bi zmogel biti oče vsem narodom in vsem ljudem. Podpri ga v modrosti, da bi mogel biti orodje miru in ozdravljenja v svetu, ki kriči po miru in ljubezni.
Hvala ti, ker nas po njem vsakodnevno opominjaš in v nas krepiš zavest, da je Bog prišel kot človek in da se bratstvo začne pri tem, kar je najbolj človeškega. Hvala ti, ker nam po njem kažeš, da je najbolj pomembno iti k tistim, ki so najbolj ranljivi in nemočni, da se lahko božja moč izvrši in izkaže v polnosti. Če zavrnemo njih, zavrnemo Boga in s tem zavrnemo tisto, kar je najbolj krhko tudi v nas – prav tisto, kar Bog želi, da zraste v močno drevo.
Hvala ti, ker nam papež s toliki dejanji pozornosti in ljubezni kaže, da je s teboj, Gospod, res vse mogoče. Gospod, prosim te, da se tudi mi ne bi ustavljali zaradi ‘Ne zmorem’, ‘Ni mi všeč’, ‘Nemogoče je’… Prosim te, da nas tako kot Frančiška navdaš z zaupanjem, da bomo vstopili tja, kamor nihče noče, tja kamor velikaši ali pomembneži tega sveta ne želijo ali ne zmorejo vstopiti.
Gospod, prosim te, da navdaš Svetega očeta z močjo, zdravjem, modrostjo in odprtostjo, da bo še naprej podiral zidove med narodi, skupnostmi in gradil mostove bratstva in povezanosti, da bomo lahko zaživeli kot svet miru in edinosti.
Odstrani od njega vse zlo in ga zaščiti pred napadi hudega, da bo lahko skupaj s Teboj izpeljal načrt, ki ga imaš zanj, za našo skupnost in za ves svet. Daj nam željo, da bi ga vsakodnevno podpirali v molitvi in skupaj z njim, z dejanji ljubezni, gradili boljši jutri za cel svet.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 17. navadna nedelja, 26.7.2020, Krištofova nedelja darujemo za vsak srečno prevožen kilometer za vozila naših misijonarjev, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 27. 7.2020 |
Osek ob 20h v čast MB Vitovlje 92 |
|
|
Torek 28.7.2020 |
Ozeljan ob 20h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 31j |
|
|
Sreda 29.7.2020 |
Šempas ob 20h + Elen Karat Ozeljan 18, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 30.7.2020 |
Ozeljan ob 20h v čast sv. Jožefu |
|
|
Petek 31.7.20120 |
Osek ob 20h Bogu in MB v priprošnjo in zahvalo za zdravje Osek |
|
|
Sobota 1.8.2020 |
Šempas ob 8h + Pepca Markočič Šempas 185 |
|
|
18. navadna nedelja 2.8.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo Ob 9h Osek + Hrovatin Osek 16 Ob 10.30 v Šempasu + Škarabot Evgen in David Šempas 42 |
|
Gojite sovraštvo? Čas je, da se ga osvobodite
Sovraštvo je močna beseda. Je tudi močno čustvo. Prav vseeno je, kako mirni, razumni ali ljubeči ste, v nekem trenutku svojega življenja ste se zagotovo soočili tudi s sovraštvom.
Morda je vzniknilo v naglici jeze proti drugemu človeku, prav takrat, ko vas je ujel nepripravljene ali šibke, morda pa je bila (ali še vedno je) velika in gnojna srčna rana zaradi nečesa, kar vas je globoko prizadelo.
Ne glede na razlog, verjetno se strinjate, da sovraštvo ni nekaj v čemer si želite vztrajati, kajne?
Ne le, da je neprijetno, je tudi najbolj nezdravo čustvo, ki ga je človek sposoben gojiti. Če nanj niste pozorni, vas lahko uniči in spremeni v popolnoma zagrenjeno osebo.
Svet je na robu obupa zaradi pomanjkanja ljubezni; ljubezni do sočloveka, živali, zemlje, do vsega stvarstva. Kjer ni ljubezni, tam vlada strah in sovraštvo.
Breme sovraštva
Sovraštvo ni kratkotrajno čustvo. V nas pušča globoko sled še dolgo potem, ko prebrodimo občutke prizadetosti, bolečine in jeze. In dlje časa, kot pustimo, da tli v našem srcu, težje ga bomo izkoreninili in se z njim spoprijeli.
Tukaj je nekaj dolgoročnih posledic sovraštva:
Depresija
Grenkoba
Prekinjeni odnosi
Slabo zdravje in imunski sistem
Izogibanje odnosom
Kaj o sovraštvu pravi Sveto pismo?
Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. Efežanom 4:31. Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake. Pregovori 10:12. Iz poželenja vstajajo prepiri in sovraštva. Ljubite svoje sovražnike in delajte dobro tistim, ki vam ne morejo povrniti…
Ljubezen in sovraštvo si stojita drug nasproti drugega. Jasno je namreč, da je najboljši boj proti sovraštvu mir, veselje in razbremenitev, ki jo prinaša ljubezen.
Kako prenehati sovražiti nekoga, ki vas je prizadel
Ko v sebi zaznate sovraštvo, je to opozorilni znak, da ste na spolzkem terenu. Ne samo, da ti občutki predstavljajo nevarnost za vaše duševno in čustveno zdravje, ampak tudi Bog od vas pričakuje, da ga zamenjate za ljubezen (z Njegovo pomočjo). Lažje reči, kot storiti, kajne? Tukaj je nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo pri tem v pomoč.
Sprejmite in ne zanikajte svoja čustva
Ena največjih ovir v procesu opuščanja sovraštva je zanikanje. Včasih je težko sprejeti resnico o sebi, čutimo zadrego ob dejstvu, da nekoga sovražimo in zato raje zamahnemo z roko in pustimo tako kot je, ker je (pre)težko, ni vredno naše energije in se preprosto ne želimo soočiti z občutki. Ampak ubrati je potrebno prav nasprotno pot. Priznati si jezo in prizadetost, brez občutkov krivde. Tako bomo lažje in z mirno glavo odšli naprej.
Naučite se odpustiti
Kako prenehati sovražiti človeka, ki vas je prizadel? Izpustite ga. Takšna je pač realnost: ne glede na to, ali gre za majhno napako ali za veliko krivico, ni mogoče storiti veliko, da bi to spremenili. Zato se osvobodite bremena sovraštva in se naučite odpuščati. Odpustiti ne pomeni, da sprejmete dejanja, ki so vas prizadela. Pomeni le, da vam je vaš duševni mir bolj pomemben kot boj in zamera.
Spregovorite o tem, kar vas je prizadelo
Ne pustite jezi, da vre znotraj vas. To se nikoli ne konča dobro. Privedlo bo le do strupenih občutkov in grenkobe, ki bodo zadeve le še poslabšale.
Namesto tega poiščite nekoga, ob katerem se počutite čustveno varne in se mu odprite. Če je le mogoče, se soočite s temi občutki in jezo izrazite na primeren način. SP: «Jezite se toda pri tem ne grešite.« Včasih je dovolj že to, da na glas priznamo, da smo jezni. Občutili boste olajšanje in spoznali, kako močno so vas ta občutja obremenjevala.
Ne jemljite stvari preveč osebno, četudi so osebne
Veliko sovraštva izvira iz jeze, ta pa pogosto izvira iz nerazumevanja. Ko jezi pustite pot na plano, lahko bolj trezno razmislite o okoliščinah. Je šlo za nesporazum? Kaj je botrovalo konfliktu? V kakšnih okoliščinah živi človek, ki vas je prizadel?
Včasih boste ugotovili, da je bila jeza upravičena, včasih pač ne. Bodite objektivni. Če se vam je zgodila krivica, to poizkusite razumeti kot njegovo/njeno osebno težavo, ne vašo.
Izročite sovraštvo Jezusu v molitvi
Soočanje s sovraštvom ni preprosto. Je trdovratno čustvo, ki se ne bo predalo kar tako. Veliko lahko naredite sami, ampak le z Bogom ga dokončno lahko izkoreninite. On je zmožen izboriti ta boj za vas, saj vas je ustvaril iz ljubezni. Prosite ga za pomoč.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 19.7.2020, 16. Navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 20. 7.2020 |
Osek ob 20h v čast sv. Jožefu za varstvo družin in župnij |
|
|
Torek 21.7.2020 |
Ozeljan ob 20h v čast Svetemu Duhu Ozeljan 60 |
|
|
Sreda 22.7.2020, sv. Marija Magdalena |
Šempas ob 20h + Ardela Štefanija Vitovlje 93, 8 dan, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 23.7.2020, sv. Brigita Švedska |
Ozeljan ob 20h v zahvalo Ozeljan 49 |
|
|
Petek 24.7.20120, sv. Krištof |
Osek ob 20h + Dušan Cingrle p. n. ŽPS |
|
|
Sobota 25.7.2020, sv. Jakob starejši |
Šempas ob 8h + Alojzija Terčič Šempas 100 |
|
|
17. navadna nedelja, 26.7.2020, Krištofova nedelja darujemo za vsak srečno prevožen kilometer za vozila naših misijonarjev |
Ob 7.45 v Ozeljanu šagra v Ozeljanu, maša v zahvalo in priprošnjo za srečno in varno vožnjo Ob 9h Osek v zahvalo in priprošnjo za srečno in varno vožnjo Vitovlje 45h Ob 10.30 v Šempasu za župnijo
|
|
Umetnost zaupanja ali kako Bogu prepustiti nadzor
Trenutne razmere v svetu zaradi COVID-19 so najustreznejši primer tega, kako zlahka izgubimo nadzor. Kdo bi si mislil, da bo za ohromitev pravzaprav celotnega sveta dovolj le en mikroskopsko majhen bacil. Ko se prebijamo skozi te težke čase in se srečujemo z različnimi preizkušnjami, ki jih ti prinašajo, je vse, kar lahko rečemo: zaupamo v Boga.
Ne pozabite Davidove modrosti iz knjige Pregovorov:
»Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj …« Pregovori 3,5
Preprosto povedano, vera je zaupanje v stvari, za katere nimamo dokazov. To pomeni verjeti Bogu, čeprav ga dejansko nikoli nismo videli v fizični obliki.
Po drugi strani je zaupanje bolj povezano z zaupanjem v Njegovo dobrohotnost in s tem, da ima On za vse pripravljen načrt.
Avtor Nolan Dalla dodatno poglablja to razlikovanje in pravi, da zaupanje pogosteje temelji na dokazih pretekle milosti in blagoslovov, ki nam jih Bog pošilja.
Pri takšnem pojmovanju je povsem jasno, da posameznik lahko verjame v božjo navzočnost in moč, vendar Mu povsem ne zaupa, da bo poskrbel zanj.
Svetopisemski velikani, ki so živeli po načelu »zaupamo v Boga«
To je bilo vodilno načelo mnogih znanih svetopisemskih junakov.
Kralj David
»Na dan, ko se bojim, zaupam vate. V Boga, čigar besedo hvalim, v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek?« Psalm 56, 4–5
Davidovo celotno življenje je bilo resnično navdihujoče in vznemirljivo potovanje zaupanja Bogu.
Ne glede na to, ali se je bojeval proti levom, vojskam ali svojim lastnim demonom, je David vedno vključeval Boga v svoje načrte in Mu je ob več kot eni priložnosti popolnoma prepustil nadzor.
Morda je njegov boj z Goljatom najbolj značilen zgled njegovega zaupanja v Boga. Zaupal je, da ga bo Bog ne le ščitil, temveč mu tudi naklonil zmago. Stvari so se čudovito obrnile v njegovo dobro.
Danijel in njegovi trije najboljši prijatelji
»Tedaj se je kralj silno razveselil nad njim in rekel, naj potegnejo Daniela iz jame. Daniela so potegnili iz jame in niso našli na njem nobene poškodbe, kajti zaupal je v svojega Boga.«
Danijel 6,24
S prepuščanjem nadzora pride svoboda. Zaupanje Bogu vsekakor deluje. V različnih svetopisemskih odlomkih vedno znova spoznavamo, da Bog nikoli ne pusti na cedilu tistih, ki mu zaupajo.
Toda kako pravzaprav prepustimo nadzor? Tukaj je nekaj smernic, ki vam lahko pomagajo na vaši poti spoznavanja kako zaupati Bogu:
Ne bodite panični
Ko gredo stvari v vašem življenju narobe in načrti ne uspejo, se uprite svojemu nagonu, da bi postali panični, in za trenutek zadihajte.
Ne pozabite, da je Bog to predvidel in da se njegovi načrti že uresničujejo. Zato to sprejmite mirno in zaupajte, da je za to že poskrbljeno.
Uporabite vire, ki so vam bili dani po milosti
Včasih je božji odziv na preizkušnjo v tem, da vam dodeli vire, ki jih potrebujete za obvladovanje položaja. Morda se boste morali le ozreti okoli sebe in jih boste našli.
Tako ne boste zgolj sedeli križem rok in nemočno opazovali, kako se vaše življenje navidezno sesuva.
V molitvi se obrnite na Gospoda
Naučite se izraziti svoje strahove in razočaranja Gospodu. Seveda, On že ve, kaj prestajate, in že uresničuje svoj načrt, kako vam bo pomagal. Toda če se boste pogovarjali z Njim, boste deležni miru in tolažbe, ki vam bosta zadeve zagotovo olajšala.
Bodite potrpežljivi
Bog stvari počne ob svojem času in tudi ko se vam zdi, da je prepozno ali da zavlačuje, On vedno izbere ravno pravi trenutek. Zato bodite potrpežljivi, tudi ko ste povsem na tleh. Če mu boste zaupali, vas ne bo pustil na cedilu.
Dovolite Njemu, ki ve vse, da vas izpelje iz vsake teme, ki prevzame vaše življenje.
»Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.« Jeremija 17,7
Oznanila župnij Šempas in Osek; 5.7.2020 Ciril in Metod, slovanska apostola, sozavetnika Evrope, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
datum |
kraj in ura |
|
|
Ponedeljek 6.7.2020 |
Šempas ob 8h za župnijo, med tednom v župniji ni maše |
|
|
Nedelja 12.7.2020, šagra sv. Mohorja in Fortunata |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Mole in Grošelj Šmihel 67 Ob 9 Osek v zahvalo in priprošnjo MB Osek Ob 10.30 v Šempasu v čast Svetemu Duhu Šempas 33g |
|
|
Ponedeljek 13. 7.2020 |
Ni svete maše |
|
|
Torek 14.7.2020 |
Ozeljan ob 20h + Tribušon Emilija Ozeljan 31a |
|
|
Sreda 15.7.2020 |
Šempas ob 20h za zdravje v družini Šempas 76f, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 16.7.2020 |
Ozeljan ob 20h + Jelica Špacapan Šmihel 67 |
|
|
Petek 17.7.20120 |
Osek ob 20h + starši in brat Vitovlje 86 |
|
|
Sobota 18.7.2020 |
Šempas ob 8h + Ušaj in Brankovič Šempas 169c Ob 17.30 v Oseku poroka med Matjem Žižmondom Vogrsko 153b in Metko Guštin Osek 27a |
|
|
19.7.2020, 16. Navadna nedelja |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Košuta Ivan Ozeljan 53 Ob 9 Osek za župnijo Ob 10.30 v Šempasu + sorodniki Šempas 169c |
|
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2020/21
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina in Ferdinanda Marinčič
- razred torek ob 16.45 Martina Vulič
- razred torek ob 15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob 15.30 Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16.15 Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 15.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
- dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 17h Suzana Susič.
- Mladinski verouk Larisa Škarabot po dogovoru
Premagajte zaskrbljenost skupaj z Bogom
Srce vam močno razbija, neštete misli hitijo skozi vaš um, premetavate se po postelji, ne morete spati, težko se osredotočite; v šoli, pri delu, celo pri gledanju televizije.
Ste zaskrbljeni? Zaskrbljenost vas drži ujete v preteklosti ali pa vas plaši s prihodnostjo, predvsem pa vam krade trenutke užitka, onemogoča, da bi živeli sedanji trenutek in se spominjali drobnih, lepih stvari. Tudi vaša samozavest trpi. Obstajajo različne oblike anksioznosti, od socialne fobije, anksiozne motnje, do paničnih napadov. Ampak tega se pogosto lahko osvobodimo sami. No, ne čisto sami. Skupaj z Bogom.
Vera: odlično zdravilo proti zaskrbljenosti
Strah je korenina zaskrbljenosti; strah pred neznanim, strah pred ljudmi, ko se morate recimo srečati s kom, zadrega, ko ste v središču pozornosti, strah, ko začnete novo službo, ali pa ko prihaja do odpuščanj, ko ostanete brez dela in seveda strah pred smrtjo.
Ste v stiski?
Brezplačni pogovori z usposobljenimi terapevti in duhovni pogovori s posvečenimi osebami.
Ampak Bog nas želi odvrniti od strahov: “Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.” Jeremija 29:11
Koliko zares zaupate Bogu?
Če zaupate, da se vse v vašem življenju dogaja po božjem načrtu, boste ponoči zagotovo bolje spali. Res da ne veste, kaj vam prihodnost prinaša, ampak veste, kdo jo nosi v svojih rokah.
Kaj pa strah pred smrtjo? Smrt za kristjane ne pomeni konca. Je le odskočna deska v novo življenje. Končni cilj krščanstva je, da nas pripelje do nebeškega bivališča, tistega, ki ga je za nas pripravil Jezus.
V resnici so številni kristjani odkrili vero prav takrat, ko so se soočali z močnim stresom ali nepremagljivimi ovirami. Vera je osmislila njihovo življenje. Naš končni cilj je torej znan – pot do tja nas ne bi smela skrbeti!
Tukaj je nekaj načinov, kako lahko premagate zaskrbljenost in izboljšate kakovost vašega življenja: Ko molite, vse izročite Bogu. “Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.” Filipljanom 4:6-7
Lahko je zelo frustrirajoče, ko čutite, da so stvari izven vašega nadzora. In to se pogosto zgodi ravno pri stvareh, za katere nam je najbolj mar. Besede iz Pavlovega pisma nam nudijo tolažbo. Kot kristjan si lahko priznate svojo tesnobo, molite, tudi če ste obupani, ampak se ob tem ves čas zavedate, da nikoli niste sami.
Pazite s čim hranite svojega duha in um
Bog noče, da bi skozi življenje hodili s strahom in skrbjo. Predati svoje življenje Kristusu je prvi korak k življenju brez tesnobe. Zelo pomembno je na kaj se osredotočate z vašimi mislimi. Tukaj je še en spodbudni svetopisemski citat:
“Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih. Kar ste se od mene naučili, prejeli, slišali in videli, to delajte. In Bog miru bo z vami.”
Oznanila župnij Šempas in Osek; 28.6.2020, 13. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 29.6.2020, sv. Peter in Pavel |
Osek ob 20h v priprošnjo sv. Jožefu za službo p. n. Vitovlje 63 |
|
|
Torek 30.6.2020 |
Ozeljan ob 20h v zahvalo za 30 let skupnega življenja Šmihel 21a |
|
|
Sreda 1.7.2020 |
Šempas ob 20h za pokojne starše Šempas 163a, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 2.7.2020 |
Ozeljan ob 20h v zahvalo sv. Jožefu za zdravje in delo Ozeljan |
|
|
Petek 3.7.20120, prvi petek,Tomaž Apostol |
Osek ob 20h + Zornik in Sivec Vitovlje 45h |
|
|
Sobota 4.7.2020, sv. Urh |
Šempas ob 8h za zdravje Šempas 162b |
|
|
5.7.2020 Ciril in Metod, slovanska apostola, sozavetnika Evrope |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Dora Pavlin Ozeljan 31a Ob 9 sv. Peter za župnijo Ob 10.30 v Šempasu + Markočič Jožefa Šempas 43 |
|
DUHOVNIŠKI POKLIC
»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49)
DUHOVNIK - iz pridig sv. Janeza Marije Vianeja
Sveti red - mašniško posvečenje – je zakrament, ki se na videz ne tika nobenega izmed vas, in vendar se tika vseh. Ta zakrament dviga človeka do Boga. Kaj je duhovnik? Človek, ki nadomešča Boga. Človek, ki ima vsa Božja pooblastila. "Pojdite," pravi naš Gospod duhovniku. "Kakor je Oče poslal mene, vas jaz pošiljam. Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode. Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje."
Ko duhovnik odpušča grehe, ne pravi: "Bog odpušča." Pravi: "Jaz te odvežem." Pri posvetitvi ne pravi: "To je telo našega Gospoda". Pravi: "To je moje telo." Sveti Bernard nam pravi, da je vse prišlo po Mariji; rečemo lahko tudi, da nam je vse prišlo po duhovniku: vsa sreča , vse milosti, vsi nebeški darovi.
Ko ne bi imeli zakramenta svetega reda, ne bi imeli našega Gospoda. Kdo ga je dal v tabernakelj? Duhovnik. Kdo je sprejel vašo dušo ob vstopu v življenje? Duhovnik. Kdo jo hrani, da ji daje moč, da vztraja na svojem romanju? Duhovnik. Kdo jo bo pripravil na srečanje z Bogom in prvič umil to dušo v krvi Jezusa Kristusa? Duhovnik, spet duhovnik. In če ta duša umrje, kdo jo bo obudil od mrtvih? Kdo ji bo vrnil mir in pokoj? Spet duhovnik. Ne morete se spomniti ene samo Božje dobrote, ne da bi ob tem spominu srečali podobo duhovnika.
Pojdite se spovedat k Devici Mariji ali h kakemu angelu: vam bosta dala odvezo? Ne. Vam bosta dala telo in kri našega Gospoda? Ne. Devica Marija ne more priklicati svojega Božjega Sina v hostijo. Tudi dvesto angelov vam ne bi moglo dati odveze. Duhovnik pa jo more; lahko vam reče: "Pojdite v miru; odpuščam vam."
Duhovnik je nekaj velikega. Duhovnika je mogoče dobro razumeti šele v nebesih. Ko bi ga razumeli na zemlji, bi umrli ne od groze, ampak od ljubezni. Druge Božje dobrote nam ne bi nič koristile brez duhovnika. Kaj bi vam pomagala hiša, polna zlata, če ne bi imeli nikogar, ki bi vam odprl vrata? Duhovnik ima ključ do nebeških zakladov; on odpira vrata; on je oskrbnik dobrega Boga, upravitelj njegovih dobrin. Brez duhovnika nam smrt in trpljenje našega Gospoda ne bi nič pomagala. Poglejte divjake: kaj jim pomaga, da je naš Gospod umrl? Ne bodo mogli biti deležni dobrine odrešenja, če ne bodo imeli duhovnikov, da bi jim posredovali zasluženje njegove krvi.
Duhovnik ni duhovnik zase: ne daje sebi odveze, ne podeljuje sebi zakramentov, ni zase, je za vas. Za Bogom je duhovnik vse! Pustite župnijo dvajset let brez duhovnika, pa bodo v njej častili in molili živali. Če bi g. misijonar in jaz odšla, bi vi rekli: "Kaj naj počnemo v tej cerkvi? Ni ga več tu, vseeno je, če molimo doma." Kadar hočejo uničiti vero, začnejo napadati duhovnika, kajti tam, kjer ni več duhovnika, ni več daritve, ni več vere. Če bi vas vprašali, ko vas zvon kliče v cerkev: "Kam greste?" bi lahko odgovorili: "Grem nahraniti svojo dušo." Če bi vas vprašali, kazaje na tabernakelj: "Kaj so ta zlata vrata?" bi odgovorili: To je jedilna shramba moje duše." "Kdo pa je tisti, ki ima njen ključ, ki skrbi za zalogo hrane, ki pripravlja gostijo, ki streže pri mizi?" "Duhovnik." "Kaj pa hrana?" "Dragoceno telo in dragocena kri našega Gospoda."
"O Bog, kako si nas ljubil!" Poglejte duhovnikovo moč! Duhovnikov jezik iz kosa kruha napravi Boga. To je več kakor ustvariti svet. Nekdo je rekel: "Ali je sveta Filomena poslušna arškemu župniku?" Seveda mu je poslušna, saj mu je še Bog poslušen.
Če bi srečal duhovnika in angela, bi duhovnika pozdravil prej kot angela. Ta je Božji prijatelj, duhovnik pa ga nadomešča. Sveta Terezija je poljubljala mesto, kjer je šel mimo duhovnik. Ko vidite duhovnika, morate reči: To je tisti, ki me je naredil za Božjega otroka in mi s svetim krstom odprl nebesa; tisti, ki me je očistil po mojem grehu in daje hrano moji duši."
Ko zagledate zvonik, lahko rečete: "Kaj je tam?" "Telo našega Gospoda." "Zakaj je tam?" "Ker je bil tam duhovnik in je maševal." Kako veseli so bili apostoli po vstajenju našega Gospoda, da so videli Učenika, ki so ga tako ljubili! Prav tako vesel mora biti duhovnik ob pogledu na našega Gospoda, ki ga drži v rokah. Veliko vrednost pripisujejo predmetom, ki so shranjeni v skodelici Device Marije in Deteta Jezusa v Loretu. Toda mar niso dragocenejši duhovnikovi prsti, ki so se dotikali častitljivega mesa Jezusa Kristusa in brisali notranjščino keliha, kjer je bila njegova kri? Duhovništvo je ljubezen Jezusovega srca. Ko vidite duhovnika, mislite na našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Kako lahko postanem duhovnik?
Priprava na opravljanje duhovniškega poklica je malce drugačna, kot pri vseh drugih poklicih. Kandidat mora začutiti duhovniški poklic oziroma klic Boga, a običajno se zatakne takrat, kadar kandidat preprosto ne zbere dovolj poguma, da bi dejansko stopil na neznano življenjsko pot. Takrat se lahko zateče v domačo župnijo, zlasti če pozna župnika, ki mu bo o opravljanju tega poklica podal več informacij.
Tudi pri opravljanju poklica duhovnika ne gre brez ustreznega šolanja. Kandidat za opravljanje tega poklica se mora odločiti za študij na Teološki fakulteti oziroma natančneje, vpisati se mora na enoviti magistrski študijski program Teologija, ki je tudi pogoj za posvečenje. Študij ni kratek, saj traja najmanj 6 let. Omeniti je potrebno tudi pogoje za vpis. Kandidat mora imeti opravljeno splošno maturo ali pa poklicno maturo in peti predmet. Pred študijem mora še na propedevtično leto, kjer na tuji župniji živi z župnikom in nekaj kandidati. To je kot nekakšni škofijski noviciat.
Če si želi kandidat postati škofijski duhovnik, potem je obvezno tudi nekajletno bivanje v bogoslovnem semenišču (v času študija kandidat biva v skupnosti, ki jo vodi rektor). V Sloveniji bogoslovno semenišče v Ljubljani.
Seveda kandidate čaka tudi praktični del izobraževanja, ki poteka v obliki učenja v različnih župnijah.
V prvih dveh letih študija na enovitem magistrskem študijskem programu Teologija se kandidat za opravljanje duhovniškega poklica posveča predvsem filozofiji, spoznavanju Svetega pisma in cerkveni zgodovini. V tretjem letniku se kandidat sreča tudi s teološko znanostjo in postane mašni pomočnik, s čemer se že bolj približa duhovniškemu poklicu. Sledi četrti letnik študija, v katerem se bodoči duhovnik posveča pastoralni praksi. V petem letniku študija kandidat prične s pisanjem diplomskega dela, v pastoralnem letniku (6. letnik) pa kandidat, imenovan diakon, preživi polovico časa na fakulteti polovico pa v župniji. Kandidat je v duhovnika posvečen na praznik svetega Petra in Pavla – 29. junija.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 12. navadna nedelja, 21.6.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Za župnijo Osek nimam več mašnih namenov.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 22.6.2020 |
Osek ob 20h + Marija Kosovel Vitovlje 63c |
|
|
Torek 23.6.2020 |
Ozeljan ob 20h + Tribušon Emilija Ozeljan 31a, pogrebna |
|
|
Sreda 24.6.2020, rojstvo Janeza Krstnika, kresovanje |
Šempas ob 20h + Anka in Dušan Lenščak Šempas 43a, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 25.6.2020, dan državnosti |
Maša na Vitovljah ob 17h za domovino |
|
|
Petek 26.6.20120 |
Osek ob 20h + starši Ažman in Kosovel Vitovlje 63d, ob 20.30 v Šempasu priprava na krst v nedeljo |
|
|
Sobota 27.6.2020 |
Šempas ob 8h v zahvalo p. n. Ozeljan 25a |
|
|
28.6.2020, 13. navadna nedelja |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Cvetka Povšič Ozeljan 112 Ob 9 v Oseku + Anton Bovcon Osek 6, pri maši sv. krst Ob 10.30 v Šempasu za novokrščence, pri maši krščevanje |
|
Sveti krst je prvi in najpotrebnejši zakrament, saj je pri njem krščenec sprejet v katoliško Cerkev in lahko prejme tudi druge zakramente. Med obredom svetega krsta Bog sprejme otroka med vernike, starši in botri pa se zaobljubijo, da bodo novega člana vesoljne Cerkve vzgajali po krščanskem nauku, da se bodo z njim udeležili svete maše in ga vpisali v verouk. Pred krstom morajo izpovedati svojo vero, če pa je krščenec odrasel, to stori sam.
Pri krstu postanemo božji otroci in dobimo ime. Duhovnik oblije krščenca s krstno vodo, ki je simbol očiščenja, saj je po obredu krščenec očiščen vseh grehov, tudi izvirnega.
Krščevanje je Jezus naročil učencem po vstajenju od mrtvih: "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28, 18–20.)
Z zakramenti uvajanja v krščanstvo, se pravi s krstom, birmo in evharistijo, se polagajo TEMELJI celotnega KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA. Krst namreč vernike prerodi, birma jih okrepi in v evharistiji prejemajo kruh večnega življenja. (prim. KKC 1212).
V naših župnijah ste duhovniki in drugi pastoralni delavci nemalokrat priča zmedenosti, nevednosti, pa tudi »zahtev« s strani nekaterih staršev krščencev, prvoobhajancev, birmancev in tistih, ki bi radi prevzeli službo botra, pa za to nimajo pogojev. Teža problema je v veri oz. neveri. Če starši nimajo vere, če v sebi nimajo odnosa do Boga, je tisoč težav in izgovorov glede pogojev, priprave in posledično zahtev glede dneva in ure za podeljevanje zakramentov. Če ni zagotovljena verska vzgoja in rast v veri, je treba krst in birmo odložiti v skladu s predpisi cerkvenega prava. V kolikor staršem sv. maša, pri kateri se Jezus daruje za nas, nič ne pomeni, oz. jo celo zavračajo, glede na odvisnost otrok od staršev, ni pogojev za krst otroka in tudi ne za birmo osnovnošolca, saj mu starši ne bodo mogli dajati potrebnega zgleda in podpore na poti k odrasli veri.
Cerkev ima glede verouka, priprave in prejemanja zakramentov ustaljeno in preverjeno prakso, ki ohranja svetost zakramentov in omogoča, da jih verniki prejemajo v zveličavno korist. Starši so svobodni pri svojih odločitvah. Nihče jih v nič ne sili. Pri svojih zahtevah pa Cerkvi ne morejo postavljati pogojev ali celo groženj.
* Redno se zakramenta sv. krsta in sv. birme podeljujeta med sv. mašo (PZ 155). Starši morajo resničnost teh treh zakramentov, ki so zakramenti uvajanja, spoznati, doživeti in obhajati, da bodo lahko versko vzgajali otroka. KRŠČENCI NAJ BODO KRŠČENI MED NEDELJSKO EVHARISTIJO (kan. 856). Pri tem naj ne bo izjem. Tudi tisti starši, ki živijo v civilnem zakonu ali v zunajzakonski skupnosti, naj imajo krst otroka med nedeljsko sv. mašo. Za njih je to edinstvena in milostna priložnost za spreobrnjenje. Župniki naj zato po župnijah uvedejo »krstno nedeljo«, ki je glede na velikost župnije lahko nekajkrat v letu. Izven nedeljske sv. maše in med tednom je dovoljeno krstiti samo v primeru bolezni otroka ali staršev.
Osnovna naloga botra je, da zagotavlja varstvo in vzgojo otroka v primeru, da starši tega ne zmorejo. Staršem pomaga pri vzgoji v katoliški veri. Če sta pri krstu dva botra, naj bosta en in ena. Krščeni član nekatoliške cerkvene skupnosti pri krstu in pri birmi ne more biti boter, ker ni v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo (kan. 205). Prav tako ne more prejemati zakramentov, zato tudi staršem ne more primerno pomagati pri zakramentalni vzgoji novokrščenca ali birmanca. Vzgled zakramentalnega življenja je namreč odločilen pri iskreni in goreči vzgoji otrok v katoliški veri.
* Formalno izpolnjevanje pogojev določil Cerkvenega prava (kan. 872 – 874 ter kan. 892 in 893) še samo po sebi ni zadostno za službo birmanskega botra ali priče. Če nekdo živi v javnem pohujševanju (neplačevanje davkov, kratenje pravic delavcev in oškodovanje pri plačah, prešuštno razmerje, ogrožanje svojega zdravja in življenja z narkotiki, javno sramotenje vere ali Cerkve in zbujanje sovraštva /kan. 1369/, gmotno podpiranje in udeleževanje na nemoralnih zabavah…) in s tem ne preneha, ne more biti boter niti priča. *Krstni in birmanski botri ne morejo biti tisti, ki so krščeni in samo civilno poročeni, ker takšna zveza pomeni pomanjkanje vere in zaupanje v Božjo pomoč pri podelitvi zakramenta sv. zakona in potem tudi pri krščanskem življenju. Lahko bi se cerkveno poročili, pa tega še ne zmorejo ali nočejo. Ti ne morejo biti niti priče pri sv. krstu in ne pri sv. birmi.
* Cerkveno poročeni in nato civilno ločeni ter ponovno civilno poročeni ne morejo biti ne krstni in ne birmanski botri. Ne glede na krivdo za ločitev, so s sklenitvijo novega, civilnega zakona, dokončno razdrli prejšnjo zakonsko vez in tako ugasnili luč milosti zakramenta sv. zakona. Tako so nehali biti znamenje tiste edinosti, ki pomeni zvezo med Kristusom, ženinom in Cerkvijo, njegovo nevesto. Z dejanjem civilne ločitve sicer niso izključeni iz Cerkve. Niso pa v evharističnem občestvu, ki pomeni popolno zedinjenje s Kristusom (kan. 915).
Oznanila župnij Šempas in Osek; 11. navadna nedelja 14.6.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Ta teden bo reden verouk. Otroci bodo pri tej zadnji uri dobili spričevala.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 15.6.2020 |
Osek ob 20h za zdravje in Božje varstvo v družini Osek 17 |
|
|
Torek 16.6.2020 |
Ozeljan ob 20h Bogu v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 24a |
|
|
Sreda 17.6.2020 |
Šempas ob 20h + starši Vovk Šempas 131, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 18.6.2020 |
Ozeljan ob 20h + Špacapan Vera Ozeljan 39a |
|
|
Petek 19.6.20120 |
Šempas ob 20h za Božje varstvo p.n. Osek, po maši generalka v pripravi na prvo sv. Obhajilo. |
|
|
Sobota 20.6.2020 |
Šempas ob 8h + Andrej Benda Šempas 167b |
|
|
12. navadna nedelja, 21.6.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu v čast sv. Jožefu v priprošnjo Ozeljan 24 Ob 9 v Šempasu za naše prvoobhajance Ob 10.30 v Oseku za zdravje in Božje varstvo |
|
Sveto Rešnje Telo in Kri – praznik, ki je središče naše vere
Danes obhajamo praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Na ta dan še posebej obujamo vero, da je Jezus pri vsaki maši resnično prisoten s svojima telesom in krvjo. To je središče krščanske vere
Sveto Rešnje Telo in Kri je praznik, posvečen čaščenju Najsvetejšega in evharistije. Domače ime za ta praznik je telovo. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznovanje velike noči. Obhajamo ga na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice.
Izraz evharistija prihaja iz grške besede in pomeni zahvaljevati se. Evharistija je najpomembnejši zakrament zato, ker je v njej navzoč Kristus sam, kot živa oseba.
Od kdaj obhajamo ta praznik?
Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela videnja, v katerih ji je Bog naročil, da je treba ustanoviti ta praznik. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška. Leta 1264 je papež Urban IV. uradno razglasil praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi.
Trans-sub- … kaj?
Jezus ni rekel: “To je znamenje mojega telesa,” temveč je rekel: “To je moje telo!” Tako se je dobesedno dal v hrano in pri vsaki sveti maši smo zato na poseben način povezani z njim. Čeprav vidimo in okušamo kruh, pa je posvečena hostija v resnici Jezus sam. Bistvo ali substanca kruha se je namreč spremenila (transformirala) vanj. Tej spremembi pravimo transsubstanciacija, trenutek, ko se to zgodi, pa imenujemo spremenjenje.
Da, Jezus je v hostiji resnično navzoč!
Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije. Njegovo obhajanje je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.
Kaj je monštranca in kaj Najsvetejše?
Posvečene hostije se hrani v ciboriju (pokrita, kelihu podobna posoda), eno hostijo pa v monštranci. Monštrance so umetniško izdelane, iz zlata ali pozlačene, in imajo pogosto obliko sonca z žarki. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti. Ob veliki noči in prazniku svetega Rešnjega Telesa in Krvi pa so v navadi procesije z monštranco, ki potekajo po cerkvah ali v bližnji okolici.
Na tem naslovu dobite videokateheze za posamezne razrede v času korobna virusa: https://kp.rkc.si/objava/druzinske-kateheze
Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Svete Trojice 7.6.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Skupna priprava na krst bo še 8.6.2020 ob 20.30 v dvorani v Šempasu. Neposredna priprava 26.6.2020 ob 20.30. Krščevanje pa bo 28.6.2020 ob 9h v Oseku in 10.30 v Šempasu.
Ta teden bo reden verouk. Otroci naj prinesejo zvezke z vsemi domačimi nalogami, da jih ocenimo. Pri verouku pa bo tudi sv. spoved. Prvo obhajilo 21.6.2020 ob 9h v Šempasu.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 8.6.2020 |
Osek ob 20h + starši Marjo in Ema Košuta Osek 15, po maši priprava na krst |
|
|
Torek 9.6.2020 |
Ozeljan ob 20h za zdravje p. n. Ozeljan 24a |
|
|
Sreda 10.6.2020 |
Šempas ob 20h + Markočič Jožefa Šempas 43a, 8 dan, med mašo in po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 11.6.2020, zapovedan praznik Presvetega Rešnjega Telesa in Krvi |
Šempas ob 19h za župnijo, po maši procesija z Najsvetejšim |
|
|
Petek 12.6.20120 |
Osek ob 20h + Marinčič Marjan in + starši Vitovlje 45h |
|
|
Sobota 13.6.2020 |
Šempas ob 8h + Katarina Badalič Šempas 176 |
|
|
11. navadna nedelja 14.6.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu po namenu Šmihel 9c Ob 9v Oseku v zahvalo in priprošnjo MB Vitovlje 45m Ob 10.30 v Šempasu v čast Svetemu Duhu p. n. Šempas 167b |
|
Oratorij na Mirenskem gradu bo od 6 do 11. Julija. Prijave na tel. 0404348481
Dijakonsko posvečenje Tilna Kocjančič bo v koprski stolnici 25. unija ob 10h.
Romanje bolnikov na Brezje 20. 6. 2020
Človek umira, ker beži pred smrtjo
‘Kuga’
Albert Camus v tem romanu predstavlja izmišljeno zgodbo mesta Oran. Na ulicah se začnejo pojavljati mrtve podgane, vendar ljudje glede tega ne storijo ničesar, ker se jih pač ne tiče neposredno. Ko se bolezen širi in začnejo umirati ljudje, se podgan začno bati. Kot odziv na ta strah oblasti zaprejo mesto, tako se celotno mesto znajde v karanteni.
Strah pred okužbo je tako velik, družine živijo ločeno od svojih najbližjih. Zaradi karantene ljudje umirajo sami, pogrebi so brez verskih obredov. Ljudje izgubljajo živce zaradi izolacije in občutka “pregnanstva”. Začne se kazati človeška sebičnost; vsak skrbi le za svojo osebno srečo in dobro počutje. Drugi ljudje nekako postanejo sovražniki, prenašalci okužbe, ki ogrožajo moje življenje.
Ali življenje res nima smisla?
Zdravila za bolezen ni. Nemogoče se je izogniti smrti. Zdi se, da nihče ne razume njihovega trpljenja, občutek imajo, da večje trpljenje sploh ne more obstajati, a s tem se morajo spoprijeti sami. Takšen način življenja je nesmiseln, saj njihova srca umirajo v hrepenenju, da bi ljubila in bila ljubljena, da bi živela. “Spoznali so neustavljivo žalost vseh zapornikov in izgnancev, to je življenje v družbi spominov, ki pa nima nobenega smisla.” (Albert Camus, “Kuga”)
V knjigi želi Camus poudariti, da življenje nima smisla. To je absurdno. Nekega dne začne človek bivati, da naslednji dan potem izgine. Ni nadnaravnega odgovora. Človeku grozi ta »kuga«, na njegova vrata lahko potrka kadar koli. Človek resnično ni svoboden spričo obstoja smrti.
Vzporednice s COVID-19
Ves svet se je zaprl, vsakodnevno življenje se je prekinilo, vsa naša varnost se ruši. Dovoljene so samo ‘bistvene’ stvari za življenje. Izgubljamo delovna mesta, študij, cerkve se zapirajo, najbolj pa smo ločeni od svojih ljubljenih.
Mi se samo kregamo, sosedovi se pa imajo tako luštno
»Corona časi« so nas razgalili. Kot so Jezusa pod križem slekli vojaki, smo tudi mi v teh dneh, ko smo bili več doma in s svojimi bližnjimi, morali sneti maske in se nismo zmogli pretvarjati. Nismo mogli pobegniti in se umakniti. Zdaj smo skupaj. Nekateri več, drugi ob službenih obveznostih malo manj, a vendar… Družine smo bile več skupaj in čeprav smo pogosto hrepeneli ravno po tem, da bi bili lahko bolj povezani in imeli več časa drug za drugega, je ravno ta skupni čas razgalil našo realnost in ranjenost.
Ste kdaj naporni že sami sebi?
Človek je človek. Človek ni stroj. Človek je nihajoče bitje. Zjutraj se zbudimo omotični in zaspani. Ko se zaženemo, lahko pridno in učinkovito delamo ves dopoldan, okoli kosila in po njem sledi kratko obdobje umiritve in počitka, popoldan še en nov zagon do večera, ko utrujeni in bolj ali manj zadovoljni lahko ležemo k počitku.
Ravno tako ima družinski ritem svoje zakonitosti. Otroci se zbudijo navihani in živahni, premikali bi gore. Malčke okoli poldneva premaga zaspanost, ki se začne kazati s tečnarjenjem, nestrpnostjo in izbruhi besa in jeze. Po počitku so spet za akcijo! Popoldan prinese več medsebojnih konfliktov, najstniki hrepenijo po izzivih, za nami je že več občutij krivice in zamer, najraje bi koga postavili ven. Pa ne moremo. Tudi starši imajo svoj ritem. Zbudijo se z iskrenim namenom, da bodo danes pa res potrpežljivi in bodo strpno in odločno postavljali meje, sočutno prisluhnili in nežno bodrili. Po nekaj izzivalnih situacijah se kar naenkrat zalotijo, da spet kričijo, da ne zmorejo več, da so na koncu z živci. Človeško!
Vendarle smo samo ljudje
Ko sprejmemo, da smo vendarle samo ljudje in da so tudi naši bližnji človeška bitja z nihajočimi čutenji, takrat nam bo lažje. Sodobni svet nas je okužil z visokimi pričakovanji do sebe in do drugih. Sodobni svet s svojimi profili na družbenih omrežjih daje lažni vtis, da se pri drugih imajo super-krasno-fajn, le pri nas se ne znamo nič zmeniti v miru.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 31.5.2020 Binkošti, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Delavniške maše ob 20h. Pred mašami in po šmarničnih mašah bo v zakristijah posameznih cerkva priložnost za sveto spoved. V cerkvah se posedite najprej spredaj in na sredino klopi. Če zmorete pridite k mašam skupaj kot družina.
Skupna priprava na krst bo: 1.6.2020; 4.6.2020 in 8.6.2020 ob 20.30 v dvorani v Šempasu. Krščevanje pa bo po dogovoru s posamezno družino.
Danes ob 16h maša na Vitovljah v čast Svetemu Duhu
V torek ob 15h verouk za 3. razred. Prvo obhajilo 21.6.2020 ob 9h v Šempasu. Za vse ostale veroučence bo verouk naslednji teden. Imeli bomo spoved in pregledal bom zvezke domačih nalog.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 1.6.2020 |
Osek ob 20h + sestra in starši Gleščič Osek 84, po maši priprava na krst |
|
|
Torek 2.6.2020 |
Ozeljan ob 20h + Kovačič Marija in Radivoj Šmihel 11a Pogreb Markočič Jožefe Šempas 43a predvidoma ob 17h v Cerkvi |
|
|
Sreda 3.6.2020 |
Šempas ob 20h + za povezanost župnije p. n. Šempas 131a, po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 4.6.2020 |
Ozeljan ob 20h + Štrukelj Julija Rutarjeva 4, N. G., po maši priprava na krst |
|
|
Petek 5.6.20120 |
Osek ob 20h + Anton Rus Oševljek |
|
|
Sobota 6.6.2020 |
Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo MB in Jezusu Šempas 124 |
|
|
Nedelja Svete Trojice 7.6.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu za mir spravo in odpuščanje Ob 9v Oseku za župnijo Ob 10.30 v Šempasu + Jelka Oberdank Šempas 124 |
|
Srečanja za katehumene nadaljujejo v Novi Gorici ob sobotah ob 17. uri. Kontaktni telefon: 041/ 596 147,
Binkošti
Evangeliji npr. omenjajo kako se je Jezus razveselil v Svetem Duhu. Sveti Duh torej podarja veselje. (Lk 10; Mt 11) Tudi Pavel omenja v pismu Korinčanom najrazličnejše darove, dar spoznanja, dar ozdravljanja, dar razločevanja duhov, dar vere, dar govorjenja v jezikih in seveda najpomembnejši dar, dar ljubezni.
Poleg tega nas shema o sedmerih darovih lahko zapira v nekakšno individualistično pojmovanje delovanja Svetega Duha. Izaija namreč v omenjenem 11. poglavju govori o prihodu Mesija in o njegovih izrednih lastnostih, modrosti, krotkosti, razumnosti, moči, strahu Gospodovem … Opisuje torej izrednega posameznika, ki bo povedel Izrael na novo pot odrešenja. Krščanstvo pa je v svojem bistvu občestveno. Zato je Sveti Duh tisti, ki vzpostavlja občestvo: ni le nekakšna pomoč, ni nekakšen vitamin, ki pomaga meni osebno boljše preživeti dan, ampak je duh odprtosti, ki me povezuje z drugimi, ki gradi krščansko občestvo. Sveti Duh je bistveno Duh Cerkve.
Sveti Duh torej ni le dodana vrednost v krščanskem življenju, ampak predstavlja nekaj povsem bistvenega. Je njegov vitalni princip. Življenje v Svetem Duhu torej ni kakor dodatna (luksuzna) avtomobilska oprema, brez katere pa bi avtomobil lahko čisto dobro vozil. Gre za nekaj povsem bistvenega.
Kaj torej Sveti Duh počne v nas? Priteguje nas v prijateljstvo z Bogom. Biti Božji prijatelj namreč ni naravno stanje, ampak nadnaravno. Po krstu smo sicer vsi kristjani postali božji sinovi in božje hčere, toda še zdaleč ni nujno, da imamo vsi krščeni to izkušnjo. Drugače rečeno, Sveti Duh daje milost, da Boga izkusim kot svojega Očeta, kot tistega, ki mi želi resnično dobro, kot tistega, ki je vedno z mano, kot tistega, h kateremu se lahko vedno zatečem in ki me ne bo nikoli zapustil.
Sveti Duh daje tudi razumevanje Svetega pisma. Razsvetljuje mojo inteligenco, da zmorem prav razumeti Božjo besedo. Božja beseda je bila namreč napisana po navdihu Svetega Duha, zato jo je mogoče razumeti samo v tem istem duhu. Sveto pismo postane za tistega, ki se odpira Svetemu duhu, vedno bolj privlačno in neizčrpen vir duhovnih vzpodbud, po drugi strani pa se tistemu, ki se ne odpira Božjemu duhu, Sveto pismo zdi dolgočasno, zapleteno in se mu najraje izogne.
Dalje Sveti Duh podarja vsakemu kristjanu svoje darove ali karizme. Darovi so navadno podarjeni v skladu z našo naravo, jo nadgrajujejo in ji dajejo višji cilj. Npr.: tistemu, ki se po naravi z lahkoto izraža, je pogosto podarjen dar oznanjevanja. Ali tistemu, ki je praktične narave, je pogosto dan dar služenja. Vedno pa so darovi usmerjeni v dobro drugih oz. v rast Kristusove Cerkve. Drugače povedano, tista dejanja, ki ne izgrajujejo Cerkve, zagotovo niso od Svetega Duha.
Sveti Duh je tudi Duh edinosti. O življenju prvih kristjanov beremo v Apostolskih delih, da so bili stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, da so se družili med seboj, imeli vse skupno, da so se dan za dnem enodušno in vtrajno zbirali v templju ter skupno obhajali evharsitijo (prim. Apd 2, 42 – 47). Skratka, vse njihovo življenje je bilo zaznamovano z duhom edinosti. Tudi apostol Pavel opominja Efežane, naj si priazdevajo za edinost, ki je edinost v Svetem Duhu: »Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica.« (Ef 4, 3-4)
Sveti Duh torej vzpostavlja edinost cerkvenega občestva, kar pa še zdaleč ne pomeni uniformiranosti. Nasprotno, Sveti Duh vzpostavlja edinost v različnosti in bolj ko se odpiramo Svetemu Duhu, bolj postajamo to, kar smo v svoji enkratnosti. To razlaga Pavel v pismu Korinčanom. »Različni so milostni darovi, Duh pa je isti … vse to pa uresničuje en in isti duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.« (1 Kor 12, 4.11)
Če nas torej tare needinost, če čutimo, da smo v naših župnijah, družinah ali v Cerkvi kot celoti razdeljeni, tedaj kličimo Svetega Duha, ki je Duh edinosti.
Končno je Sveti Duh tudi Duh oznanjevanja. Potiska nas k skrbi za odrešenje vsakega človeka. Kako bi bili lahko ravnodušni do duhovnega stanja kogarkoli, pa čeprav se ta zdi še tako oddaljen od Cerkve? To je tudi bistveni duh Drugega vatikanskega koncila, ki pa marsikje ni bil pravilno ali celovito razumljen. Mnogi razumejo ta zadnji koncil v zelo ozkem smislu, zlasti kot nekakšno »liturgično reformo«, pri kateri smo obrnili oltarje k ljudstvu in začeli duhovniki maševati v domačih jezikih. Toda pomen tega koncila je veliko širši, veliko globlji, saj gre pravzaprav za dogajanje Svetega Duha. Zato ga je moč razumeti samo v tem istem duhu, v Svetem Duhu.
Drugi vatikanski koncil je bil odgovor Duha na novo, razkristjanjeno, sekularizirano stanje sveta. V teh novih razmerah je želela Cerkev sporočiti, da se zanima za ta svet in za vsakega človeka in se mu želi približati s svojim sporočilom Božje ljubezni. Od tod tudi npr. poseben Odlok o laiškem apostolatu: »Vsem krščanskim vernikom je torej naložena častna obveznost, truditi se za to, da bi vsi ljudje po vsej zemlji spoznali in sprejeli odrešenjsko Božje oznanilo.« (LA 3) Prav za takšen oznanjevalno odprtost in pogum lahko še posebej prosimo slovenski kristjani.
In kako se lahko odpiramo Svetemu Duhu? Kako mu lahko omogočimo, da močneje zaveje v našem življenju? Naj navedem le nekaj najbolj osnovnih poti. Najprej gotovo s tem, da se redno spovedujemo svojih grehov. Vsak izmed nas lahko izkusi, kako more v osvobojenem in olajšanem srcu Božji Duh močneje delovati.
Zatem je potrebno seveda klicati Svetega Duha in se mu zavestno odpirati v molitvi. Papež Janez Pavel II. je večkrat razlagal, kako vsako jutro najprej zmoli molitev k Svetemu Duhu, ki se je je naučil od svojega očeta. In očitno je ta molitev kar dobro delovala!
Svetemu Duhu se seveda odpiramo tudi s tem, da izpolnjujemo svoje vsakdanje dolžnosti. To pomeni za družinskega očeta ali mater, da zvesto skrbi za svojo družino ter opravlja svoje delo; za duhovnika, da je na voljo v svojem apostolatu ter moli brevir, itd.
Božjemu Duhu se odpiramo tudi s tem, ko ponižno sprejemamo nepredvidene življenjske okoliščine. Neki frančiškan iz 16. st. je takole zapisal: »Ko se vam izoblikuje kakšna želja, jo je potrebno sprejeti tako, da nam ne bo nič žal, če se ne uresniči, ampak boste pri tem ohranili notranji mir.« Kolikokrat nam vsakdanji dogodki prekrižajo načrte! Sprejemanje vsega nam pomaga, da smo vedno manj navezani na karkoli, tudi na naše ideje in vedno bolj ukoreninjeni v Bogu.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.5.2020, 7.velikonočna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Delavniške maše ob 20h. Pred mašami in po šmarničnih mašah bo v zakristijah posameznih cerkva priložnost za sveto spoved. V cerkvah se posedite najprej spredaj in na sredino klopi. Če zmorete pridite k mašam skupaj kot družina.
V petek se je začela binkoštna devetdnevnica.
Skupna priprava na krst se bo začela čez 8 dni in bo: 1.6.2020; 4.6.2020 in 8.6.2020 ob 20.30 v dvorani v Šempasu. Krščevanje pa bo po dogovoru s posamezno družino.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 25.5.2020 |
Osek ob 20h + Remec Peter |
|
|
Torek 26.5.2020 |
Ozeljan ob 20h + Špacapan Vera Ozeljan 39a, pogrebna |
|
|
Sreda 27.5.2020 |
Šempas ob 20h + starši Rajsar Šempas 185a, po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 28.5.2020 |
Ozeljan ob 20h + Batič Beti Ozeljan 56a |
|
|
Petek 29.5.20120 |
Osek ob 20h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 83b |
|
|
Sobota 30.5.2020 |
Šempas ob 8h za župnijo |
|
|
31.5.2020 Binkošti |
Ob 7.45 v Ozeljanu + Elen Karat Ozeljan 18 Ob 10.30 v Šempasu za zaustavitev pandemije p. n. Šempas 131a Ob 16h na Vitovljah v čast Svetemu Duhu |
|
Srečanja za katehumene nadaljujejo v Novi Gorici ob sobotah ob 17. uri. Kontaktni telefon: 041/ 596 147,
1. misijonski nagovor: dr. Alek Zwitter
SVETI DUH JE NAJINTIMNEJŠI PRIJATELJ NAŠE DUŠE
"Sveti Duh nas priteguje v prijateljstvo z Bogom, a biti božji prijatelj ni naravno stanje, ampak nadnaravno". »Sveti Duh daje milost, da Boga izkusimo kot svojega Očeta, kot tistega, ki mi želi resnično dobro, kot tistega, ki je vedno z mano, kot tistega, h kateremu se lahko vedno zatečem in ki me ne bo nikoli zapustil,« je povedal Alek Zwitter in ob tem povedal tudi, da z njim bolje razumemo Sveto Pismo. »Božja beseda je bila namreč napisana po navdihu Svetega Duha, zato jo je mogoče razumeti samo v tem istem duhu.«
Darovi v skladu z našo naravo
Dalje Sveti Duh podarja vsakemu kristjanu svoje darove ali karizme. »Darovi so navadno podarjeni v skladu z našo naravo, jo nadgrajujejo in ji dajejo višji cilj. Npr.: tistemu, ki se po naravi z lahkoto izraža, je pogosto podarjen dar oznanjevanja. Ali tistemu, ki je praktične narave, je pogosto dan dar služenja. Vedno pa so darovi usmerjeni v dobro drugih oz. v rast Kristusove Cerkve.«
Redna spoved, zavestna molitev, izpolnjevanje dolžnosti
Naš osrednji sogovornik današnjega dne je spregovoril tudi, kako Svetemu Duhu omogočimo, da močneje zaveje v našem življenju. »Najprej gotovo s tem, da se redno spovedujemo svojih grehov. Vsak izmed nas lahko izkusi, kako more v osvobojenem in olajšanem srcu Božji Duh močneje delovati. Zatem je potrebno seveda klicati Svetega Duha in se mu zavestno odpirati v molitvi. Svetemu Duhu se odpiramo tudi s tem, da izpolnjujemo svoje vsakdanje dolžnosti in ponižno sprejemamo nepredvidene življenjske okoliščine.«
Z zahvalo do še večjih milosti
Svetemu Duhu se odpiramo preko drže zahvaljevanja in slavljenja. »Ko se namreč zahvaljujemo Bogu za že prejete darove, se s tem odpiramo za nove in še večje milosti. Nasprotno pa se tedaj, ko se preveč ukvarjamo z razglabljanjem o lastnih težavah, ki jih zagotovo nikoli ne manjka, zapiramo pred Bogom in njegovimi darovi.«
ŽIVLJENJE V SVETEM DUHU (A. Zwitter)
Župljanka neke ne preveč cvetoče pariške župnije mi je dejala: »Naš župnik verjame v Boga Očeta, verjame v Boga Sina, za Svetega Duha pa nismo čisto prepričani...« In potem je povedala, kako je župnik sicer prizadeven in korekten, kako želi biti blizu ljudem, a se hkrati izčrpava. In kako v župniji manjka duhovnega poleta.
Svetega Serafima Sarovskega lahko po pravici imenujemo svetnika Svetega Duha. Ta slavni ruski starec se je rodil leta 1759 na severu Rusije v mestu Kursk v trgovski družini. Pri 19. letih je vstopil v samostan ter nato opravljal različna praktična dela. Kasneje je bil posvečen v diakona in duhovnika, ter šestnajst let na razne načine služil v samostanu. Vedno bolj pa ga je pritegovalo puščavniško življenje. Pri 35-ih letih je prejel dovoljenje ter se odselil v bližnji gozd, ki je postal njegova puščava. Po vrnitvi iz gozdne puščave zaradi poslabšanega zdravja je preživel nadaljnih šestnajst let v tišini v svoji samostanski meniški celici. Pri 66 pa je prelomil tišino ter začel sprejemati ljudi in ljudje so k starcu v zadnjih 8 letih življenja trumoma prihajali po nasvete in s prošnjo za molitev.
Dogodek, ki je ponesel njegovo sporočilo v svet, pa je bilo srečanje z mladim izobražencem Nikolajem Motovilovom. Mladenič je živel posvetno življenje ter zbolel za hudo boleznijo, najverjetneje za boleznijo, ki jo danes imenujemo multipla skleroza. Potem, ko je obiskal vse mogoče zdravnike, je končno pripotoval v Sarov, da bi prosil slavnega starca za molitev. Ob pogovoru s starcem je bil mladenič čudežno ozdravljen in je ponovno shodil. Zatem je starca v hvaležnosti pogosto obiskoval in leta 1831 je zapisal njun znamenit pogovor o smislu krščanskega življenja.
Motovilova je vznemirjalo vprašanje: kakšen je končni smisel krščanskega življenja? Starec Serafim mu je podal presenetljiv in jasen odgovor: »Cilj krščanskega življenja je v pridobitvi Svetega Duha.« Vstali Kristus namreč podarja svojega Duha Cerkvi, podarja ga do konca časov. »Tam, kjer je Sveti Duh, tam je Cerkev«, je dejal sveti Irenej Lyonski. In vendar je sveti Duh tista izmed treh Božjih oseb, ki nam je najmanj domača, ob kateri marsikateri zahodni katoličan takoj začuti določeno nelagodje. Vzhodne Cerkve pa nikoli niso nehale poglabljati skrivnosti življenja v Svetem Duhu.
Starec Serafim je torej Motovilovu razložil, da so vsa naša krščanska dejanja, molitev, post, bdenje, miloščina in vsako dobro delo, ki ga storimo v Kristusovem imenu, v službi pridobitve Svetega Duha. Da bi si Motovilov bolj oprijemljivo predstavljal to odprtost Svetemu Duhu, mu je Serafim, doma iz trgovske družine, podal slikovito in oprijemljivo podobo. Za večino običajnih ljudi je smisel življenja v pridobivanju denarja, v dobičku. Tudi pridobitev Svetega Duha predstavlja neke vrste kapital, toda večni kapital. In prav zato naš Gospod Jezus Kristus primerja naše zemeljske dejavnosti trgovanju. Vsa naša zemeljska dejanja, vse naše prizadevanje za kakršnokoli krepost naj bi nam torej pomagalo prihajati do večnih dobrin, do zakladov v nebesih in ta zaklad je pravzaprav zaklad Svetega Duha.
Nezadostno je torej prepričanje mnogih kristjanov, da so končni cilj krščanskega življenja dobra dela. Seveda, tudi po dobrih delih se odpiramo Svetemu Duhu in božji milosti. Toda obenem je mogoče, da se preko njih želimo dokazovati pred sabo in pred drugimi. In tako hranimo svoj napuh. Kdor pa razume, da je cilj krščanskega življenja odprtost Svetemu Duhu in se mu odpira, ta se z gotovostjo približuje Bogu. Kajti prejemanje Svetega Duha, ki v nas nujno veča ljubezen do Boga in do bližnjega, nas pripravlja na to, kar bomo dejansko živeli v večnosti.
In kakšni so torej darovi Svetega Duha? Kaj dela Sveti Duh? Običajno govorimo o sedmerih darovih Svetega Duha. Ti darovi nam sicer na nek način približajo delovanje Svetega Duha, vendar si je pomembno ustvariti širši pogled na delovanje Svetega Duha. Najprej, v izvirnem Izaijevem besedilu, od koder so vzeti sedmeri darovi, je darov le šest (Izaija 11), krščanska tradicija pa se je oprla na grški prevod, ki omenja še sedmega. Tako pridemo do številke sedem, ki pomeni polnost. Prva pomanjkljivost govorjenja o sedmerih darovih je v tem, da Sveti Duh ni omejen na teh sedem darov, ampak je njegovih darov (kot nakazuje ravno število sedem, ki je število polnosti) brez števila.
Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja 16.5.2020, 6. Velikonočna nedelja, nedelja turizma, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Delavniške maše ob 20h. Pred mašami in po šmarničnih mašah bo v zakristijah posameznih cerkva priložnost za sveto spoved. V cerkvah se posedite najprej spredaj in na sredino klopi. Če zmorete pridite k mašam skupaj kot družina.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 18.5.2020 |
Osek ob 20h za uspešno zdravljenje Vitovlje |
|
|
Torek 19.5.2020 |
Ozeljan ob 20h v čast sv. Jožefu za blagoslov pri delu |
|
|
Sreda 20.5.2020 |
Šempas ob 20h + Modest Murovec Šempas 76, po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 21.5.2020 |
Ozeljan ob 20h za vse žive in pokojne Merhar Ozeljan 19b |
|
|
Petek 22.5.20120 |
Osek ob 20h za Božje varstvo p. n. Vitovlje 45h |
|
|
Sobota 23.5.2020 |
Šempas ob 8h za pokojne starše Šempas 163 |
|
|
24.5.2020, 7.velikonočna nedelja |
Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo za odvrnitev korona virusa Ob 9h v Oseku v zahvalo in priprošnjo za Božje varstvo p. n. Vitovlje Ob 10.30 v Šempasu po namenu Šempas 15 |
|
»Na začetku obreda krščevanja vam je bilo zastavljeno vprašanje: ‘Kaj prosite za svoje otroke?’ In vi vsi ste rekli: ‘Vero.’« S temi besedami je papež Frančišk začel homilijo 13. januarja na nedeljo Jezusovega krsta pri sveti maši v sikstinski kapeli, med katero je krstil 27 otrok: 12 dečkov in 15 deklic.Vi Cerkev prosite za vero vaših otrok in danes bodo prejeli Svetega Duha, dar vere v svoje srce, v svojo dušo. Ta vera pa se mora razvijati, mora rasti. Da, kdo bi rekel: »Da, da, morajo jo študirati…«
Posredovanje vere v narečju. Znamenje križa.
Da, ko bodo šli k verouku, se bodo učili iz katehez, toda preden vero študiramo, jo je potrebno posredovati, in to je delo, ki zadeva vas. To je naloga, ki jo danes prejemate, torej naloga posredovanja vere. To pa se počne doma. Kajti vera je vedno posredovana v narečju, v narečju družine, v narečju doma, v ozračju doma. Vaša naloga torej je z zgledom, besedo posredovati vero, učiti jih narediti znamenje križa. »Napravi znamenje križa.« In naredijo nekaj takega, kar ne razbermo, kaj je. Kot prvo jih naučite to.
Papežev nasvet: ne prepirajte se pred otroci
Pomembno je posredovati vero s svojim življenjem vere, da bodo videli ljubezen zakoncev, da bodo doma videli mir, da bodo videli, da je Jezus tam. Dovolil si bom nasvet, oprostite mi, a tole vam svetujem, ne prepirajte se pred otroki. Nikoli. Normalno je, da se zakonca prepirata, je normalno. Čudno bi bilo, da se ne bi. Delajte to, a tako, da oni ne slišijo, da oni ne vidijo. Vi ne veste za stisko, ki jo ima otrok, ko vidi prepir staršev. In to je nasvet, ki vam bo pomagal posredovati vero. … Sedaj bomo nadaljevali z obredom krsta, a imejte v mislih, da je posredovanje vere vaša naloga …
»Zbor jokajočih«
Preden pa nadaljujemo, bi rad povedal še nekaj. Vi veste, da otroci danes čutijo nenavadno okolje, malo preveč toplo je, pokriti so… Čutijo soparno ozračje. To je prvo. Zatem jočejo, ker so lačni. Tretji vzrok, da jočejo, je preventivni jok. Kot da se dogaja nekaj čudnega. Ne vedo, kaj se bo zgodilo, »torej najprej jokam, potem pa bomo videli«. Gre za obrambo. Naj jim bo udobno. Bodite pozorni, da jih preveč ne pokrijete. In če jočejo, ker so lačni, nahranite jih. Mamam pravim: »Nahranite otroke, bodite mirne, Gospod to hoče.« Kajti ko čutijo »nevarnost«, so otroci nadarjeni za polifonijo. Eden začne jokati in drugi ga začne spremljati, in še naslednji in nastane cel zbor jokanja. Tako gremo mirno naprej s tem obredom v zavesti, da je sedaj posredovanje vere vaša naloga.
ŠKOF ŠTUMPF: V DNEH STISKE NE POTREBUJEMO KRIČAČEV IN PREDRZNIH BICIKLISTOV
Murskosoboški škof Peter Štumpf je ob prazniku Fatimske Matere Božje na svojem Facebook profilu zapisal, da so tudi sedanja epedemija in slovenske zdraharije del fatimske zgodbe.
Škof Štumpf je zapis začel z besedami, da se je 13. maja 1917 v Fatimi začela uresničevati zgodovina napovedanih dogodkov, ki še zmeraj pretresajo človeštvo. Tudi sedanja epidemija in zdraharstvo med nami sta del fatimske zgodbe. "Dokler se ne bomo spreobrnili k Bogu in se pobotali med seboj, si nimamo kaj obetati. Marija nam lahko pomaga samo ob našem sprebrnjenju. Drugače ne," je zapisal škof.
Nadaljeval je, da je očitno, da bi se tudi sedaj, ko se že sproščajo ukrepi, mnogi radi takoj vrnili na stare tirnice. Ne bo šlo. Vrnitev nazaj, kot je bilo, pomeni apokalipso. Tako bolan svet kot je sedaj, ne more iti naprej. To je podobno kot bolnik, ki se zdravi za rakom na pljučih, pri tem pa dnevno pokadi tri škatle cigaret. Ali takoj neha ali pa sledi skorajšnja smrt, je zapisal murskosoboški ordinarij, ki je dodal, da to velja podobno za človeštvo. "Ali izbere novo pot do Boga in ozdravi ali pa je konec."
V teh dneh stiske ne potrebujemo kričačev po ulicah in medijih, mazačev po stenah, predrznih biciklistov in še kakšnih prekocuhov. Zelo, zelo pa potrebujemo posrednikov pri Bogu, ki si upajo prositi, naj se nas usmili in ne dopusti, da bi nas naša neumnost in predrzna domišljavost zbrisali iz zgodovine narodov.
"Nebeška Mati Marija nas ni prišla v Fatimo strašit, temveč opozorit, je zapisal škof. Njene napovedi so se uresničile. To potrjuje, da se Bogu ni mogoče ogniti ali pred Njim zbežati. Vsak je viden Njegovim očem. Vsak je odgovoren za vse, kar počne. Vsak bo ob svojem času polagal račune za svojo srečno ali nesrečno večnost. Bog je Ljubezen. Ni pa Ljubezen, ki bi se pustila zlorabljati od nas. Če smo se navadili zlorabljati Boga zase in za svoje interese, pri tem pa se izgovarjamo na Njegovo Ljubezen, potem se takoj lotimo temeljitih sprememb pri sebi. Smo namreč v stanju bogokletja," je zapisal škof Štumpf.
Dodal je še, da je Marija v Fatimi opozorila, naj se iz Boga ne delamo norca s svojimi vsakovrstnimi domislicami, predvsem pa svojimi zlohotnimi nameni in dejanji proti Njemu in vsem, ki verujejo. Nebeška Mati Marija se tudi v Fatimi postavlja na stran malih, nepomembnih, utišanih in prezrtih. Samo ti so lahko zagovorniki človeštva pred Bogom. Njihov glas je Marija, ki posreduje za nas. Škof Peter Štumpf je zapis sklenil z besedami: "V teh dneh stiske ne potrebujemo kričačev po ulicah in medijih, mazačev po stenah, predrznih biciklistov in še kakšnih prekocuhov. Zelo, zelo pa potrebujemo posrednikov pri Bogu, ki si upajo prositi, naj se nas usmili in ne dopusti, da bi nas naša neumnost in predrzna domišljavost zbrisali iz zgodovine narodov."
Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. velikonočna nedelja, 10.5.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Pred mašami in po šmarničnih mašah bo v zakristijah posameznih cerkva sveta spoved.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 11.5.2020 |
Osek ob 19h + Olga Živec Vitovlje 83b |
|
|
Torek 12.5.2020 |
Ozeljan ob 19h + Štrukelj Julijana Rutarjeva 4 N. G., pogrebna |
|
|
Sreda 13.5.2020 |
Šempas ob 19h Ciril Cernatič Šempas 158, po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 14.5.2020 |
Ozeljan ob 19h + starši Jermolj in Lipušček Ozeljan 19b |
|
|
Petek 15.5.20120 |
Osek ob 19h za Božje varstvo p. n. Osek |
|
|
Sobota 16.5.2020 |
Šempas ob 8h + Humar Vinko Šempas 185 |
|
|
Nedelja 16.5.2020, 6. Velikonočna nedelja, nedelja turizma |
Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo za odvrnitev korona virusa Ob 9h v Oseku + Faganel Jožef Vitovlje 45i Ob 10.30 v Šempasu v čast Svetemu Duhu p.n. Šempas 33 |
|
Družinsko bogoslužje na 5. velikonočno nedeljo
V središču pete velikonočne nedelje je upanje. Lahko se vprašamo: Kako je z mojim upanjem? Zares verjamem, da je Gospod vstal? Kako je z mojim odnosom z Jezusom, ki posreduje zame? Verjamem, da zame prosi Očeta? Vsakič, ko ga kličem, On moli zame, posreduje. Zares verjamem, da se bo Gospod vrnil, da bo prišel? Sem človek upanja?
Na mizo poleg križa in prižgane sveče lahko postavimo osebne molitvenike, ali rožne vence, saj ko molimo gradimo upanje.
Primerno je, da začnemo z velikonočno pesmijo.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Voditelj: Med večerjo na veliki četrtek, ko so bili apostoli žalostni, jim je Jezus rekel: 'Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete … V hiši mojega Očeta je veliko bivališč … Odhajam, da vam pripravim prostor.' Kaj pomeni to? Kako Jezus pripravi prostor? S svojo molitvijo za vsakogar od nas. Jezus moli za nas in to je posredovanje. Jezus v tem trenutku deluje s svojo molitvijo za nas. Tako kakor je Petru nekoč pred trpljenjem rekel, da je molil zanj, tako je Jezus sedaj posrednik med Očetom in nami. In kako moli Jezus? Verjamem, da Jezus Očetu pokaže svoje rane, kajti rane je po vstajenju odnesel s seboj: Očetu pokaže rane in poimenuje vsakogar od nas. To je Jezusova molitev. Jezus v tem trenutku posreduje za nas.
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi: : Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil v mislih, besedah in dejanju, mnogo dobrega opustil in slabega storil. Žal mi je, zelo mi je žal. Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje. Vsi: Amen.
Voditelj: Molimo. Usmiljeni oče, posinovil si nas in rešil. V svoji ljubezni nam dobrohotno pomagaj, da bomo dosegli resnično svobodo Božjih otrok in večno dediščino, saj verujemo v tvojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Vsi: Amen.
Voditelj: Poslušajmo odlomek iz svetega evangelija po Janezu (Jn 14,1-12)
Nekdo od prisotnih, ali voditelj sam, prebere evangeljski odlomek
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In pot, kamor grem, poznate.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?«
Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.«
Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki je v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.«
Sedaj lahko vsak pove svojo misel, svoje mnenje, svoja vprašanja...
Prošnje
Voditelj: Bratje in sestre! Stopímo h Gospodu, živemu kamnu duhovne zgradbe, in ga ponižno prosímo:
- Gospod Jezus, apostol pravi, da smo izvoljen rod, kraljevo duhovstvo, svet narod in pridobljeno ljudstvo; naj zato vedno in povsod pogumno oznanjamo tvoja slavna dela.
- Ti si pot, resnica in življenje; naj državni voditelji vodijo državljane po poti resnice in življenja.
- Ti si v Očetu in Oče v tebi; pomnoži nam vero v skrivnost Presvete Trojice.
- Prosimo te za trpeče brate in sestre; naj na poti trpljenja srečajo tebe, ki si pot, resnica in življenje.
- Odšel si, da nam pripraviš prostor v nebesih; podari vsem, ki so odšli pred nami v večnost, prostor, ki si jim ga pripravil.
- Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh obolelih s koronavirusom in drugih bolnikov v naši domovini in njihovih svojcev.
- Gospod Jezus Kristus, podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo skrbeli za bolnike in jim pomagali.
- Gospod Jezus Kristus, prosimo te za državne voditelje in njihove sodelavce, da bodo v teh težkih časih modro in odgovorno vodili svoje ljudstvo.
- Lahko dodamo še vsak svoje prošnje....
Voditelj: Zvesti Bog, ostani z nami. Pomagaj nam, da se odvrnemo od greha in se oklenemo novega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Vsi: Amen.
Voditelj moli molitev papeža Frančiška v času bolezni:
O Marija,
ti vedno svetiš na naši poti
kot znamenje zveličanja in upanja.
Mi se izročamo tebi, Zdravju bolnikov,
ki si bila pod križem pridruže na Jezusovi bolečini
in ohranila svojo vero trdno.
Ti, rešitev rimskega ljudstva,
veš kaj potrebujemo
in smo tudi prepričani, da boš to priskrbela,
da se bo kot v Galilejski Kani
spet lahko vrnilo veselje in praznovanje
po tem trenutku preizkušnje.
Pomagaj nam Mati Božje Ljubezni
oblikovati se po Očetovi volji
in storiti to, kar nam bo rekel Jezus,
ki je sprejel nase naše trpljenje
in si je naložil naše bolečine,
da bi nas preko križa povedel
k veselju vstajenja. Amen.
Zdaj zmolimo še: Oče naš...Zdrava Marija... Slava Očetu....
Vsi se pokrižajo in voditelj izreče: Blagosloví naj nas Gospod, nas varuje vsega hudega in pripelje v večno življenje. Vsi Amen.
Molitvenike, rožne vence, ki smo jih postavili na mizo, bomo sedaj blagoslovili. Voditelj moli tako:
Voditelj: Gospod Bog, nikoli niso bili razočarani tisti, kateri so zaupali vate. Utrdi naše upanje, da bomo in blagoslovi naše molitvenike in rožne vence, da bomo pri vseh težavah iskali pri tebi pomoč.
Vsi: Amen.
Voditelj pokropi molitvenike in rožne vence z blagoslovljeno vodo. Molitev lahko sklenemo s pesmijo.
Molitev pred kosilom in večerjo v velikonočnem času
Voditelj: V Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Voditelj: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
Vsi : Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
Voditelj: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
Vsi: Prosi za nas Boga, aleluja.
Voditelj: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Voditelj: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kri-stusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen
Voditelj: Blagoslovi, Gospod, nas in te darove na naši mizi. Blagoslovi tudi vse, ki se morajo te dni hraniti samo z zdravili in vse, ki jim pomagajo.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 3.5.2020; 4. velikonočna nedelja, nedelja Dobrega Pastirja, molimo za nove duhovne poklice, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Nova navodila naših škofov in državnih organov, kot ste lahko sami slišali, nam po mesecu in pol, zopet dovoljujejo, da se lahko udeležujemo svetih maš. Pogoji so spodaj navedeni. V naši regiji skoraj ni bilo in ni novih okužb, zato bomo lahko z večjim veseljem in pogumom prihajali k šmarničnim mašam.
Da se bomo lažje držali vseh omejitev, in kljub temu bili pri maši, bomo za zdaj izpustili bogoslužja v cerkvici sv. Lucije, ker je majhna in bodo namesto v njej v oseški cerkvi. Družinski člani, ki živite skupaj bodite tudi skupaj v cerkvah, tako bomo lažje vsi ostali ohranjali predpisano varnostno razdaljo. Najprej zasedite prvo klop in potem drugo… S skupnim bogoslužjem začnemo v ponedeljek 4.5.2020 ob 19h v Oseku. Lepo vabljeni.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 4.5.2020 |
Osek ob 19h + Miran Bovcon Osek 6 |
|
|
Torek 5.5.2020 |
Ozeljan ob 19h + Škarabot Ozeljan 91 |
|
|
Sreda 6.5.2020 |
Šempas ob 19h v zahvalo za leto 2019, po maši molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim |
|
|
Četrtek 7.5.2020 |
Ozeljan ob 19h + Kristančič Milan Ozeljan 12 |
|
|
Petek 8.5.20120 |
Osek ob 19h v čast sv. Jožefu za družinske očete p. n. Vitovlje |
|
|
Sobota 9.5.2020 |
Šempas ob 8h v priprošnjo za leto 2020 Šempas 33l |
|
|
5. velikonočna nedelja, 10.5.2020 |
Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo za odvrnitev korona virusa Ob 9h v Oseku za zdravje p. n. osek 108 Ob 10.30 v Šempasu v zahvalo in za zdravje Šempas 131 |
|
Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19
Slovenski kristjani smo letos doživeli veliko noč podobno kot apostoli na velikonočno jutro: zaprti v svojem domu in med svojimi bližnjimi. Gospod je vstal in je z nami na vseh naših življenjskih poteh, še posebej v preizkušnjah, zato zaupamo, da je pred nami svetla prihodnost žive vere. Naša vera v vstalega Jezusa Kristusa je močnejša od pregrad in telesnih meja. Želimo si, da se naša občestva čim prej ponovno združijo ob oltarni mizi, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da nevarnost epidemije ni minila in da se razmere lahko hitro zaostrijo.
Slovenski škofje ordinariji smo na seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 23. aprila 2020, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah. Čeprav epidemija COVID-19 še ni končana, želimo vernikom z novimi navodili omogočiti dostop do zakramentov in življenja v župnijah. Nova navodila veljajo od ponedeljka, 4. maja 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 13. marca 2020.
Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določajo naslednje:
- Sveta maša
- Župniki in drugi duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
- Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.
- V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).
- Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. Če župnija ne more zagotoviti razkužilnega sredstva, se župnik obrne na lokalno civilno zaščito oz. škofijskega ekonoma. Če razkužila ni mogoče zagotoviti, svetih maš z udeležbo vernikov ni mogoče obhajati.
- Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu.
- V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.
- Sodelovanje diakonov, ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).
- V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra. Če je zakristija majhna in te razdalje ni možno spoštovati, se bogoslužni sodelavci pripravijo v cerkvi.
- Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
- Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena (glej 24. točko tega navodila), zato duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
- Dovoljeno je ljudsko petje. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu in poje cerkvene pesmi, ob upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno zaradi bližine med pevci in možnosti okužbe.
- Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
- Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik oz. delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke
. - Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.
- Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
- Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti (vsaj 30 minut).
- Če je cerkev premajhna, da bi se v njej verniki lahko udeležili svete maše ob upoštevanju varnostnih ukrepov medosebne razdalje, naj duhovniki uvedejo dodatne nedeljske svete maše (npr. sobotna večerna sveta maša, ki velja za nedeljsko, dodatna nedeljska sveta maša itd.).
- Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in občinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi določajo, da so javni dogodki z več kot 5 osebami prepovedani. Če bo prišlo do spremembe tega števila s strani civilne oblasti, lahko duhovniki darujejo svete maše na prostem z upoštevanjem omejitve števila navzočih vernikov. Zadrževanje v zaprtih prostorih ali na prostem pred sveto mašo ali po njej je podvrženo civilnim predpisom in ni dovoljeno.
- Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).
- Zakrament svete spovedi
- Spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.
- Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
- Podeljevanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja
- Posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.
- Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Za druge otroke, ki še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas.
- Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki.
- Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.
- Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.
- Pogrebi
- Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila.
- Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.
- Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in šmarnice, župnijske slovesnosti
- Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS, izobraževanja, duhovni seminarji, kulturna srečanja, razstave, koncerti, proslave itd.). Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki. Vsebina je dostopna na uradni spletni strani Slovenskega katehetskega urada oz. župnij.
- Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice lahko potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.
- Branje šmarnic za odrasle lahko poteka po cerkvah v okviru rednih svetih maš oziroma po kapelah in hišah ob upoštevanju državnih navodil. Šmarnice za otroke v cerkvah letos odpadejo. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi). Gradivo za otroke in odrasle je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega katehetskega urada.
- Župnijske slovesnosti lahko potekajo zgolj ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila in upoštevanju medosebne varnostne razdalje 1,5 metra.
- Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove
- Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.
- Katoliške karitativne ustanove
- Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.
- Bogoslužni in drugi cerkveni prostori
- V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da so v prostoru osebe med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra in se upoštevajo ostali preventivni ukrepi (maske, uporaba razkuževalnih sredstev in zračenje prostora).
- Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno razkuževati z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. Vsak, ki vstopi v cerkev, mora poskrbeti za osebno varnost pred okužbo, tako kot velja za vstopanje v javne prostore: razkužiti si mora roke in si nadeti zaščitno masko. Prav tako ohranja medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, cerkev oz. kapela ne sme biti odprta za javnost.
- Pri vhodu v cerkev v kropilnikih ne sme biti blagoslovljene vode. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.
- V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.
- Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V tem primeru je lahko v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.
- V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah morajo biti kropilniki z blagoslovljeno vodo izpraznjeni. Glede obhajanja svetih maš naj se dogovorijo s krajevnim škofom. Pri svetih mašah v samostanih naj ne bo zunanjih obiskovalcev.
- Splošna priporočila
- Vsem starejšim vernikom (še zlasti starejšim kroničnim bolnikom) priporočamo, naj bodo še naprej preventivno izolirani ter naj posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čimprejšnji konec epidemije.
- Vsi verniki naj upoštevajo splošno higieno kihanja in kašljanja v robec oz. zgornji del rokava, medosebno razdaljo vsaj 1,5 metra, redno umivanje rok ter nošenje ustreznih zaščitnih sredstev. Obraza (oči, nosu in ust) naj se ne dotikajo z nečistimi/neumitimi rokami. Izogibajo naj se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
- Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. V mesecu maju naj okrepijo pobožnosti v čast devici Mariji. Prav tako naj se slovenska katoliška občestva pridružijo molitvi papeža Frančiška in vsak dan zmolijo rožni venec za prenehanje epidemije.
Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja stanja in zaostrovanja državnih navodil, bomo škofje sprejeli dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja naših skupnosti.
Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in družabnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije, navodila in novice so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si/covid19-meni-ssk
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje
Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. velikonočna nedelja, 26.4.2020, nedelja Božjega usmiljenja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Dobrim vse pripomore k dobremu izkoristimo tudi ta čas za poglobitev družinskih vezi in svoje vere. Upajmo da se bomo kmalu vsaj malo normalizirali. Vsak dan mašujem po vaših namenih, napisanih in objavljenih, na oglasni deski in na internetu, brez prisotnosti ljudstva. Mašne namene lahko naročate po pošti ali osebno v nabiralnik, ali po mailu… Za vse darove se vam zahvaljujem.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 27.4.2020 |
+ Mar Boris Osek 94 |
|
|
Torek 28.4.2020 |
Za zdravje v družini Šempas 6 |
|
|
Sreda 29.4.2020 |
Za milost vere p. n. Vitovlje |
|
|
Četrtek 30.4.2020 |
Za vse pokojne Badalič Osek 42 |
|
|
Petek 1.5.20120, praznik dela in začetek šmarnic |
+ Ipavec Danilo Vitovlje 19 |
|
|
Sobota 2.5.2020 |
V čast sv. Jožefu p. n. Ozeljan 60 |
|
|
3.5.2020; 4. velikonočna nedelja, nedelja Dobrega Pastirja, molimo za nove duhovne poklice |
za župnijo za odvrnitev korona virusa |
|
Družinsko bogoslužje na 3. velikonočno nedeljo
Tretja nedelja velikonočnega časa, zadnja v mesecu aprilu. Če bi bile normalne razmere bi bil danes prvi dan posebne molitve za nove duhovne poklice. Zaradi nastale situacije smo molitveni teden za duhovne poklice prenesli na kasnejši čas. Molimo pa za mlade, ki odkrivajo svoj življenjski načrt: naj ne rečejo Bogu NE, kadar jih vabi na pot darovanja sebe drugim.
Tudi danes pripravimo prostor, mizo, sedeže... Okrasimo, prižgemo svečko ob križu.
Na mizo lahko postavimo tudi kruh, ki ga bomo potem zaužili pri kosilu. Zakaj? Poglejmo!
Primerno je, da začnemo z velikonočno pesmijo.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Voditelj: Lepa, sončna nedelja nas spominja, da je za kristjane vsaka nedelja vedno sončna, tudi ko dežuje ali sneži. Naše sonce je Jezus, ki je vstal od mrtvih in nam razsvetlil resnico, da ne živimo za smrt, ampak za življenja. Na poti tega življenja nas spremlja, kakor je nekoč spremljal svoje učence. Prosimo ga, naj nam izbriše grehe, ki so se tudi ta teden vrinili v naše srce.
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi: Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje. Vsi: Amen.
Voditelj: Molimo. Bog, naš Oče, svojemu ljudstvu si vrnil duhovno mladost,
naj se zato nenehno raduje. Kakor se sedaj veselimo dostojanstva posinovljenja, tako naj tudi v trdnem upanju pričakujemo dan veličastnega vstajenja. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Vsi: Amen.
Voditelj: Poslušajmo odlomek iz svetega evangelija po Luku (24,13-35)
Nekdo od prisotnih, ali voditelj sam, prebere evangeljski odlomek
Glej, prav tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovóril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »To, kar se je zgodilo z Jezusom Nazaréčanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji dali obsoditi na smrt in križati. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so celó videle, kako so se jim prikazali angeli, ki so povedali, da on živi. Nekateri od naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Si-ilila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Sedaj lahko vsak pove svojo misel, svoje mnenje, svoja vprašanja...
Prošnje
Voditelj: Nebeškega Očeta, ki je svojega Sina obudil od mrtvih, ljubeče prosímo: OČE POSLUŠAJ NAŠ GLAS
- Nebeški Oče, Jezusa si obudil od mrtvih in apostoli so temu priče; naj tudi današnji pastirji Cerkve z življenjem pričajo o Kristusovem vstajenju.
- Učenca sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha; naj potrpežljivo in z globokim pričakovanjem dočakamo dan skupne svete maše.
- Pridružil si se učencema na poti v Emavs, pridruži se bolnim in trpečim zaradi koronavirusa ter jim osmisli trpljenje.
- Bliža se čas mature. Naj se mladi iskreno vprašajo, ali jih Ti kličeš na pot duhovništva in redovništva.
- Svojim svetim ne boš dal gledati trohnobe; obudi vse, ki so ta teden umrli in jim podari večno življenje.
- Gospod Jezus Kristus, podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo radi skrbeli za bolnike in jim pomagali.
- Gospod Jezus Kristus, prosimo te za državne voditelje in njihove sodelavce, da bodo v teh težkih časih modro in odgovorno vodili svoje ljudstvo.
- Lahko dodamo še vsak svoje prošnje....
Voditelj: Gospod Jezus Kristus! Blagroval si ljudi čistega srca. Obljubil si jim, da te bodo gledali vso večnost; razjasni nam pogled, da te bomo spoznavali in nadvse ljubili. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Vsi: Amen.
Voditelj moli molitev papeža Frančiška v času bolezni:
O Marija,
ti vedno svetiš na naši poti
kot znamenje zveličanja in upanja.
Mi se izročamo tebi, Zdravju bolnikov,
ki si bila pod križem pridruže na Jezusovi bolečini
in ohranila svojo vero trdno.
Ti, rešitev rimskega ljudstva,
veš kaj potrebujemo
in smo tudi prepričani, da boš to priskrbela,
da se bo kot v Galilejski Kani
spet lahko vrnilo veselje in praznovanje
po tem trenutku preizkušnje.
Pomagaj nam Mati Božje Ljubezni
oblikovati se po Očetovi volji
in storiti to, kar nam bo rekel Jezus,
ki je sprejel nase naše trpljenje
in si je naložil naše bolečine,
da bi nas preko križa povedel
k veselju vstajenja. Amen.
Zdaj zmolimo še: Oče naš...Zdrava Marija... Slava Očetu....
Vsi se pokrižajo in voditelj izreče: Blagosloví naj nas Gospod, nas varuje vsega hude-ga in pripelje v večno življenje. Vsi Amen.
Kruh, ki smo ga postavili na mizo, bomo zaužili med nedeljskim obedom. Lepo bo, če ga bo voditelj med kosilom razdelil vsem , kakor nekoč Jezus v Emavsu. Molitev lahko sklenemo s pesmijo.
Molitev pred kosilom in večerjo v velikonočnem času
Voditelj: V Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Voditelj: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
Vsi : Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
Voditelj: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
Vsi: Prosi za nas Boga, aleluja.
Voditelj: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Voditelj: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kri-stusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen
Voditelj: Blagoslovi, Gospod, nas in te darove na naši mizi. Blagoslovi tudi vse, ki se morajo te dni hraniti samo z zdravili in vse, ki jim pomagajo.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 19.4.2020, 2. velikonočna nedelja, bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Vsi skupni dogodki v župniji do nadaljnjega odpadejo. Mašujem po vaših namenih, napisanih in objavljenih, na oglasni deski in na internetu, brez prisotnosti ljudstva. Mašne namene lahko naročate po pošti ali osebno v nabiralnik, ali po mailu…
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 20.4.2020 |
+ Remec Zdravko in Ermina osek 72 |
|
|
Torek 21.4.2020 |
+ Vetrih Nejc Osek 72 |
|
|
Sreda 22.4.2020 |
+ Rakuša Šempas 9 |
|
|
Četrtek 23.4.2020 |
v dober namen Šempas 162b |
|
|
Petek 24.4.20120 |
+ Marija šestič Osek |
|
|
Sobota 25.4.2020 |
za zdravje v družini Šempas 6 |
|
|
3. velikonočna nedelja, 26.4.2020 |
za župnijo za odvrnitev korona virusa |
|
Družinsko Bogoslužje za nedeljo Božjega usmiljenja – 2. velikonočno – belo nedeljo
Prva nedelja po veliki noči je znana kot bela nedelja, ker so po stari cerkveni navadi tisti, ki so bili krščeni na velikončno vigilijo, na ta dan odložili bela oblačila.
Je pa to tudi nedelja Božjega usmiljenja, ki jo je razglasil sv. Janez Pavel II.. Navdih sv. Janeza Pavla II. je bila tudi sv. Favstina Kowalska s svojimi zasebnimi razodetji. V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči.«
1. Primerno je, da sedemo okoli mize, kjer smo ali bomo skupaj uživali hrano za telo. Ta molitev je hrana za duha.
2. Na mizo postavimo križ in svečo, ki nas spremlja v velikonočnih dneh. Lahko odpremo knjigo Svetega pisma in primerno okrasimo, morda imamo tudi sliko Usmiljenega Jezusa.
3. Eden od prisotnih naj bo Voditelj.
4. Primerno je, da začnemo z velikonočno pesmijo.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Vsi: Amen
Voditelj: Danes je osmi dan, odkar smo obhajali praznik Jezusovega vstajenja. Čeprav urini kazalci tečejo in stalno določajo čas: minute in ure, dneve in leta, je spomin na Jezusovo vstajenje vsak dan prisoten v naših srcih in naših molitvah. Vedno enako, vedno globoko, vedno močno. Danes je v ospredju Božje usmiljenje, ki je vstajenjski dar in ga je bil na poseben način deležen apostol Tomaž. Skupaj s Tomažem padimo tudi mi na kolena pred Gospoda in mu recimo: Moj Gospod in moj Bog. Premislimo kje smo najbolj potrebni, da se nas Gospod usmili in to obžalujmo in se kesajmo.
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi: Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.
Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Voditelj: Molimo
Usmiljeni Oče, v velikonočnih praznikih poživljaš vero svojega ljudstva.
Pomnoži v nas svojo milost, da bomo vsi vedno bolj spoznavali, s kakšnim krstom smo bili očiščeni, v kakšnem Duhu prerojeni in s kakšno krvjo odrešeni. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Vsi: Amen
Voditelj: Poslušajmo odlomek iz svetega evangelija po Janezu
Nekdo od prisotnih, ali voditelj sam, prebere evangeljski odlomek (20,19-31)
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«
Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.
Namesto prošenj naj bodo danes vzkliki Božjemu usmiljenju. To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Faustini veliko moč teh vzklikov.
,,Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, mir umirajočim, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, Vsi: zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev. Vsi: zaupamo vate!
Voditelj: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
Vsi : Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Voditelj: Molimo.
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj.
Vsi: Amen.
Vsi se pokrižajo in voditelj izreče: Blagosloví naj nas Gospod, nas varuje vsega hudega in pripelje v večno življenje. Vsi: Amen.
Rožni venec Božjega usmiljenja
Lahko si vzamemo čas in ta dan zmolimo tudi rožni venec božjega usmiljenja. Morda bi bilo prav, da bi ga zmolili ob 15h, tako kakor je Jezus naročil sestri Faustini. Rožni venec Božjega usmiljenja se moli na navadni rožni venec
- Na prvih treh jagodah: Oče naš..., Zdrava, Marija..., Verujem v Boga...,
- Pri vseh petih desetkah molimo:
Pri jagodah očenaša: Večni Oče, darujem ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta (1-krat). - Pri jagodah zdravih Marij: Po njegovem prebridkem trpljenju – usmili se nas in vsega sveta (10-krat).
- Na koncu zadnje desetke: Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta (3- krat).
Pot luči
V: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Vsi: Amen
Uvod
V: Življenje je Pot. Tudi mi smo na tej poti. Nismo sami. Zaznamovani smo z izkustvom Gospodovega vstajenja. Pot luči nam pomaga, da v Kristusovem vstajenju odkrijemo vir miru in veselja ter dobimo spodbudo za bolj prepričano krščansko življenje.
Tišina
Vsi: Bog, naš Oče, razlij na nas Svetega Duha, da bomo razumeli skrivnost vstajenja tvojega Sina. Naj svetu oznanjamo, da smo odrešeni in da si ti Oče, ki nas vse neskončno ljubiš.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Vstal je Kristus, vstal iz groba!
Angel Božji je dejal.
Smrt je zmagal, On živi,
Se z Očetom veseli.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.(pesem se poje po napevu Klic veselja)
Prva postaja : Jezus vstane od mrtvih (Mt 28,1-8)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Vstal je od mrtvih! Življenje je močneje od smrti! Ljubezen je zmagala.
Obstajata dve vrsti strahu: strah vojakov, ki popadajo po tleh in strah žena, ki v tistem velikonočnem jutru najdejo prazen grob. Angel spodbuja žene: Ne bojte se! On, ki ga iščete je vstal. Veselimo se tolažilne resnice, da On s svojim vstajenjem daje smisel vsemu našemu življenju.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, daj nam močno in pogumno srce, da ti bomo vedno zvesti!
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Dva učenca, Peter, Janez,
h grobu se odpravita:
Peter v prazen grob strmi,
Janez vero obudi.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Druga postaja: Učenci najdejo prazen grob (Jn 20,1-10)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Apostol Janez je prvi prišel h grobu, a je počakal apostola Petra, da je On kot prvi med apostoli vstopil v grob. Po skromnih znamenjih prta in povojev je apostol Janez z očmi ljubezni doumel veliko skrivnost vstajenja.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, naj z veseljem oznanjamo, da je v tvojem vstajenju vir moči za naše življenje.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Vstali Kristus se prikaže Magdaleni
v vrtu tam.
Naročilo ji pusti,
učence z njim razveseli.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Tretja postaja: Jezus se prikaže Magdaleni (Jn 20,11-18)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Jezus pokliče jokajočo Magdaleno po imenu in ji reče naj gre in oznani enajsterim apostolom, da je vstal in živi. Magdalena mu je odgovorila: Moj Gospod! Bodimo tudi mi pripravljeni na odgovor, ko nas bo vstali Gospod poklical po imenu!
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti, da si nas poklical po imenu pri krstu!
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
V Emavs šla sta dva učenca,
Jezus se pridružil je;
ne spoznata Vstalega,
rada mu prisluhneta.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Četrta postaja: Jezus se pridruži učencema na poti v Emavs (Lk 24,13-19.25-27)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Učenca na poti v Emavs sta zmedena in razočarana. Zanju je bil Kristus, Odrešenik mrtev. Kdor ne verjame v Kristusovo vstajenje, tega se lotevajo žalost, obup, zmedenost in razočaranje. Učenca na poti sta po lomljenju kruha, po evharistiji, spoznala Vstalega Jezusa.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti, da spremljaš korake našega življenja in deliš z nami vse stiske, dvome in razočaranja.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Dan se nagnil je k zatonu,
Jezus z njima je ostal;
kruh razlomil, ga razdal,
da bi vsakdo ga spoznal.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Peta postaja: Jezus se učencem razodene ob lomljenju kruha (Lk 24,28-35)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Ko se Jezus ustavi z učencema in razlomi kruh, v njem spoznata vstalega Gospoda. Nenadoma razumeta, zakaj je v njima vso pot gorelo srce. Nenadoma Jezus izgine izpred njih oči. Ostalo je le znamenje kruha. Tudi danes Jezusa ne vidimo s telesnimi očmi, vendar je resnično navzoč med nami pod podobo kruha.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti, da ob mizi tvoje Besede in tvojega kruha postajamo novi ljudje polni ljubezni.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Jezus se prikaže učencem,
Vsi prestrašeni strme.
Mir vam bodi, jaz sem tu,
glejte rane brez strahu
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Šesta postaja: Jezus se prikaže učencem (Lk 24,36-49)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Jezus se pri zaprtih vratih prikaže učencem v dvorani zadnje večerje. Vstali Gospod ni privid, ampak človek iz mesa in kosti. S tem nam Vstali Jezus pokaže, da ceni naše telo, saj se v telesu srečujemo z Gospodom.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti, da si nam pokazal kako ceniš naše telo, da smo lahko vedno ponosni na to.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Bratje moji, moč vam dajem,
milost Svetega Duha,
grešnikom odpuščajte,
mir ljudem prinašajte!
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Sedma postaja: Jezus podeli svojim učencem moč odpuščati grehe (Jn 20,19-23)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Vstali Gospod je dal svojega Duha in oblast odpuščati grehe apostolom kot prvi velikonočni dar. S sveto spovedjo tudi današnji apostoli, papež, škofje in duhovniki, odpirajo pot k Bogu vsem tistim, ki pred Njim ponižno priznajo svojo majhnost in omejenost.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti za zakrament svete spovedi saj tako vemo, da je vsako naše spreobrnjenje prehod iz smrti v življenje!
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Osmi dan spet pride Jezus,
da Tomaž bi veroval;
ko pokaže sled mu ran
pade preden ves predan.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Osma postaja: Jezus utrdi Tomaževo vero (Jn 20,24-29)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Jezus blagruje tiste, ki ne bodo videli pa bodo verovali. Jezusovo vstajenje tako postavi nova merila za vrednotenje stvari. Odslej bomo verniki morali verjeti pričevanju Cerkve, ki ohranja in prenaša oznanilo apostolov in tistih, ki so videli in otipali, tako kot Tomaž.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti, da si potrdil vero Tomažu in s tem vsem sodobnim Tomažem pokazal kaj moramo narediti v svojih dvomih. Ni drugega kot da pademo na kolena in pred Teboj priznamo: Moj Gospod in moj Bog.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Tam ob morju se prikaže ribičem,
apostolom
da v njih vero prebudi,
mrežo vreči jim veli
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Deveta postaja: Jezus se prikaže učencem ob Tiberijskem morju (Jn 21,1-14)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Vstali Gospod se sreča z apostoli ob Tiberijskem morju, ko lovijo ribe in nič ne ulovijo. Ukaže jim naj ponovno vržejo mreže in pridruži se obilen ulov. Pokaže jim, da bodo uspešni le, če bodo lovili, to je oznanjali in pridigali v Kristusovem imenu.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti za mnoge mlade, ki so se odzvali tvojemu vabilu in so pripravljeni postati velikodušni in sveti ribiči ljudi.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Simon Peter je postavljen
kot namestnik Kristusa.
Jezus sam izvoli ga,
da bo pasel jagnjeta.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Deseta postaja: Jezus podeli Petru prvo mesto (Jn 21,15-19)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Preden je Jezus Petra postavil na prvo mesto v Cerkvi ga vpraša samo ali ima dovolj ljubezni. Ali me ljubiš? To vprašanje zastavlja Jezus vsakemu izmed nas.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus hvala ti za vprašanje ljubezni, ki naj nas spodbudi, da bodo naše življenjske odločitve prežete z duhom tvojega vstajenja.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Pojdite zdaj po vsem svetu
Rekel je apostolom.
Z vami bom vse dni ostal,
blagoslov na pot vam dal.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Enajsta postaja: Vstali Jezus pošlje svoje učence v svet (Mt 28,16-20)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Jezus je evangelij zaupal svojim učencem. Učenci naj oznanjajo in s krstom pridružujejo skupnosti nove člane, saj se je potrebno roditi iz vode in Duha.
Tišina
Vsi: Vstali Gospod, hvala ti, za dar krsta, ki naj ga resnično živimo in tako gradimo nov svet.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Jezus se v nebo je dvignil,
dal obljubo vernim vsem;
Krst Duha vas prenovi,
priče boste za vse dni.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Dvanajsta postaja: Jezusov vnebohod (Apd 1,3-11)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Dnevi trpljenja in vstajenja se zaključujejo v slovesnem Gospodovem vnebohodu. Sedaj smo na vrsti mi, da svetu oznanimo resnico o Kristusovem vstajenju.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti, da lahko rastemo v veri, upanju in ljubezni in tako gradimo tvojo Cerkev.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Bratje molijo z ženami
in z Marijo materjo.
Zbrani vsi časte Boga,
v veri čakajo Duha.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Trinajsta postaja: Z Marijo v pričakovanju Svetega Duha (Apd 1,12-14)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Učenci skupaj z Marijo v molitvi in bratski skupnosti pričakujejo Svetega Duha, ki ga je Jezus obljubil. To naj bo tudi naše poslanstvo: gojiti molitev in bratsko skupnost v navzočnosti Marije.
Tišina
Vsi: Jezus hvala ti za dar molitve in tvojo Mater Marijo, ki skupaj z nami vztraja v molitvi, da tako lahko postajamo kvas, luč in sol v svetu v katerem živimo.
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Zbrani vsi na istem kraju
Šum z neba zaslišijo.
Bog duha jim je poslal
In jih z milostmi obdal.
Aleluja, pojmo vsi, Kristus vstal je in živi.
Štirinajsta postaja: Jezus pošlje učencem obljubljenega Svetega Duha (Apd 2,1-6)
V: Molimo te, Kristus in te hvalimo.
Vsi: Ker si s svojim vstajenjem dal svetu življenje.
V: Ko je prišel binkoštni dan so bili učenci napolnjeni s Svetim Duhom. Pogumno so stopili v svet in oznanjali Kristusa Vstalega. Na binkoštni dan je bila Cerkev razglašena. Sveti Duh omogoča spreobrnjenje, sporazumevanje in edinost.
Tišina
Vsi: Gospod Jezus, hvala ti za zakrament svete birme pri katerem prejemamo v polnosti Svetega Duha. Naj po tem zakramentu postajamo vedno bolj novi ljudje, ki gradijo kraljestvo miru, sreče in ljubezni!
V: Veseli in raduj se Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Sklep
V: Kristusovo vstajenje je luč na naši poti. Vstali Gospod, iskreno se ti zahvaljujemo za tvoje vstajenje in ti kličemo: Pridi, Gospod Jezus!
Vsi: Iskreno se ti zahvaljujemo, Gospod.
V: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Vsi: Amen
Oznanila župnij Šempas in Osek; 12.4.2020, Velika noč, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Vsem verujočim voščim blagoslovljene velikonočne praznike. Dobrim vse pripomore k dobremu. Vsaka kriza je lahko tudi priložnost za poglobitev našega bivanja. Naslonimo se na to kar večno ostane. Jezus je prišel na svet, trpel, umrl za nas in vstal od mrtvih, »da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju« (Jn 7,7). Tako prihaja in deluje tudi danes. Bolj mu pustimo do sebe v trpljenju kot v veselju. Zdaj smo lahko z njim tudi v veselju. Saj je v veliki noči je Bog trpljenje in smrt svojega Sina obrnil v večno veselje nas vseh.
Vsi skupni dogodki v župniji do nadaljnjega odpadejo. Mašujem po vaših namenih, napisanih in objavljenih, na oglasni deski in na internetu, brez prisotnosti ljudstva. Mašne namene lahko naročate po pošti ali osebno v nabiralnik, ali po mailu…
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 13.4.2020 |
+ starši Samokec Vitovlje 52 |
|
|
Torek 14.4.2020 |
+ Mlečnik Rafael Vitovlje 54 |
|
|
Sreda 15.4.2020 |
+ Marija in Franc Fornazarič Šmihel 67 |
|
|
Četrtek 16.4.2020 |
+ Jožef Cernatič Šempas 159a |
|
|
Petek 17.4.20120 |
za vse pokojne iz družine Ličen Osek 47 |
|
|
Sobota 18.4.2020 |
+ Hrovatin Vitovlje 29a |
|
|
19.4.2020, 2. velikonočna nedelja, bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja |
za župnijo za odvrnitev korona virusa |
|
Velika noč
Velika noč je največji krščanski praznik. V Judovskem velikonočnem obredu je poseben del, ko majhen otrok vpraša očeta družine: »Zakaj je danes tako velik praznik?« In potem oče razloži vsebino praznika, kako so bili Izraelci sužnji v Egiptu in kako jih je Bog po Mojzesu peljal v obljubljeno deželo, kako so pred odhodom zaužili velikonočno jagnje ...
Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..
Vsi: Amen
Voditelj: Obstajata dve vrsti strahu. Strah vojakov, ki padajo po tleh in strah žena, ki najdejo prazen grob. Angel spodbuja žene: Ne bojte se! ON, ki ga iščete je vstal. To velja tudi za nas. Veselimo se te tolažilne resnice. Ker se tega premalo veselimo, obžalujmo!
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi skupaj: Vsemogočnemu Bogu in vam bratje in sestre…..
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Voditelj: Gospod Jezus, daj nam močno in pogumno srce, da ti bomo vedno zvesti in da bomo vedno z veseljem oznanjali resničnost tvojega vstajenja.
Vsi: Amen
Voditelj: Poslušajmo poročilo o Jezusovem vstajenju Mr 16,1-7
Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹«
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.
- Gospod, prosimo te za vse, ki iščejo smisel in pot svojega življenja, da bi se mogli srečati z vstalim Kristusom.
- Za naše družine, da bi nas velikonočno praznovanje utrdilo v zvestobi Kristusu in napravilo srečne.
- Za naše birmance in prvoobhajance, naj njihova priprava na zakramente rodi v njihovem življenju bogate sadove.
- Za vse, ki so pogreznjeni v trpljenje, bolečine in osamljenost, da bi se lahko pridružili Kristusovemu trpljenju.
- Naj bomo vedno orodje vstalega Gospoda.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Gospod Jezus, z radostnim srcem praznujemo tvoje vstajenje. Ko strmimo nad nedoumljivimi skrivnostmi, se ti zahvaljujemo, da si za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih. S tem je naše življenje dobilo nov smisel, saj verujemo, da trpljenje mine in da bomo s smrtjo vstopili v novo življenje.
Vsi: Amen
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa
Velikonočno kosilo
(Ta obred je lahko tudi pred velikonočnim zajtrkom)
Naj praznik v naši družini ne izzveni v prazno. Družinsko mizo pripravimo in okrasimo praznično. V sredi mize naj bo, v lepi spomladanski ikebani, rdeča ali bela sveča, ki je znamenje velike noči. Pred velikonočnim kosilom eden od staršev prižge velikonočno svečo in vodi skupno molitev, ki ji pravimo tudi »Velikonočna molitev«. To molitev molimo vsak dan v velikonočnem tednu do bele nedelje.
Voditelj: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
Vsi : Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
Voditelj: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
Vsi: Prosi za nas Boga, aleluja.
Voditelj: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Voditelj: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen
Po molitvi si podamo roke in voščimo: »BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!«
Velikonočni ponedeljek
Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti – druga kitica
Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..
Vsi: Amen
Voditelj: Vstalega Jezusa spoznamo v srečanju z Božjo Besedo, evharistiji in v srečanju z drugim. Obžalujmo vse tiste trenutke, ko na to nismo bili dovolj pozorni.
Trenutek tišine
Vsi:
Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.
Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Poslušajmo poročilo, kako se je Jezus prikazal učencema na poti v Emavs Lk 24, 13-35
In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge:
- Napolni naša srca z živo vero.
- Vsem, ki dvomijo vate, daj milost vrnitve na pravo pot.
- V vsakem strahu nas potolaži s svojimi besedami: Mir vam bodi!
- Usmerjaj našo mladino na pota usmiljenja in dobrote, da bodo postali dobri kristjani.
- Daj vsem voznikom razum in strpnost, da ne bo toliko žrtev na cestah.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Gospod Jezus, prosimo te, odpusti nam našo slepoto, odpusti vse zamujene priložnosti, ko bi ti mogli po svojih bližnjih narediti uslugo, pa je nismo. Pomagaj nam, da nam bodo letošnji velikonočni prazniki odprli oči. Naj spregledamo! Naj bo naše srce ob vsakem srečanju s sočlovekom odprto za srečanje s teboj.
Vsi: Amen!
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 5.4.2020, cvetna nedelja, začetek velikega tedna, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Vsi skupni dogodki v župniji do nadaljnjega odpadejo. Mašujem po vaših namenih, napisanih in objavljenih, na oglasni deski in na internetu, brez prisotnosti ljudstva. Mašne namene lahko naročate po pošti ali osebno v nabiralnik, ali po mailu…
Ker ne moremo biti za praznike skupaj kot župnijska skupnost bomo skupaj kot družinska skupnost. Spodaj imate tudi možen vzorec kako praznovati veliki teden in veliko noč doma v družini. Vsega imate veliko tudi veliko na televiziji in drugih sredstvih javnega obveščanja.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 6.4.2020 |
V čast Svetemu Duhu p. n. |
|
|
Torek 7.4.2020 |
+ Dovžak Jožef in Ivanka Šempas 138 |
|
|
Sreda 8.4.2020 |
+ Mrak Pavlica Šempas 119 |
|
|
Veliki četrtek 9.4.2020, spomin postavitve svete maše in mašništva |
V zahvalo p. n. Vitovlje 44 |
|
|
Veliki petek 10.4.20120 |
Spomin Jezusovega trpljenja in smrti, ta dan tradicionalno ni sv. maše |
|
|
Velika sobota 11.4.2020, praznovanje velikonočne vigilije in Jezusovega vstajenja |
Blagoslovitev velikonočnih jedi za župnijo za odvrnitev korona virusa |
|
|
Velika noč 12.4.2020 |
+ Cernatič Anica Šempas 136b |
|
Družinsko bogoslužje za cvetno nedeljo velikonočno tridnevje, veliko noč 2020 in velikonočni ponedeljek
Cvetna nedelja
Na cvetno nedeljo se po navadi udeležimo blagoslova oljčnih vej, ki jih ponesemo tudi bolnim in vsem, ki ne morejo v cerkev. Letos pa se doma zberemo ob postnem križu in zapojemo postno pesem in medtem voditelj zatakne oljčno vejico ali drugo zelenje za križ ali pa z njim okrasi ikebano ob postnem križu.
Voditelj : V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Vsi: Amen
Voditelj: O Bog vate zaupamo, pomnoži nam vero in dobrotno usliši naše prošnje. Danes z zelenjem pozdravljamo Kristusa zmagovalca, naj ostanemo vedno z njim združeni, da bo naše življenje polno dobrih del. Po Kristusu našem Gospodu!
Vsi: Amen
Voditelj pokropi zelenje z blagoslovljeno vodo.
Voditelj:
Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko so ga
množice s palmami in oljčnimi vejami pozdravljale kot kralja. Toda Jezus je istočasno stopal tudi na pot trpljenja, o čemer razmišljamo ob branju pasijona (poročila o Jezusovem
trpljenju). Z Jezusom stopimo na pot tudi mi.
Poslušajmo kako je Jezus trpel (Mt 21,1-11;)
Lahko prebere eden, lahko pa se odlomek prebere po vlogah
Tedaj je šel eden izmed dvanajstérih, po imenu Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izdam?« Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izdal.
Prvi dan opresnikov so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?« Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recíte: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal veliko noč s svojimi učenci.‹« In učenci so storili, kakor jim je Jezus naróčil, in pripravili velikonočno jagnje.
Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi k mizi. Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se silno užalostili in mu začeli drug za drugim govoriti: »Sem morda jaz, Gospod?« On pa je odgovóril: »Tisti, ki je z menoj pomôčil roko v skledo, me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.« Juda, ki ga je nameraval izdati, je spregovóril: »Učitelj, sem morda jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!« Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslôvil, razlômil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščánje grehov. A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.
Tedaj jim je Jezus rekel: »Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede.‹ Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« Peter mu je odgovóril: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal.« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.« Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatájil.« Tako so govorili tudi vsi drugi učenci.
Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsémani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko pojdem tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedêjeva sinova. Začel se je žalostiti in drgetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostaníte tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« Nato je šel k učencem in videl, da spijo. Rekel je Petru: »Tako torej, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? Ostanite budni in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« Spet drugič je šel in molil: »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!« Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile težke. Pustil jih je, spet odšel in tretjič molil z istimi besedami. Nato je prišel k učencem in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Glejte, približala se je ura in Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstaníte, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, se je približal.«
Medtem ko je še govóril, je prišel Juda, eden izmed dvanajstérih, in z njim velika množica z méči in kôli. Poslali so jo véliki duhovniki in starešine ljudstva. Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Tisti je, ki ga bom poljubil; njega primite!« In takoj je stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, učitelj!« in ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, po kaj si prišel?« Tedaj so pristopíli, položili roke na Jezusa in ga prijeli.
In glej, eden od Jezusovih spremljevalcev je iztegnil roko, potegnil svoj meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. Tedaj mu je Jezus rekel: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov, toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?« Tisto uro je Jezus rekel množicam: »Kakor nad razbojnika ste prišli z mêči in kôli, da bi me prijeli. Dan na dan sem sedél v templju in učil, pa me niste prijeli.« Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. Peter pa je šel od daleč za njim do palače vélikega duhovnika. Vstopil je in sédel med služabnike, da bi videl konec.
Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali krivo pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav je pristopílo veliko krivih prič. Nazadnje sta pristopila dva in rekla: »Ta je dejal: ›Božji tempelj lahko podrem in ga v treh dneh spet zgradim.‹« Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu rekel: »Ne boš nič odgovóril na to, kar ta dva pričata proti tebi?« Jezus pa je mólčal. Véliki duhovnik mu je tedaj rekel: »Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Mesija, Božji Sin.« Jezus mu je dejal: »Ti sam si rekel. Toda povem vam: poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj nam je še treba prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!« Nato so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. Drugi so ga udarjali in govorili: »Prerokuj nam, Mesija, kdo te je udaril.«
Peter pa je sedél zunaj na dvorišču. Neka dekla je stopila k njemu in rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.« On pa je vpričo vseh tajil in govóril: »Ne vem, kaj praviš.« Ko je hotel skozi vrata, ga je zagledala druga dekla in rekla tistim, ki so bili tam: »Ta je bil z Jezusom Nazaréčanom.« Spet je tajil, in sicer s prisego: »Ne poznam tega človeka!« Kmalu nato so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: »Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja.« Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka!« In takoj je petelin zapel. Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: ›Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.‹ In šel je ven in se bridko zjokal.
Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in starešine ljudstva sklenili, da bodo Jezusa usmrtíli. Zvezanega so odpeljali in izročili upravitelju Pilatu. Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in starešinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov in rekel: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!« Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj, se oddáljil ter odšel in se obesil.
Véliki duhovniki so pobrali srebrnike in dejali: »Ne smemo jih dati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.« Posvetovali so se in zanje kupili lončarjevo njivo za pokopališče tujcev, zato se tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: ›Pobrali so trideset srebrnikov, ceno ocenjenega, ki so ga ocenili Izraelovi sinovi, in so jih dali za lončarjevo njivo, kakor mi je naróčil Gospod.‹
Jezusa so postavili pred upravitelja in upravitelj ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš.« Ko so ga véliki duhovniki in starešine obtoževali, ni nič odgovóril. Tedaj mu je Pilat rekel: »Ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe?« Toda niti na eno besedo mu ni odgovóril, tako da se je upravitelj zelo čudil.
Ob prazniku pa je imel upravitelj navado, da izpusti ljudstvu enega jetnika, ki so ga hoteli. Takrat so imeli zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Barába. Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: »Koga hočete, da vam izpustim: Barába ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?« Vedel je namreč, da so ga izdali iz nevoščljivosti. Ko pa je sedél na sodnem stolu, mu je njegova žena poslala sporočilo: »Nič ne imej s tem pravičnim, kajti nocoj sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.« Véliki duhovniki in starešine so pregovorili množico, naj zahtevajo Barába, Jezusa pa dajo umoriti. Upravitelj jim je odgovóril: »Koga od teh dveh hočete, da vam izpustim?« »Barába,« so rekli. »Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« jim je rekel Pilat. Vsi so dejali: »Križan naj bo!« Rekel jim je: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj kričali: »Križan naj bo!« Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!« Vse ljudstvo je odvrnilo: »Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!« Tedaj jim je izpustil Barába, Jezusa pa dal bičati in ga je izróčil, da bi bil križan.
Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. Slekli so ga in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. Iz trnja so spletli krono in mu jo dali na glavo in trstiko v njegovo desnico. Poklekováli so pred njim, ga zasmehováli in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« In pljuvali so vanj, mu vzeli trstiko in ga z njo tepli po glavi. Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.
Ko so šli ven, so naleteli na moža iz Ciréne, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Gólgota, kar pomeni ›kraj lobanje‹, so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. Ko so ga križali, so si z žrebom razdelili njegova oblačila. Sedeli so in ga tam stražíli. Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: ›To je Jezus, judovski kralj.‹ Takrat sta bila skupaj z njim križana dva razbojnika, eden na desni in eden na levi.
Mimoidoči so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!« Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami ter govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če ga ima rad, saj je rekel: ›Božji Sin sem.‹« Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana.
Ob šesti uri pa se je po vsej zemlji stemnilo do devete ure. Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: ›Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?‹
Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: »Ta kliče Elija.« Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napójil s kisom, nataknil na trstiko in mu dal piti. Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!« Jezus pa je spet zakričal z močnim glasom in izdihnil.
(Pokleknemo in ostanemo nekaj trenutkov v sveti tihoti.)
In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je vstalo. Po njegovem vstajenju so šli iz grobóv in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, začutili potres in videli, kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično, ta je bil Božji Sin!«
Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od Galileje so spremljale Jezusa in mu stregle. Med njimi so bile Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedêjevih sinov. Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimatìje, Jožef po imenu, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. Stopil je k Pilatu in prôsil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izročijo. Jožef je telo vzel, ga zavil v kos čistega platna in polóžil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. K vhodu v grob je zaválil velik kamen in odšel. Bili pa sta tam Marija Magdalena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu.
Drugi dan, to je po dnevu pripravljanja na praznik, so se véliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu in mu rekli: »Gospod, spomnili smo se, da je tisti slepar, ko je bil še živ, rekel: ›Po treh dneh bom vstal.‹ Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudstvu porečejo:›Vstal je od mrtvih.‹ In zadnja prevara bo hujša od prve.« Pilat jim je rekel: »Saj imate stražo. Pojdite in zastražíte, kakor veste!« In oni so odšli, kamen zapečatili in grob zavarovali s stražo.
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Voditelj: Danes smo se z Jezusom, Kraljem naših src, odpravili po poti njegovega trpljenja. Ker je sam trpel, ima sočutje z nami, ki hodimo z njim po isti poti. Prosímo ga:
- Na poti z Oljske gore so te pozdravljali in ti prepevali; naj te mladi odkrivajo v molitvi, v življenju in bogoslužju Cerkve.
- Izraelsko ljudstvo je pred teboj razgrinjalo svoje plašče; naj ti odpiramo svoja srca, da prideš k nam in za vedno pri nas ostaneš.
- Množica te je ob prihodu v Jeruzalem hotela postaviti za kralja; naj narodom sveta vladajo modri in plemeniti voditelji.
- Prerok te imenuje trpečega Božjega služabnika; naj vsi, ki s teboj trpijo, spoznajo vrednost in odrešilno moč trpljenja.
- Naše občestvo se danes veseli in ti vzklika: Hozana! Daj nam moči, da ti ostanemo zvesti tudi v stiskah in preizkušnjah.
- Tvoja pot je skozi smrt vodila v vstajenje; naj po njej tudi naši rajni dosežejo polnost veselja v tvojem kraljestvu.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Jezus, naš Odrešenik! Svoje trpljenje si sprejel nase za nas, ki smo te že tolikokrat zatajili. Usmiljeno se ozri na nas in ne dopusti, da bi se še kdaj ločili od tebe, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Vsi: Amen.
Obred sklenemo znamenjem križa in mogoče kakšno postno pesmijo
Doma se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del.
Veliki teden
Veliki teden je pred nami, teden globoke hvaležnosti, da je Bog s tolikšno ljubeznijo trpel za nas. Naj bo ta teden priložnost za razmišljanje o Njegovi neskončni ljubezni do nas.
Mogoče se bomo v tem razmišljanju našli kot tisti, ki hočemo biti pomembni, ki svobodno razmišljamo in imamo svoje poglede na svet.
Mogoče se bomo našli v tistem, ki noče sprejeti svojega križa in hoče delati tako, kot misli, da je prav. Skušajmo biti odprti za besede, katere prav nam sporoča Jezus. Vedno znova nas kliče in vabi na pot svobode in resnične ljubezni.
V prvih treh dnevih velikega tedna se vsak večer zberemo ob postnem križu. Naše razmišljanje naj bo namenjeno premišljevanju Križevega pota: v ponedeljek zlasti 10. postaji, v torek 11. in v sredo 12. postaji.
Veliki četrtek
Srečanje začnemo s prižganimi svečami ob postnem križu. Lahko zapojemo pesem Hvali svet, Odrešenika" ali katero drugo evharistično pesem. Med petjem mama prinese kruh, ki ga položi na pripravljeno mesto poleg križa, oče prinese vrč vina. Zaustavimo se ob naslednjih mislih.
Voditelj: Veliki četrtek je dan družine, skupnosti, ko je Jezus s svojimi najbližjimi obhajal zadnjo večerjo. Tako je evharistija, ki je ime za sveto mašo, združila apostole. To je ustanovitev zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja. Še bolj pa je zgovoren obred umivanja nog, ko nam je Jezus pokazal, da ni krščanskega življenja brez dobrih del.
Poslušajmo, kako je Jezus postavil evharistijo: 1 Kor 11, 23-26
Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.
Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.« Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge
- Dobri Jezus, naj nas vsak košček kruha spomni, da se nam daješ v obhajilu kot hrana za večno življenje.
- Dobri Jezus, naj nas vsaka kapljica vina spominja na Kri, ki si jo prelil za naše odrešenje.
- Dobri Jezus, pri zadnji večerji si nam zapovedal, naj se ljubimo med seboj. Pomagaj nam da bi znali skazovati medsebojno ljubezen.
- Dobri Jezus, kruh in vino predstavljata v Evharistiji ves naš trud in napor, zato te prosimo blagoslavljaj vse naše delo.
- Dobri Jezus, naj vedno pripravljeni na duši in telesu, pristopamo k obhajilu.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Dobri Bog, hvala ti za Evharistijo. Hvala ti za tvojo navzočnost pod podobo kruha in vina. Hvala ti za duhovnike, ki Te po tvoji volji naredijo navzočega med nami. Pomagaj nam, da bi vedno pristopali k temu zakramentu z vero v tvojega Sina. Bodi z nami vse dni našega življenja!
Vsi: Amen!
Ob kruhu razmišljamo in molimo
Voditelj: Gospod, k nam stopaš kot mož bolečin. Da bi izpolnil svojo obljubo in bil res Emanuel – Bog z nami, storiš nedoumljiv čudež; med nami ostaneš pod podobo kruha in vina.
Gospod ob kruhu mislimo na to, koliko milijonov zrn mora umreti pod mlinskimi kamni. Spominjamo se tvojih besed, da mora pšenično zrno pasti v zemljo, da obrodi sad. Pred očmi nam je dogodek zadnje večerje, ko si vzel kruh in nad njim rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas.« Po teh besedah kruh ni le kruh, ampak je Božji kruh, angelska hrana, kruh večnega življenja. Obljubil si: »če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj.« Pomagaj nam, da bomo verovali in živeli vekomaj.
Vsi: Amen.
Ob vrču vina razmišljamo in molimo.
Voditelj : Gospod! Pred nami je vrč vina, sad trte in dela človeških rok. Zahvaljujemo se ti za njegovo moč, da nas lahko razveseli. Prosimo te, naj ga uživamo zmerno in s hvaležnostjo. Prav tako te prosimo, naj nas vsaka kapljica vina spominja na kri, ki si jo prelil za naše odrešenje. Polni hvaležnosti te želimo slaviti zdaj in vekomaj.
Vsi: Amen.
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa in spoštljivo zaužijemo kruh in vino.
Veliki Petek
Na veliki petek ni svete maše, ker je Bog umrl na križu. Na ta dan smo povabljeni k molitvi Križevega pota in k obredu velikega petka, med katerim poslušamo Božjo besedo, molimo prošnje za vse potrebe, počastimo sveti križ in prejmemo (letos) duhovno sveto obhajilo. To je dan posta in molitve. Zberemo se ob križu, ob katerem ni več sveč in ni okrašen, je samo križ. Zberemo se v tišini. Navzoči imajo lahko v rokah prižgane sveče. V ospredju je križ, da ga počastimo ter se Križanemu zahvalimo, da je sprejel trpljenje in smrt ter nas tako rešil večne pogube.
Obred začnemo z znamenjem križa, mogoče tudi s pesmijo, Kraljevo znamnje križ stoji.
Na mizo postavimo križ in ob njem razmišljamo!
Voditelj: Križ!
Pogled nate nam kliče v spomin trpljenje in solze. Koliko ljudi je omagalo pod tvojo težo! Koliko ljudi te preklinja, ker si tako težak! Kolikokrat si tudi nam bil težak, pretežak in smo te hoteli stresti z ramen! Kolikokrat smo te neodogovorno preložili na ramena drugih in nas niso ganile niti njihove prošnje niti solze.
Na naš veliki petek se nam zdi velika noč tako daleč, tako zelo nedosegljiva.
Križani!
Prosimo te, pomagaj nam, da bomo v tvoji podobi na križu videli ne samo smrt, ampak tudi vstajenje.
Molimo te Kristus, in te hvalimo,
Vsi: ker si s svojim križem svet odrešil.
Poslušajmo, kako je Jezus umrl na križu: Jn 19, 23 – 30
Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:
Razdelili so si moja oblačila
in za mojo suknjo so žrebali.
In vojaki so to storili. Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.
Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha.
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.
- Jezus Kristus, ki si za na umrl na križu, usmili se nas.
- Jezus, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da se naše življenje odvija pod križem.
- Gospod, pomagaj nam, da se bomo postavili v bran križu in Križanemu.
- Gospod, naj vdano sprejmemo svoj križ in ga nosimo z mislijo nate.
- Gospod naj v podobi križa ne vidimo samo smrti, ampak tudi vstajenje.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Gospod, blagoslovi našo družino, za katero je tvoj Sin, naš Gospod Jezus Kristus trpel in umrl na križu. Tvoj blagoslov naj nas utrdi v veri, upanju in ljubezni.
Vsi: Amen
Vsak član družine se križa ali dotakne, poklekne pred njim ali se globoko prikloni. Vsi nekaj časa ostanemo v tišini s pogledom na križ.
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.
Velika Sobota
Pripravo na Veliko noč so pri nas zaznamovali številni ljudski običaji. Z blagoslovljenim ognjem so v hiši prižgali ogenj, ko so gospodinje pripravljale velikonočne jedi. Povsod so skrbno počistili hišo in okolico, popoldne pa so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi. Z Božjim blagoslovom tudi mi stopamo v veselje velikonočnih praznikov.
Velikonočni blagoslov prihaja v naše domove tudi z blagoslovljenimi jedmi in ognjem.
Na veliko soboto se Cerkev ustavi ob Gospodovem grobu, premišljuje njegovo trpljenje in smrt, ter v molitvi pričakuje njegovo vstajenje.
Letos je obhajanje velike sobote in blagoslov jedil precej drugačno. Lahko pa ga kljub temu naredimo prijetno. Na mizo postavimo svečo, jo prižgemo in ob njej molimo. Obred začnemo z znamenjem križa.
Voditelj: V imenu Očeta……
Vsi. Amen
Voditelj: Gospod Jezus, s svojo lučjo si presvetlil temo smrti. Daj nam ponižno preprostost vere, ki se ne pusti zbegati, če nas pokličeš v ure teme in zapuščenosti, ko se nam zazdi vse vprašljivo. V tem času nam daj dovolj luči, da te ne izgubimo. Dovolj luči, da bomo mogli postati luč drugim, ki so je še bolj potrebni.
Skrivnost tvoje velikonočne radosti, naj kot jutranja zarja obseva naše dni. Pomagaj nam, da bomo res velikonočni ljudje v tej veliki soboti zgodovine. Skozi svetle in temne dni naj veselo gremo naproti tebi, ki se nam bližaš v slavi.
Vsi: Amen.
Poslušajmo, kaj nam je Kristus prinesel z vstajenjem Rim 6, 3-5
Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.
- Gospod, prosimo te za vse tiste odrasle, ki bodo danes krščeni; pomagaj jim, da bi živeli po krstu.
- Gospod, pomagaj domačim, sorodnikom in botrom novokrščencev, da bodo te nove kristjane podpirali v veri.
- Gospod, tvoja ljubezen naj nas poveže med seboj in s teboj.
- Gospod, naj vsi, ki smo bili krščeni kot otroci, poživimo svojo krstno milost.
- Gospod, posvečuj vse naše življenje in nas pripelji v veselje nebeškega kraljestva.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Nebeški Oče, zbrali smo se v tvojem imenu, da se ti zahvaljujemo za tvojo neizmerno dobroto. Po krstni vodi si nam izbrisal grehe in nas napravil za svoje posinovljene otroke. Poslal si nam Svetega Duha, da nas spominja vsega, kar nas je učil tvoj Sin. Za vse to ti iskrena hvala in čast in slava vekomaj.
Vsi: Amen.
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.
Zauživanje velikonočnih jedil (velikonočni zajtrk)
Glede časa, kdaj zauživamo velikonočni žegen,(velikonočna jedila) se držimo družinske tradicije, ki obsega čas med soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Gre za čas, ko smo doma zares vsi zbrani. Tedaj stopimo k mizi, stojimo, voditelj začne z znamenjem križa in zmoli blagoslovno molitev.
Voditelj: V imenu Očeta……
Vsi: Amen
Voditelj: Gospod, vsak dan smo deležni tvojega blagoslova. Te jedi so še posebno znamenje, ki nas na to spominja. Prosimo te, blagoslovi te velikonočne jedi in naj bomo vedno pripravljeni videti tvojo dobroto in jo deliti z drugimi.
Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu
Voditelj pokropi jedila z blagoslovljeno vodo, če jo ima.
Nato sedemo. Mama (gospodinja) razdeli najprej kruh, ob jedi pa se pogovarjamo in jemljemo z mize, kar komu ustreza. Če je potrebno komu razložiti pomen posamezne jedi, to razloži voditelj:
Šunka (ali drugi kos mesa) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.
Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ko so mu vojaki podali gobo, namočeno v kis.
Pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi in njegovih petero ran, so pa tudi podoba groba in Jezusovega vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skali, ki je zapirala Kristusov grob, a jo je angel ob vstajenju odvalil.
Kruh (ali potica) nas kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu. ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. Okrogel kruh ali potica ponazarja tudi Kristusovo krono.
Uživanje velikonočnih jedi ni kateri koli vsakodnevni obrok, ampak je uživanje praznične popotnice.
Velika noč
Velika noč je največji krščanski praznik. V Judovskem velikonočnem obredu je poseben del, ko majhen otrok vpraša očeta družine: »Zakaj je danes tako velik praznik?« In potem oče razloži vsebino praznika, kako so bili Izraelci sužnji v Egiptu in kako jih je Bog po Mojzesu peljal v obljubljeno deželo, kako so pred odhodom zaužili velikonočno jagnje ...
Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..
Vsi: Amen
Voditelj: Obstajata dve vrsti strahu. Strah vojakov, ki padajo po tleh in strah žena, ki najdejo prazen grob. Angel spodbuja žene: Ne bojte se! ON, ki ga iščete je vstal. To velja tudi za nas. Veselimo se te tolažilne resnice. Ker se tega premalo veselimo, obžalujmo!
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi skupaj: Vsemogočnemu Bogu in vam bratje in sestre…..
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Voditelj: Gospod Jezus, daj nam močno in pogumno srce, da ti bomo vedno zvesti in da bomo vedno z veseljem oznanjali resničnost tvojega vstajenja.
Vsi: Amen
Voditelj: Poslušajmo poročilo o Jezusovem vstajenju Mr 16,1-7
Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹«
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge.
- Gospod, prosimo te za vse, ki iščejo smisel in pot svojega življenja, da bi se mogli srečati z vstalim Kristusom.
- Za naše družine, da bi nas velikonočno praznovanje utrdilo v zvestobi Kristusu in napravilo srečne.
- Za naše birmance in prvoobhajance, naj njihova priprava na zakramente rodi v njihovem življenju bogate sadove.
- Za vse, ki so pogreznjeni v trpljenje, bolečine in osamljenost, da bi se lahko pridružili Kristusovemu trpljenju.
- Naj bomo vedno orodje vstalega Gospoda.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Gospod Jezus, z radostnim srcem praznujemo tvoje vstajenje. Ko strmimo nad nedoumljivimi skrivnostmi, se ti zahvaljujemo, da si za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih. S tem je naše življenje dobilo nov smisel, saj verujemo, da trpljenje mine in da bomo s smrtjo vstopili v novo življenje.
Vsi: Amen
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa
Velikonočno kosilo
(Ta obred je lahko tudi pred velikonočnim zajtrkom)
Naj praznik v naši družini ne izzveni v prazno. Družinsko mizo pripravimo in okrasimo praznično. V sredi mize naj bo, v lepi spomladanski ikebani, rdeča ali bela sveča, ki je znamenje velike noči. Pred velikonočnim kosilom eden od staršev prižge velikonočno svečo in vodi skupno molitev, ki ji pravimo tudi »Velikonočna molitev«. To molitev molimo vsak dan v velikonočnem tednu do bele nedelje.
Voditelj: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
Vsi : Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
Voditelj: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
Vsi: Prosi za nas Boga, aleluja.
Voditelj: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Vsi: Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Voditelj: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške Matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen
Po molitvi si podamo roke in voščimo: »BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!«
Velikonočni ponedeljek
Obred začnemo z znamenjem križa in mogoče s pesmijo Jezus naš je vstal od smrti – druga kitica
Voditelj: V imenu Očeta in Sina…..
Vsi: Amen
Voditelj: Vstalega Jezusa spoznamo v srečanju z Božjo Besedo, evharistiji in v srečanju z drugim. Obžalujmo vse tiste trenutke, ko na to nismo bili dovolj pozorni.
Trenutek tišine
Vsi:
Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.
Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Poslušajmo poročilo, kako se je Jezus prikazal učencema na poti v Emavs Lk 24, 13-35
In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Če je mogoče se pogovorimo o prebranem odlomku.
Sledijo prošnje, ki jim na koncu lahko dodamo še druge:
- Napolni naša srca z živo vero.
- Vsem, ki dvomijo vate, daj milost vrnitve na pravo pot.
- V vsakem strahu nas potolaži s svojimi besedami: Mir vam bodi!
- Usmerjaj našo mladino na pota usmiljenja in dobrote, da bodo postali dobri kristjani.
- Daj vsem voznikom razum in strpnost, da ne bo toliko žrtev na cestah.
Stoje zmolimo očenaš, nato zmolimo naslednjo molitev:
Voditelj: Gospod Jezus, prosimo te, odpusti nam našo slepoto, odpusti vse zamujene priložnosti, ko bi ti mogli po svojih bližnjih narediti uslugo, pa je nismo. Pomagaj nam, da nam bodo letošnji velikonočni prazniki odprli oči. Naj spregledamo! Naj bo naše srce ob vsakem srečanju s sočlovekom odprto za srečanje s teboj.
Vsi: Amen!
Bogoslužje sklenemo z znamenjem križa.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. postna nedelja, 29.3.20220, začetek radijskega misijona na radiju Ognišče, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Veroučenci naj vsak teden naredijo eno domačo nalogo, da ne zapravljamo časa in ne izgubimo leta. Vsi skupni dogodki v župniji do nadaljnjega odpadejo. Župnik mašuje po vaših namenih brez prisotnosti ljudstva
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 30.3.2020 |
+ Ana Kompara Vitovlje 20a |
|
|
Torek 31.3.2020 |
+ Batič Elvira Ozeljan 4 |
|
|
Sreda 1.4.2020 |
+ starši Šempas 163a |
|
|
Četrtek 2.4.2020 |
+ Marija in Sandi Bizjak N. G. |
|
|
Petek 3.4.20120 |
vsi + iz družine Ličen Osek 46 |
|
|
Sobota 4.4.2020 |
za župnijo za odvrnitev korona virusa |
|
|
5.4.2020, cvetna nedelja |
+ Ličen Vinko Osek 44 |
|
Družinsko bogoslužje
na 5. postno nedeljo
29. marec 2020
1. Primerno je, da sedemo okoli mize, kjer smo ali bomo
skupaj uživali hrano za telo. Ta molitev je hrana za duha.
2. Na mizo postavimo svečo. Sveča je znamenje Jezusa
Kristusa, ki nas razsvetljuje, uči in odganja temo greha. Prav zato bodimo veseli in brez strahu, kajti On je z nami na naši poti.
3. Eden od prisotnih naj bo Voditelj.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Vsi: Amen.
Voditelj: Današnja nedelja je že PETA POSTNA NEDELJA, pravimo ji tudi TIHA NE-DELJA. Prejšnja leta smo se srečevali v cerkvi, kjer ni bilo prav tiho: molili smo na glas, prepevali ob spremljavi orgel, se pozdravili s pozdravom miru. Letos pa je današnji dan res tiha nedelja, saj je v naših cerkvah mir in popolna tišina. Toda ta tišina je kakor tišina Lazarjevega groba: čakal je, da ga bo Jezus obudil od mrtvih; čakamo, da nas bo Jezus zopet zbral zdrave in vesele v naši cerkvi. Greh in smrt hodita z roko v roki. Prosimo Jezusa odpuščanja grehov, da bo naše srce živo in veselo, kakor je bilo Lazarjevo.
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi: Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.
Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje. Vsi: Amen.
Voditelj: Gospod, naš Bog,
tvoj Sin se je iz ljubezni do ljudi izročil v smrt.
Pomagaj nam, da bomo v taki ljubezni
tudi mi zvesto hodili za njim.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.Vsi: Amen.
Voditelj: Poslušajmo odlomek iz svetega evangelija po Janezu
Nekdo od prisotnih, ali voditelj sam, prebere evangeljski odlomek (Jn 11,1-45)
Iz svetega evangelija po Janezu
Tisti čas je bil neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veliča-stvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.«
Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Učitelj, pravkar so te hoteli Judje kamnáti, pa greš spet tja?« Jezus je odgovóril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«
To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravél.« Jezus je govóril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Te-daj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« Tomaž, ki se je i-menoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«
Ko je torej Jezus prišel, je zvedel, da je Lazar že štiri dni v grobu. Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma.
Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno veru-jem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti.
Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hi-tro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h gro-bu, da bi tam jokala. Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagle-dala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtél. In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mógel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«
Jezus je bil v sebi spet ganjen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vsělej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«
In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj.
Vsak pove svojo mislel, svoje mnenje, svoja vprašanja...
Prošnje
Voditelj: Bratje in sestre! Jezus je obudil Lazarja in tako razodel svojo Božjo moč nad življenjem in smrtjo. Polni upanja se mu priporočímo: Usliši nas, o Jezus.
- Jezus, kdor veruje vate, bo živel večno; naj tvoja Cerkev hodi za teboj v veri, upanju in ljubezni. Vsi: Usliši nas, o Jezus.
- Ti si vstajenje in življenje; naj te vsa ljudstva sprejmejo za svojega Odrešenika in Gospoda. Vsi: Usliši nas, o Jezus.
- Pred obuditvijo Lazarja si molil k Očetu; nauči nas, da bomo tudi mi vse svoje potrebe in veselje v molitvi izročali Bogu. Vsi: Usliši nas, o Jezus.
- Svojega prijatelja Lazarja si obudil iz groba; pokliči v novo življenje vse, ki so zaradi greha duhovno mrtvi. Vsi: Usliši nas, o Jezus.
- Posebno spremljal in podpiraj zdravnike in bolniško osebje, bolnike in umirajoče. Vsi: Usliši nas, o Jezus.
- Ti si življenje in vstajenje; bodi milostljiv rajnim in jim podari večno veselje. Vsi: Usliši nas, o Jezus.
Vsak lahko doda svojo prošnjo...
Voditelj moli molitev papeža Frančiška ob izbruhu bolezni:
O Marija,
ti vedno svetiš na naši poti
kot znamenje zveličanja in upanja.
Mi se izročamo tebi, Zdravju bolnikov,
ki si bila pod križem pridružena Jezusovi bolečini
in ohranila svojo vero trdno.
Ti, rešitev rimskega ljudstva,
veš kaj potrebujemo
in smo tudi prepričani, da boš to priskrbela,
da se bo kot v Galilejski Kani
spet lahko vrnilo veselje in praznovanje
po tem trenutku preizkušnje.
Pomagaj nam Mati Božje Ljubezni
oblikovati se po Očetovi volji
in storiti to, kar nam bo rekel Jezus,
ki je sprejel nase naše trpljenje
in si je naložil naše bolečine,
da bi nas preko križa povedel
k veselju vstajenja. Amen.
Zdaj zmolimo še: Oče naš...
Vsi se pokrižajo in voditelj izreče: Blagosloví naj nas Gospod, nas varuje vsega hudega in pripelje v večno življenje. Vsi Amen.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. postna nedelja, 22.3.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Veroučenci naj vsak teden naredijo eno domačo nalogo, da ne zapravljamo časa in ne izgubimo leta. Vsi skupni dogodki v župniji do nadaljnjega odpadejo. Župnik mašuje po vaših namenih brez prisotnosti ljudstva
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 23.3.2020 |
Bogu in MB v čast in zahvalo Vitovlje 45m |
|
|
Torek 24.3.2020 |
+ Jelica Špacapan Ozeljan 126b |
|
|
Sreda 25.3.2020, praznik Gospodovega oznanenja |
v zahvalo MB Šmihel 69 |
|
|
Četrtek 26.3.2020 |
+ Anton Štrukelj in + starši Velikonja Ozeljan 10a |
|
|
Petek 27.3.20120 |
za Božje varstvo p. n. Osek |
|
|
Sobota 28.3.2020 |
+ Pepi Ozeljan 19 |
|
|
5. postna nedelja, 29.3.20220, začetek radijskega misijona na radiju Ognišče |
za župnijo za odvrnitev korona virusa |
|
Družinsko bogoslužje na 4. postno nedeljo
1. Primerno je, da sedemo okoli mize, kjer smo ali bomo skupaj uživali hrano za telo. Ta molitev je hrana za duha.
2. Na mizo postavimo svečo. Sveča je znamenje Jezusa Kristusa, ki nas razsvetljuje, uči in odganja temo greha. Prav zato bodimo veseli in brez strahu, kajti On je z nami na naši poti. (Da vključimo otroke lahko v pripravi na bogoslužje otroci narišejo – izdelajo toliko sveč, kakor je družinskih članov iz materialov, ki so jim na voljo in jih postavimo na mizo).
3. Eden od prisotnih naj bo Voditelj.
Voditelj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Voditelj: Današnja nedelja je nedelja veselja. Spodbujeni smo, da odpremo srce za srečanje z Božjo besedo, ki nas naredi radostne. Pozorno poslušajmo Božjo besedo in ne dopustimo, da bi na eno uho prišla notri, na drugo pa šla ven. Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč, tudi v tem času preizkušnje.
Obžalujmo!
Po kratkem molku vsi skupaj izpovedo kesanje.
Vsi:
Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.
Trdno sklenem, da se bom poboljšal, pomagaj mi s svojo milostjo.
Voditelj: Usmili se nas, Gospod, odpusti nam naše grehe in slabosti, da bomo s čistim srcem obhajali to bogoslužje.
Vsi: Amen.
Voditelj: Nebeški Oče, veselimo se, da je tvoj Sin spravil človeški rod s teboj. Pomagaj svojemu vernemu ljudstvu, da se bo z iskrenim prizadevanjem in živo vero pripravilo na prihodnje praznike. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Vsi: Amen.
Voditelj: Poslušajmo odlomek iz svetega evangelija po Janezu
Nekdo od prisotnih, ali voditelj sam, prebere evangeljski odlomek (Jn 9,1-41)
Jezus odpre oči sleporojenemu
Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovóril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«
Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?« Eni so govorili: »On je,« medtem ko so drugi govorili: »Ne, podoben mu je.« Sam pa je govóril: »Jaz sem.« Rekli so mu tedaj: »Kako so se ti torej oči odprle?« On pa je dejal: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je narédil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ›Pojdi v Síloo in se umij‹.
Šel sem tja, se umil in spregledal.« Rekli so mu: »Kje je tisti?« Dejal jim je: »Ne vem.«
Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Tisti dan, ko je Jezus narédil blato in mu odprl oči, je bila sobota. In farizeji so ga spet spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in vidim.« Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« In bil je razdor med njimi. Slepemu so tedaj ponovno rekli: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«
Judje niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal. Vprašali so jih: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?« Starši so odgovorili in rekli: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, mídva ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.« To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsákogar, ki ga bo priznal za Mesija, izobčili iz shodnice. Zato so njegovi starši rekli: ›Dovolj je star, njega vprašajte‹. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« On pa je odgovóril: »Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.« Tedaj so mu rekli: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« Odgovóril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«
In ozmerjali so ga in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vémo, da je Mojzesu govóril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.« Mož jim je odvrnil in rekel: »To je res čudno, da ne véste, od kod je, meni pa je odprl oči. Vémo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, téga usliši. Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mógel ničesar storiti.« Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rôjen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven.
Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovóril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.« To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli: »Smo morda tudi mi slepi?« Jezus jim je dejal: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo‹, vaš greh ostane.«
Voditelj napravi uvod v prošnje:
Voditelj: Vedno se zahvaljujmo Kristusu, ki je naša glava in učitelj. Prišel je, da služi človeku in vsem deli dobrote. Ponižno in zaupno ga prosimo:
Ponavljajmo vsi: Gospod, skrbi za svojo družino.
- V škofih in duhovnikih si svoji Cerkvi ti sam pastir in glava, pomagaj jim, da nas bodo po tebi vse pripeljali k Očetu.
Ponavljajmo vsi: Gospod, skrbi za svojo družino.
- Tvoji angeli naj spremljajo vse, ki potujejo, da se bodo izognili dušnim in telesnim nevarnostim.
Ponavljajmo vsi: Gospod, skrbi za svojo družino.
- Uči nas, da bomo posnemali tebe in služili ljudem, ki nisi prišel, da bi ti stregli, ampak da bi sam stregel.
Ponavljajmo vsi: Gospod, skrbi za svojo družino.
- Daj nam, da bo v vsaki človeški skupnosti brat pomagal bratu in bo naša skupnost s tvojo navzočnostjo kakor utrjeno mesto.
Ponavljajmo vsi: Gospod, skrbi za svojo družino.
- Usmili se vseh umrlih in daj jim gledati svoje obličje.
Ponavljajmo vsi: Gospod, skrbi za svojo družino.
Ko se prošnje končajo(so lahko tudi spontane), voditelj povabi vse, naj molijo molitev papeža Frančiška ob izbruhu bolezni:
O Marija,
ti vedno svetiš na naši poti
kot znamenje zveličanja in upanja.
Mi se izročamo tebi, Zdravju bolnikov,
ki si bila pod križem pridružena Jezusovi bolečini
in ohranila svojo vero trdno.
Ti, rešitev rimskega ljudstva,
veš kaj potrebujemo
in smo tudi prepričani, da boš to priskrbela,
da se bo kot v Galilejski Kani
spet lahko vrnilo veselje in praznovanje
po tem trenutku preizkušnje.
Pomagaj nam Mati Božje Ljubezni
oblikovati se po Očetovi volji
in storiti to, kar nam bo rekel Jezus,
ki je sprejel nase naše trpljenje
in si je naložil naše bolečine,
da bi nas preko križa povedel
k veselju vstajenja. Amen.
Zdaj pa zmolimo še: Oče naš.
Nato voditelj reče:
Molimo. O Bog, ti razsvetljuješ vsakega človeka, ki pride na svet. Razsvetli naša srca s svojo milostjo,
da bodo vse naše misli tebe vredne in te bomo iskreno ljubili. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen.
Voditelj: Prosimo skupaj za blagoslov troedinega Boga.
Vsi se pokrižajo in voditelj izreče: Blagosloví naj nas Gospod, nas varuje vsega hudega in pripelje v večno življenje.
Vsi Amen.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. Postna nedelja 15.3.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Vsi skupni dogodki v župniji do nadaljnjega odpadejo. Župnik mašuje po vaših namenih brez prisotnosti ljudstva
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 16.3.2020 |
+ Jože Pepca in Karlo Mervič Šmihel 33 |
|
|
Torek 17.3.2020 |
v zahvalo Ozeljan 25a |
|
|
Sreda 18.3.2020 |
za župnijo po namenu Ozeljan 31j |
|
|
Četrtek 19.3.2020 |
+Košuta Milka Ozeljan 53 |
|
|
Petek 20.3.20120 |
+ Remec Alojz Osek 46 |
|
|
Sobota 21.3.2020 |
+ Krapež Ozeljan 31j |
|
|
4. postna nedelja, 22.3.2020 |
v zahvalo Šempas 33d |
|
SVETE MAŠE SO DO NADALJNJEGA ODPOVEDANE ! Odsotnost od svetega bogoslužja nadomestimo z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, televiziji ali spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. Cerkev sv. Martina v Oseku bo za osebno molitev pred Najsvetejšim odprta ob nedeljah dopoldne med 8.30 in 11.00. V cerkvi hkrati ne sme biti več kot 10 zdravih oseb, med seboj pa morajo biti oddaljene vsaj 1,5 metra. Poskrbimo za telesno in duhovno zdravje. Ustavimo virus in gojimo upanje. 12. 3.
Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19: odpoved svetih maš do preklica
(stanje: 12. marec 2020)
Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19. Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.
1. V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.
2. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.
3. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.
4. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).
5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«
6. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:
a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.
b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.
c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).
č) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.
7. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas.
8. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.
9. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.
10. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži.
11. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.
12. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.
13. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi ostanejo do nadaljnjega zaprti. Verniki se lahko na župnijske urade obrnejo samo po telefonu oziroma e-pošti.
14. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ter karitativne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva za zdravje RS.
15. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo.
16. Vsi verniki (še zlasti starejši) naj se preventivno samoizolirajo ter posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čim prejšnji konec epidemije.
17. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije okrepijo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda.
Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila natisnejo in objavijo v župnijskih listih, na oglasnih deskah oziroma na spletnih straneh ter z upoštevanjem naštetih ukrepov pomagajo pri preprečevanju širjenja virusnih okužb.
Navodilo so sprejeli škofje na dopisni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 12. marca 2020.
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje __
Coronavirus – Molitev za svet, ki je v paniki in strahu
Novi virus gripe, ki se širi po svetu, tudi v Sloveniji, nam predvsem kaže, kako šibki smo. Čutiti je strah in paniko. A to je dobra preizkušnja in lekcija za vse nas, saj smo se skoraj prisiljeni vprašati, kako močno zaupamo v Stvarnika, ki nas drži na svoji dlani in ima v oblasti vse, popolnoma vse.
Mu zares zaupamo? Se obračamo nanj, kadar nas je strah in smo negotovi? Molimo skupaj to molitev zaupanja, molimo za vse, ki so žrtve virusov, za vse, ki so preminuli zaradi njih, za njihove družine in svojce. Molimo za vse, ki so prežeti s strahom, molimo za njihovo vero in zaupanje.
Gospod!
Ti vodiš vse. Ti vrtiš vesolje, Zemlja je le majhna kapljica v Tvojem stvarstvu. Ampak tudi če je majhna, jo neizmerno ljubiš, ji daješ življenje, Ljubezen in dopuščaš preizkušnje, da se ljudje osvobajamo strahov in navezanosti. Učiš nas, naj se ne bojimo smrti, saj je smrt le prehod Domov, nazaj k Tebi. Po tem hrepenimo, pa če se tega zavedamo ali ne.
V tem času je svet preplavljen s strahom zaradi bolezni in virusov. Bojimo se nečesa, kar še ne poznamo dobro.
Jezus, pomagaj nam, da nam strah ne bi jemal moči in zaupanja vate. Tolikokrat si nam povedal, naj ne skrbimo in se ne vznemirjamo. Ko je bila nevihta najhujša in so valovi vdirali na čoln, ko so se tvoji učenci bali za življenje, si ti mirno spal na čolnu. Ne zato, ker ti ni bilo mar, ampak ker si želel pokazati, da imaš ti oblast. Želel si pokazati, da smo varni, kadar smo s Teboj. Želel si nam pokazati, kako šibki in nemočni smo, kadar se predajamo strahu in umaknemo pogled od Tebe.
Ja, Jezus, lahko hodimo tudi po vodi, lahko delamo nemogoče stvari, ampak le, če je naš pogled usmerjen k Tebi. Če se obračamo naokrog in pustimo, da nas prežame svet z vsemi svojimi silami, pademo v vodo.
Ampak tudi, če pademo v vodo, nas ne pustiš same. Podaš nam roko in nas povlečeš ven. Tako lahko pridemo nazaj na čoln ali obalo, lahko pa k tebi Domov. V vsakem primeru smo pri Tebi.
Zdaj te prosimo, Jezus, da na enak način pomagaš tistim, ki trpijo zaradi bolezni. Veliko ljudi pestijo virusi in jim jemljejo moč za življenje. Daj jim upanje in zavedanje, da si vedno navzoč in da je vsak izid Zmaga, ker si Ti premagal smrt in kraljuješ nad življenjem. Coronavirus nima krone. Krono imaš Ti.
Prosimo te za vse tiste, ki so izgubili svoje ljubljene zaradi bolezni. Tolaži jih in jim pokaži, da v resnici ni nič izgubljenega. Ti ljudje so nam bližje, kot so nam bili kadarkoli. A vemo, moč te tolažbe nas lahko prežame le, če ohranimo svoj pogled na Tebi.
Gospod, prosimo te, da nas strahovi ne bi ohromeli. Prosimo te, da nas ne bi oddaljevali drug od drugega. Jasno nam pokaži, kaj si želiš, kakšna je Tvoja volja, jasno nam pokaži tvojo moč in veličino.
Amen
Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. Postna nedelja 8.3.2020, križev pot vodijo pevci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 9.3.2020 |
Sv. Lucija ob 18h Bogu in MB za zdravje Vitovlje 83b |
|
|
Torek 10.3.2020 |
Ozeljan ob 18h + Anica Velikonja in + starši Velikonja Ozeljan, ob 20h zakonska skupina |
|
|
Sreda 11.3.2020 |
Šempas ob 18h + Dovžak Franc in Ivanka Šempas 13a, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega, ob 19h v Oseku molitvena delavnica |
|
|
Četrtek 12.3.2020 |
Ozeljan ob 18h + Batič Elvira Ozeljan 4, 8 dan |
|
|
Petek 13.3.20120 |
Osek ob 18h v priprošnjo MB za ozdravitev Osek |
|
|
Sobota 14.3.2020 |
Šempas ob 8h + Gleščič Anton Šempas 72 |
|
|
3. postna nedelja, 15.3.2020, križev pot vodijo prvoobhajanci |
Ozeljan ob 7.45 + Pavla Gabrijelčič Ozeljan 49 Osek ob 9h + Marija šestič Osek Šempas ob 10.30 za župnijo |
|
16.3.2020 ob 19h priprava staršev na krst otrok
21.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 7. razreda.
22.3.2020 volitve novih članov ŽPS in GPS
28.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 8. Razreda. Prispevek za kosilo in voditelja 5 eur po osebi naj birmanci prinesejo čim prej k verouku.
Pravi moški si želi emancipirano žensko!!! Pričakovanje in strah, da se morajo moški podrediti emancipiranim ženskam, je mit, ki je nastal zaradi napačnega razumevanja konteksta in je namenjen vzdrževanju moške pasivnosti. Emancipirana ženska ne pomeni, da zavrača moške kot take, ampak da v življenju izživi svojo bit. Da izživi svoja čustvovanja, razmišljanja in delovanja. Da je ženska, mati, hčerka, partnerka na tak način, kot želi biti sama, ne v okvirih pričakovanj, prepričanj, pogovorov, pregovorov, vzgoje iz nekih preteklih obdobij ter tlačenj v okvire omejenih vlog (gospodinja, mati, da je tiho, itd.). Če pa že, pa naj bo to zato, ker se je sama odločila in ji je takšna vloga in način delovanja ustrezen. Na drugi strani moški, ki se ujame z žensko, ni podrejen, ampak prožen, prilagodljiv v svojem delovanju.
Da se je emancipacija zgodila in se dogaja, je razumljivo. Še nikoli v zgodovini človek ni imel možnosti, da dobi toliko informacij v tako kratkem času. Psihologija, sociologija, antropologija, razumevanje delovanja človeka, nevroznanost, filozofija, so se v zadnjih 50 letih razvijale s svetlobno hitrostjo in še nikoli nismo imeli na voljo tako podroben vpogled v delovanje ljudi obeh spolov. Emancipacija je posledica in ena izmed sprememb v načinu sobivanja žensk in moških. Boj moških proti temu je obsojen na neuspeh, posledica neuspeha pa so predvsem lastno nezadovoljstvo, nemoč, razočaranje, jeza in iskanje krivca v drugih, da naštejem le nekaj možnih odzivov. Spremembe so in bodo. Pogosto slišimo, da so spremembe stalnica. Še več, spremembe so lastnost in vse, od kamna v reki do vedenja, se spreminja. Ženske so to že dojele in to, da so se rešile okovov podrejenosti in prilagajanja, ni nič drugega kot ena izmed sprememb.
Kaj pa moški? Če so spremembe lastnost in se vse spreminja, se tudi mi lahko spremenimo in dejansko se spreminjamo. Žal je ta sprememba pogosto neprimerna, napačna in kontraproduktivna, je pa precej logična, ker drugače (še) ne znamo.
V preteklosti je bil moški tisti, ki je dajal strukturo v odnosu do ženske, se pravi avtoriteta, vodja oziroma psihološko starš, in je pričakoval, da bo ženska podrejena, sledilka oziroma psihološko otrok. Z zgoraj omenjenimi spremembami ženska kar naenkrat ni več v psihološko podrejeni vlogi, ampak se je odločila, da odvrže okove in omejitve, in začne živeti svoj bit. Neprimeren odziv moških na to je, da padejo v nemoč, misleč, da zdaj ženska komandira. Nemoč je podrejenost, in ko ženska začuti podrejenost, sama prevzame vlogo avtoritete in začne vrivati svojo strukturo, kar moškega le še bolj potisne v nemoč. Vloge se zamenjajo. Drugi neprimeren odziv moških je, da se temu osvobajanju uprejo in sprožijo konflikt. Ta konflikt je lahko javen in ga prepoznamo iz medijev, pogovorov, ko moški zavedno in nezavedno tlačijo ženske v formalno zastarele okvire, ali pa v zasebno, v okviru bolj ali manj zaprtega družinskega sistema. Denis Hilčer
Ženske so se emancipacije lotile na napačnem koncu, namreč POSTATI MOŠKI (biti vse tisto, kar je moški) in v tem smislu za dosego cilja emancipacije, moškega uporabljale vedno kot sredstvo.
Prava pot do emancipacije ženske bi bilo, da bi postajale čim bolj ženstvene, da bi postale matere
Kako naj ženske, ki so se emancipacije lotile po napačni poti ostanejo osvobojene? Emancipacija ženske ni, da postane enaka moškemu - s tem se še bolj podredi, ker postane moškemu rival - uporabi svojo dobroto za dosego svojih sebičnih ciljev in napravi svojo prijaznost v izrojenost. Ženska emancipacija je v tem, da se izkaže v vsej svoji ženskosti, da postane ŽENSKA, ne pa moški.
Kako si razlagam množično prestopanje žensk v Nemčiji v Islam? One so nakazale pravo pot emancipacije, odločile so se postati ŽENSKE!
Oznanila župnij Šempas in Osek; 1. Postna nedelja, 1.3.2020, pri vseh mašah pričevanja članov komune Lautari , internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Ob 14.30 vsi lepo vabljeni na križev pot na Vitovlje. To nedeljo ne bo križevega pota v Oseku ampak se zberemo se pri prvi postaji. Začnimo postni čas z Marijo
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 2.3.2020 |
Sv. Lucija ob 18h + g. Bogdan Bric p. n. Vitovlje 45h |
|
|
Torek 3.3.2020 |
Ozeljan ob 18h vsi + Košuta Ozeljan 41 |
|
|
Sreda 4.3.2020 |
Šempas ob 18h + iz družine Murovec Šempas 120, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega, ob 19h v Oseku molitvena delavnica |
|
|
Četrtek 5.3.2020 |
Ozeljan ob 18h + Batič Dominik in Leonard Ozeljan 128a |
|
|
Petek 6.3.20120 |
Osek ob 18h + iz družine Remec Osek 2 |
|
|
Sobota 7.3.2020 |
Šempas ob 8h + Humar Šempas 167b, blagoslavljam domove |
|
|
Ozeljan ob 7.45 + Jelica Špacapan Ozeljan 126b, 8 dan Osek ob 9h + Faganel Vitovlje 45i Šempas ob 10.30 za župnijo |
|
V soboto, 29. februarja ob 17.30 je začel nov katehumenat v Novi Gorici.
16.3.2020 ob 19h priprava staršev na krst otrok
21.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 7. razreda.
22.3.2020 volitve novih članov ŽPS in GPS
28.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 8. Razreda. Prispevek za kosilo in voditelja 10 eur naj birmanci prinesejo čim prej k verouku.
Kako mlade voditi po poti vere?
Družina je prva šola človeških vrednot, kjer se učimo kako pravilno uporabljati svobodo. (Papeš Frančišek)
Versko življenje v družini ne sme biti tujek, ampak nekaj naravnega in domačega.
Za mlade je pomemben odnos,ki ga v tem obdobju vzpostavijo s svojimi starši. Če je dober je uspešna tudi verska vzgoje. Še tako goreča vera ne more nadomestiti odsotnega in neizprosnega očeta. Prakticiranje vere v takem odnosu je za otroka izraz dvoličnosti. Priporočam ogled filma Pogumni. Pogumen ni tisti, ki se uspešno in brez strahu spopade s sovražnikom in ga premaga, ampak tisti, ki ne zbeži in ne zataji pri izpolnjevanju svoje naloge, ki mu je bila v življenju od Boga dodeljena.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 23.2.2020, 7. Navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 24.2.2020 |
Sv. Lucija ob 18h + Ažman Jože Vitovlje 63d |
|
|
Torek 25.2.2020 |
Ozeljan ob 18h + v zahvalo Šmihel 9c |
|
|
Pepelnična sreda, začetek postnega časa, strogi post 26.2.2020 |
Šempas ob 18h + Čermelj Margerita Šempas 31, med mašo pepeljenje po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 27.2.20120 |
Ozeljan ob 18h + Križanič Ljudmila Ozeljan 52c |
|
|
Petek 28.2.20120 |
Osek ob 18h + starši in brat Remec Osek 86 |
|
|
Sobota 29.2.2020 |
Šempas ob 8h + Marija in Franc Peršič Šempas 16, blagoslavljam domove |
|
|
Ozeljan ob 7.45 + Škarabot Tonče Ozeljan 91 Osek ob 9h + Vetrih Nejc Osek 72a Šempas ob 10.30 + Badalič Katarina Šempas 176
|
|
V soboto, 29. februarja ob 17.30 začel nov katehumenat v Novi
Gorici.
16.3.2020 ob 19h priprava staršev na krst otrok
21.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 7. razreda.
22.3.2020 volitve novih članov ŽPS in GPS
28.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 8. Razreda. Prispevek za kosilo in voditelja 10 eur naj birmanci prinesejo čim prej k verouku.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 6. navadna nedelja, 16.2.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 17.2.2020 |
Sv. Lucija ob 18h + Živec Milan in + starši Osek 48 |
|
|
Torek 18.2.2020 |
Ozeljan ob 18h + Pavlin Radomir Ozeljan 47 |
|
|
Sreda 19.2.2020 |
Šempas ob 18h + Čermelj Margerita Šempas 31, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega, ob 19h v Oseku delavnica molitve in življenja |
|
|
Četrtek 20.2.20120 |
Ozeljan ob 18h + Živec Alojz, Milka in Zvonko Ozeljan 107 |
|
|
Petek 21.2.20120 |
Osek ob 18h + Dušan Cingrle Osek 89a |
|
|
Sobota 22.2.2020 |
Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam domove |
|
|
23.2.2020, 7. Navadna nedelja |
Ozeljan ob 7.45 + Alojzija in Viktor Šmihel 11c Osek ob 9h za zdravje in Božje varstvo p. n. Osek, pri maši slovesnost sv. krsta Šempas ob 10.30 + Anka Lenščak Šempas 43 |
|
1.3.2020 1. Postna, pri mašah pričevanje članov skupnosti Lautari.
16.3.2020 ob 19h priprava staršev na krst otrok
21.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 7. razreda.
22.3.2020 volitve novih članov ŽPS in GPS
28.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 8. Razreda. Prispevek za kosilo in voditelja 10 eur naj birmanci prinesejo čim prej k verouku.
Vera, upanje, ljubezen
Vera, upanje in ljubezen so v osebni izkaznici krščanstva. Kaj jih lahko nadomesti?
Namesto vere, popolnega zaupanja v Boga, ki doseže svoj višek v svetosti, je na prvo mesto našega Zahoda stopila krepost tekmovalnosti: Biti prvi, vedno mlad, lep, zdrav, uspešen in bogat. Strah evropskega človeka danes je biti “loser”, to je tisti, ki izgublja priložnosti za preboj v prve vrste, na vsak način mora postati “winner”, zmagovalec. Prav smešno se zdi miselnosti naših sodobnikov, ko mi kristjani verujemo, da zmagujemo v Kristusu, ki ga gledamo in častimo na križu, ko v Vstalem Gospodu kontempliramo rane njegovega trpljenja.
Upanje je nadomestil kult sreče. Ni več nobenih socioloških, ideoloških ali moralnih mej na poti do sreče. Slogan: iz svojega življenja napravi to, kar hočeš, pomembno je le, da boš srečen.
Namesto napora, žrtve, ljubezni in dobrote stopa v središče zanimanje mladih generacij za užitek, moč, denar in odklop. Sodobni človek postaja oddaljen od Jezusa, Cerkve, Boga, od drugih ljudi, naroda in tudi od sebe. V večstoletnem uporniškem ‘osvobajanju’ so se ljudje ločili od vsake presežnosti, pa tudi od tradicije in naravnih skupnosti. Marsikje je že družina postala breme, ki ovira pri ustvarjanju samozadostnih ‘rajskih stanj in okolij’. Vse se vrti na površini, prva vrednota večine je uživanje, imeti se dobro, se zabavati, ne misliti na nič in na nikogar, za nič biti odgovorni, pobrati čim več denarja iz skupnega dobrega. Ko pride težava, ti ljudje zbežijo, odmislijo bolečino, sklonijo glavo v pesek, se utopijo z narkotikom ali zbežijo v blaženo smrt.
Nekateri vidijo v tem času posvetenja - sekularizacije in uporništva določeno stopnjo dozorevanja človeštva, da bi prišli do večje osebne skladnosti in odgovornosti. Toda praksa kaže v povsem drugo smer. Veja ne more živeti brez drevesa in reka ne teči brez povezave z izvirom. Oče je pustil mlajšega sina, da je odšel od doma in zapravil vse premoženje, ki mu je pripadalo. Vedel je, da bo pristal v blatu, se kesal in se vrnil. Predvsem se je moral osvoboditi od prepričanja, da oče ovira njegovo svobodo in ne more delati, kar hoče, ker ni prenesel očetove avtoritete in reda v domači hiši. Ali bodo izgubljeni sinovi in hčere še poiskali pot v očetovo hišo ali se bodo potopili v propadu in nemoči? Glavni tok sodobnega uživanja je povezan z neodločnostjo, odlašanjem in obenem z brezčutnostjo do drugih, do sebe in do Boga. Ljudje raje propadejo in se zarijejo z glavo v zemljo, kot bi se napotili domov k očetu. Napuh od prvih časov postavlja svoj prav in dela zgodbo iz njegovega životarjenja.
Psihologi, psihoterapevti so postali duhovniki kulta sreče. Dovolj je gledati kak pogovor na televiziji, da to jasno vidiš. Če je zraven tudi kak predstavnik Cerkve, nastopa kot predstavnik folklore, nečesa, kar je že za nami. Toda tak kult sreče najpogosteje vodi v slabo počutje in depresijo. Kako noro je za tak model življenja, kar trdimo in verujemo kristjani: S Kristusom umirati, zato, da bi lahko živeli v polnosti, velikonočna pot je pot upanja! Tri izpraznjene vredote: Vera, upanje in ljubezen. Razpoke praznine so tako velike, da odpirajo brezno nesmisla. Zato je vredno verjeti, da ima krščanstvo danes v Evropi veliko terapevtsko moč. Pred njim je pomembno poslanstvo, da na danes razumljiv način in v jeziku Evrope 21. stoletja, reformulira, na novo opredeli zaklad svoje vere. Za človeka gre! Človek je smerokaz prihodnosti v Evropi. Krščanstvo je religija, ki veruje v Boga, ki je postal človek. Prav zato verjamem v renesanso krščanstva v Evropi.
Kaj iščejo
Kljub odsotnosti vpraševanja in narko kulturi vseh mogočih odvisnosti ostaja v srcih ljudi želja po srečanju z izvorom, po sreči in odrešenju. Nekateri ljudje tudi v tem zmedenem in enostranskem času ohranijo resnično željo po smislu in uresničenju življenja. Te predstavljata dva učenca, ki sta šla za Jezusom, ko je Janez krščeval. Jezus se je obrnil in ju vprašal, kaj iščeta. Marsikdo začuti v sebi glas Boga: Kaj želiš v življenju, zakaj se boš odločil, komu boš dal pristanek, koga boš poslušal, kje boš iskal smisel in srečo? Ti ljudje so zametki bodočega ‘Gospodovega ostanka’, ki bo vztrajal kljub nasprotovanju javnega mnenja in morebitni prevladi druge kulture in vere. (…)
Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. navadna nedelja 9.2.2020, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 10.2.2020 |
Sv. Lucija ob 18h + Ana Kompara Osek 4b |
|
|
Torek 11.2.2020 |
Ozeljan ob 18h + Zdravko Belingar Ozeljan 13 |
|
|
Sreda 12.2.2020 |
Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo za Novo leto po namenu Ozeljan 25, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega, ob 19h v Oseku delavnica molitve in življenja |
|
|
Četrtek 13.2.20120 |
Ozeljan ob 18h v čast in zahvalo MB Ozeljan 47 |
|
|
Petek 14.2.20120, informativni dan v Škofijski gimnaziji Vipava ob 9h in 15h |
Osek ob 18h + Marija in Stanko Rijavec Osek 52 |
|
|
Sobota 15.2.2020, informativni dan v škofijski gimnaziji ob 9h |
Šempas ob 8h + Alojz in Pavla Šempas 61b, blagoslavljam domove |
|
|
6. navadna nedelja, 16.2.2020 |
Ozeljan ob 7.45 po namenu Šmihel 9c Osek ob 9h + Stojan Rijavec Vitovlje 71b Šempas ob 10.30 za župnijo |
|
1.3.2020 1. Postna, pri mašah pričevanje članov skupnosti Lautari.
16.3.2020 ob 19h priprava staršev na krst otrok
21.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 7. razreda.
22.3.2020 volitve novih članov ŽPS in GPS
28.3.2020 celodnevno srečanje (od 8h do 16h) staršev in birmancev 8. Razreda. Prispevek za kosilo in voditelja 10 eur naj birmanci prinesejo čim prej k verouku.
ZAPISNIK SEJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA ŠEMPAS, 10. 9. 2018
PRISOTNI: Anka Vovk, Martina Vulič, Tanja Martelanc, Natalija Škarabot, Alenka Bovcon, Marko Vovk, Tomaž Humar, Danijel Bregar, Nelida Loverčič Pavlič, Zvonka Žižmond, Milena Černe
1. Izbira novih članov ŽPS
Branju iz Priročnika za izbiro članov Župnijskega pastoralnega sveta je sledilo poročilo Milene Černe s srečanja tajnikov ŽPS v Vipavi, kjer je beseda tekla prav o tej temi. Izbira novih članov bo potekala 22. marca 2020, rezultati bodo razglašeni 24. maja 2020.
Odločeno je bilo, da ne bo liste kandidatov, pač pa bo na glasovnico lahko vsak napisal po dva predloga za predstavnike žensk, moških in mladih. Idealno je, da se k imenu in priimku napiše tudi naslov, če tega ne vemo, pa vsaj kraj bivanja oz. zaselek in npr. poklic.
Komisijo za izbiro članov sestavljajo Milena Černe, Anka Vovk in Marko Vovk. Komisija po izbiri prešteje glasove, ugotovi rezultate in sestavi zapisnik. Del članov pride v ŽPS po službeni dolžnosti, del pa izbere župnik.
2. Pregled dogajanja v župniji:
Marec 1. 3. (prva postna nedelja): križev pot pred mašo pripravi Karitas. Pri mašah pričevanje članov skupnosti Lautari.
8. 3. križev pot pred mašo pripravijo pevci.
15. 3. križev pot pred mašo pripravijo prvoobhajanci.
21.3. celodnevno srečanje za starše in birmance
22. 3. križev pot pred mašo pripravijo birmanci.
29. 3. križev pot pred mašo pripravijo bralci. V Šempasu spovedovanje od 16.00 naprej.
16. 3. (ponedeljek): v Šempasu priprava na krst.
25. 3. (sreda): starševski dan
Izpostavljena je bila težava, da birmanci ne prihajajo k veroučni maši ob sredah, pa tudi ne ob nedeljah. Predlagano je bilo, da župnik v četrtek na srečanju za starše birmancev poudari pomen maše. Nekateri starši niti ne vejo, kaj se pričakuje od priprave na birmo. Sledila je izmenjava mnenj, kaj lahko storimo, da se izboljša stanje vernosti in kako pripraviti birmance, da bi prihajali k maši: kako poudariti pomen nedeljske maše, ali zahtevati tudi prihajanje k maši ob sredah, dajati birmancem razne zadolžitve (branje beril, prošenj, petje …). Poudarjeno je bilo, da je za vero treba tudi veliko moliti.
April 5. 4. (cvetna nedelja): v Oseku spovedovanje od 16.00 naprej.
Veliki teden:
9. 4., veliki četrtek: ob 18.30 v Oseku, ob 20.00 v Šempasu.
10. 4., veliki petek: ob 15.00 križev pot; ob 18.30 obredi v Oseku, ob 20.00 v Šempasu.
11.4. velika sobota: blagoslov ognja ob 7.00 v Šempasu, ob 7.30 v Oseku; blagoslov jedil po običajnem razporedu; vigilija v Šempasu ob 20.00.
12. 4., velika noč: ob 5.30 vstajenjska maša v Oseku
13. 4., velikonočni ponedeljek: maša pri sv. Luciji ob 10h
19. 4., bela nedelja: krst v Šempasu ob 10.30, v Šmihelu maša ob 16.00
Maj 1. 5.: na Vitovljah poje otroški zbor ob 10h
3. 5.: nedelja Dobrega Pastirja, molitev na Ovčji plac.
10. 5.: romanje na Sv. Goro, odhod peš romarjev ob 5.00, ob 10.00 maša.
24. 5.: v Šempasu prvo sveto obhajilo
30. 5.: srečanje starejših ob 16.00 v Ozeljanu
31. 5.: binkošti, maša na Vitovljah ob 16.00
Junij 7. 6.: delitev spričeval
11. 6.: Sv. Rešnje Telo, ob 19.00 v Šempasu maša s procesijo
8. 6.: srečanje katehistinj ob 20.30
Oratorij bo med 17.8. in 21. 8.2020
Naslednja seja ŽPS bo 7. 9. 2020. Zapisnik je sestavila Milena Černe
DESET RAZLOGOV ZA OBISK SV. MAŠE
PRIČEVANJA
1. Nedeljska sv. maša je edina ura v tednu, ki jo namenim za Boga in se zahvalim za njegov blagoslov in varstvo. (Jože, delavec, 52 let)
2. K maši rad hodim zato, ker se želim spomniti svoje pokojne mame in očeta. Z njima se srečam v molitvi. (Marija, učiteljica, 43 let)
3. Pri maši prosim za svoje otroke. Ne vem, s kakšnimi načrti in težavami se bodo v življenju srečevali; Božji blagslov jim bo prav gotovo koristil. (Manca, 32 let)
4. K maši grem, da se pri obhajilu srečam z Jezusom pod podobo kruha. Zaradi odgovorne službe nujno potrebnujem moč, ki mi jo daje Jezus. (Luka, zdravnik, 39 let)
5. Ko grem v nedeljo k maši, se posebej spomnim ljudi, za katere bom prosila. Zanje namenim molitev očenaš. (Irena, delavka, 27 let)
6. Obisk maše je zame najboljša priprava na čas bolezni, trpljenja in srmrti. Pri maši Boga prosim, da bi mi takrat nakloniil vero in dovolj moči. (Simon, šofer, 62 let)
7. Ker v mojem okolju ni veliko verujočih, sem vesela, da se pri maši srečam s prijatelji, ki tudi verujejo v Jezusa. (Helena, dijakinja, 18 let)
8. Ko sem pri maši, se vsaj za eno uro odklopim od e-pošte, interneta in facebooka. V tišini gledam cerkev, duhovnika, oltar. Takrat se srečam z Bogom, ki me ima rad. (Jani, računalničar, 38 let)
9. Zakaj v nedeljo k maši? In zakaj grem k maši tudi v petek, sredo ali četrtek? Ker ljubim Boga z vsem srcem in vso dušo. V tej sprejetosti lahko zaživim tudi sama, najdem ravnovesje in veselje, ki ju smem ponesti svoji družini. (Maja, profesorica, 40 let)
10. Obisk maše mi pomeni otipljiv stik z Bogom; Bog se skloni in mene ter vse nas objame … (Aelnka, napovedovalka, 60 let)
Sodeč po letnem poročilu Katoliške cerkve je med Slovenci še vedno slabih 75 % katoličanov, verske obrede redno (tedensko ali pogosteje) obiskuje zgolj okrog 6 % populacije.
Resne raziskave razlogov, zakaj Slovenci kot katoliški narod vse manj zahajamo v Cerkev še ni na razpolago. Je pa zanimivo pogledati, kaj v nedeljo od poti v Božji hram odvrača Američane.
Če bi si mislili, da med Američani, ki ne obiskujejo redno verskih obredov, kot razlog prevladuje pomanjkanje vere, bi se zmotili. Po raziskavi Pew Research centra so cerkve prazne predvsem iz različnih osebnih razlogov. Mnogi denimo pravijo, da vero prakticirajo na druge način kot z obiskom maše, spet druge mote to in ono glede verskih obredov in Cerkve kot take. Nekaterih v cerkev ni zaradi slabega zdravja, ali pa za to ne najdejo časa.
Kaj pa tisti, ki mašo vendarle redno obiskujejo?
Tisti, ki ob nedeljah vendarle redno obiskujejo Božji hram, pa je na prvem mestu razlog, da se s tem čutijo bližje Bogu (81 %), da bi otroci imeli moralne temelje (69 %), da bi sami postali boljši ljudje (6 %) in za tolažbo v osebnih preizkušnjah (66 %).
Kljub vsemu kar 91 % Američanov, ki se imajo za kristjane, cerkvene obrede obiskujejo vsaj na mesečni ravni, obenem 71 % tistih, ki dnevno molijo ter 94 % ki so dejali, da jim je vera na takšen ali drugačen način pomembna v življenju.
Kar se tiče motivacije za redno obiskovanje verskih obredov je zanimiva razlika med protestanti in katoličani. Med prvimi je namreč kar 71 % takšnih, ki so jim kvalitetne pridige pomemben razlog, da se vsakotedensko vračajo, medtem ko je takšnih med katoličani le 36 %.
Osem od desetih rednih obiskovalcev cerkve sicer pravi, da pri maši “vedno” ali “pogosto” občuti Božjo prisotnost. Skoraj tri četrtine jih ima tudi občutek pripadnosti župnijski skupnosti, šest od desetih pa jih čuti povezanost z dolgoletno tradicijo.
V KAKŠNE NAMENE LAHKO DARUJEM SVETO MAŠO
Kristjani lahko darujemo sveto mašo po posebnem namenu. Najpogosteje darujemo za pokojne sorodnike, blagoslov in v zahvalo. Lahko pa darujemo tudi v druge namene, kot npr. za mir, za zdravje, za papeža, za duhovne poklice, za blagoslov v družini, za blagoslov pri delu in študiju, za srečen porod, za pravilno odločitev ipd.
Dar za sveto mašo je moj prispevek za vzdrževanje duhovnika.
Oznanila župnij Šempas in Osek; Jezusovo darovanje - Svečnica, 2.2.2020, pri mašah blagoslov sveč, vsi prinesite s seboj svečke in vžigalnike, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 3.2.2020, god sv. Blaža |
V Šmihelu ob 18h + Terčič in Mavrič Šmihel 51, pri maši poje otroški pevski zbor in se podeljuje blagoslov sv. Blaža |
|
|
Torek 4.2.2020 |
Ozeljan ob 18h + starši Obilič Nikolaj in Katarina Ozeljan 33f |
|
|
Sreda 5.2.2020 |
Šempas ob 18h + Badalič Katarina Šempas 176, med mašo in po maši češčenje Najsvetejšega, ob 19h v Oseku delavnica molitve in življenja |
|
|
Četrtek 6.2.20120 |
Ozeljan ob 18h + Škarabot Tonče Ozeljan 91, 8 dan, ob 19h srečanje za starše veroučencev 4., 5., 6. razreda |
|
|
Petek 7.2.20120 |
Osek ob 18h + Badalič in Cigoj Osek 89a |
|
|
Sobota 8.2.2020, Prešernov dan, goduje sv. Hieronim |
Šempas ob 8h + Bensa Šempas 167b, blagoslavljam domove |
|
|
5. navadna nedelja 9.2.2020 |
Ozeljan ob 7.45 + Elen Karat Ozeljan 18 Osek ob 9h + Anton in + Badalič Vitovlje 65a Šempas ob 10.30 za župnijo |
|
3.2. 2020 maša v Šmihelu, 6.2.2020 srečanje za starše veroučencev, ki še niso bili.
Zakaj nekateri nočejo več hoditi k maši? Zakonca Thom in Joani Schultz, ki sta svetovalca za vero, sta napisala knjigo “Why nobody wants to go to church anymore” (Zakaj nihče več noče hoditi v cerkev). V njej ugotavljata, da so se zadnje čase mnogi – predvsem mladi – odločili, da se oddaljijo od Cerkve. In to v državah s staro krščansko tradicijo. Trditev sta utemeljila z obširno raziskavo, ki sta jo izvedla tako v katoliških kot v protestantskih okoljih. Študija razkriva štiri poglavitne vzroke, zaradi katerih so ljudje nehali obiskovati obredne kraje.
1. Ljudje se v Cerkvi čutijo sojene in obsojane
Zakonca Schultz sta ta vzrok navedla kot prvega od štirih, zaradi katerih se ljudje oddaljujejo od cerkva in drugih obrednih krajev. Ne gre za to, da je na omenjenih krajih veliko ljudi, ki bi sodili in obsojali. Gre bolj za predsodek, ki ga imajo tisti, ki se čutijo sojene in obsojane.
Za to situacijo obstaja učinkovita rešitev: Cerkev naj še naprej sprejema vse verne, kakorkoli pridejo in v kakršnemkoli stanju pridejo; neodvisno od tega, če v Božjih očeh njihova dejanja morda niso dobra. Torej, potrebna je “radikalna gostoljubnost”, ki odpira možnost, da se o grehu spregovori, vendar pozneje (ko se bodo čutili sprejete).
2. Ljudje opažajo nezmožnost Cerkve za dialog
Thom in Joani Schultz razložita, da na zahodu ljudje želijo govoriti, a tudi želijo biti slišani: po šolah vzpodbujajo k razpravljanju in otroci so že v zgodnjih letih vajeni, da profesorju povedo, kar mislijo in kar jim pade na pamet. Strani po časopisih so polne pripomb ljudi, ki želijo izraziti svoje mnenje, pa čeprav mnogi zelo verjetno obravnavane teme niti dobro ne preštudirajo.
Medtem pa ljudje, ki gredo k maši ali kakšnemu obredu, ne najdejo nobenega trenutka, ko bi se lahko izrazili. Verjetno bi se našel kdo, ki misli, da je za katoličane situacija manj zapletena, ko pač med mašo že recitiramo neke odgovore in glasno molimo. V mnogih protestantskih obredih so ljudje omejeni le na poslušanje pastorja ali petje pesmi. Ko stare pesmi zamenjajo z novimi, ki jih ljudje ne poznajo, pri obredu tako rekoč nimajo več kaj početi.
Zakonca Schultz sta ugotovila, da želijo ljudje govoriti o svojih verskih čutenjih, želijo spraševati, biti slišani, vsega tega pa pri maši ne morejo delati. Zato bi morala Cerkev ponuditi prostor, kjer bi lahko podelili svoja mnenja. Ker neki župnik ne more pozorno poslušati vseh župljanov, je potrebno ljudi spodbuditi, da organizirajo manjše skupine – prostore, kjer do dialoga lahko pride.
3. Zaradi splošno veljavnega mnenja, da “so kristjani hinavci”
Ljudem je težko sprejeti, da so hinavci. Seveda, “hinavci so drugi, jaz ne”. Resnica je, da kristjani nikoli ne bodo mogli biti dovolj krepostni za zelo visoke kriterije tistih, ki so od Cerkve oddaljeni. Ni pomembno dobro, ki ga kristjani opravljajo po svojih župnijah. Kdor je oddaljen od Cerkve, bo vedno našel kakšnega kristjana, ki zanj ne bo dovolj dober. Če slučajno ne bo našel grešnega člana Cerkve ob sebi, bo še vedno dovolj primerov v medijih: duhovnika, ki uničujoče vpliva na okolje, redovnika, ki je zagrešil zločin … Vzrok lahko najde celo v preteklosti: “Ne hodim k maši, ker je sveta inkvizicija …”.
Po mnenju avtorjev je najboljši pristop Cerkve ta, da poudarja, da ni hiša za brezhibne, pač pa bolnišnica za bolne. Poleg tega bi morala postati bolj ponižna in vidna; če je ponižnost privlačna, ji je treba priskrbeti podobo. Ravno to je tisto, kar dela papeža Frančiška tako privlačnega za mnoge vernike, ki so od Cerkve oddaljeni.
4. Občutek, da je Bog “oddaljen” ali “mrtev”
Zadnji razlog, ki nam ga zakonca Schultz predstavita, je dejstvo, da ljudje ne čutijo, da bi bil Bog živ. Izgovarjajo se, da ga niso videli, da niso z njim govorili. Zato je pravi odgovor tu Kerigma, močno oznanilo, da “je Jezus vstal od mrtvih, nas rešuje smrti, greha in spreminja naše življenje”. Pomembno je posamezniku poudariti, da “te Bog ljubi in ti čisto osebno odpušča tvoje grehe”.
Avtorja še opozarjata, da je bolj kot to, da jim govorimo o neki visoki morali, po kateri bi morali ljudje živeti, pomembno to, da jih povabimo, da izzovejo Boga, ga preizkusijo, se mu zaupajo, mu odprejo svoja srca in dopustijo, da jih On preobrazi po sebi.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 26.1.2020, nedelja Svetega pisma, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 27.1.2020 |
Sv. Lucija + Karel Faganel Osek 17, ob 19h srečanje ŽPS Šempas |
|
|
Torek 28.1.2020 |
Ozeljan 15h pogreb + Škarabot Tonče Ozeljan 91, verouk za tretji razred ima Suzana Susič, zvečer ni maše ob 28. 1. ob 19h bo sestanek ŽK v stari veroučni učilnici. |
|
|
Sreda 29.1.2020 |
Šempas ob 18h + Žgavec Frančiška Šempas 6a, med mašo in po maši češčenje Najsvetejšega, ob 19h v Oseku delavnica molitve in življenja |
|
|
Četrtek 30.1.20120 |
Ozeljan ob 18h + Gruden Šmihel 28, ob 19h srečanje za starše birmancev |
|
|
Petek 31.1.20120 |
Osek ob 18h + Pahor Stanislava Osek 22, v Oseku po maši srečanje ŽGS Osek |
|
|
Sobota 1.2.2020 |
Šempas ob 8h + Bensa Šempas 167b, blagoslavljam domove |
|
|
Jezusovo darovanje - Svečnica, 2.2.2020, pri mašah blagoslov sveč, vsi prinesite s seboj svečke in vžigalnike |
Ozeljan ob 7.45 +Valentin Kravina Ozeljan 90 Osek ob 9h + iz družine Vitovlje 63c Šempas ob 10.30 za župnijo, z veroučenci gremo po cerkvi v procesiji |
|
3.2. 2020 maša v Šmihelu, 6.2.2020 srečanje za starše veroučencev, ki še niso bili.
Škofijski srečanje svetopisemskih skupin bo. V nedeljo, 26. 1. 2020, ob 15.00 v Vipavi v športni dvorani ŠGV. Osrednje predavanje bo imel škof Jurij.
UVOD V SVETO MAŠO
Otrok sedi pred oltarjem in bere Sveto pismo, ga odloži, gleda vanj in razmišlja. Pristopi drugi otrok in ga vpraša: Kaj pa ti delaš? Prvi otrok: Poskušam brati Sveto pismo, tako kot ga bere papež Frančišek. Drugi otrok: Kako pa veš, kako ga on bere? Saj še nisi bil pri njem. Prvi otrok: Res ne, ampak on sam je mladim zaupal, da ga bere takole: »Najprej malo berem, potem ga odložim in pustim, da me Gospod gleda. Tako se mu pustim opazovati in v svoji globini čutim, kaj mi pravi Gospod.« Drugi otrok: O, to pa je lepo! Prvi otrok: Ja, ampak včasih je tudi težko. Papež Frančišek pravi: »Včasih nič ne slišim. Gospod ne govori. In takrat ne čutim ničesar, samo praznino. A potrpežljivo ostanem tam in ga tako čakam, berem in molim. Molim sede, ker ne morem klečati. Včasih med molitvijo tudi zaspim. A nič za to: sem kakor otrok, ki je ob svojem očetu, in to je tisto, kar šteje.« Duhovnik: Tako lepo nas vse papež Frančišek spodbuja k branju in poslušanju Božje besede. Obžalujmo, če smo jo neredno prebirali, nepozorno poslušali in nezvesto po njej živeli!
• PROŠNJE ZA VSE POTREBE
Nebeški Oče, z nedeljo Svetega pisma nam daješ novo priložnost, da poživimo ljubezen do
tvoje besede. Tebi, ki si nam podaril Besedo v svojem Sinu, namenjamo naslednje prošnje.
1. Prosimo te za papeža Frančiška, naše škofe in duhovnike, da bi bili tvoji zvesti
pričevalci veselega oznanila za ves svet.
2. Dobri Bog, hvala ti, da smo pri krstu postali tvoji otroci. Pomagaj nam, da tega nikoli ne
pozabimo.
3. Prosimo te, da postanemo zvesti bralci Božje besede in zvesto živimo po njej.
4. Bog, naš Oče, prosimo te za vse mlade, naj iščejo smisel svojega življenja tudi v branju
in premišljevanju Svetega pisma.
5. Oče, prosimo te, da bi se ob mizi tvoje Besede in Kruha v svobodi in miru zbirali tudi
naši bratje in sestre v vseh delih sveta.
6. Poživi našo vero, o Bog, da bodo ob prebiranju Božje besede tudi danes ljudje slišali
tvoj klic in ti sledili v duhovnih poklicih.
Dobri Bog, to te prosimo po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvoji učlovečeni besedi, ki s
teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
POZDRAV MIRU
Pavel bi tudi nam danes rekel tako kot Korinčanom: »Slišim, da so med vami prepiri. Slišim, da
ste razdeljeni med seboj. Bodite enega Duha in enega srca. Živite v miru.« Podajmo si roke v
znamenje ljubezni in miru med nami.
II.V Svetem pismu je opisano celo Jezusovo življenje, njegova dela in besede. Ko je Jezus odrasel,
je želel vse ljudi poučiti, kako naj živijo, da bodo prijatelji z Bogom. Naredil je veliko čudežev, da
bi ljudem pokazal, kakšno moč ima Bog. Besede imejte se radi, oprosti, bodite dobri so bile
največkrat izrečene Jezusove besede. Mi, ki smo njegovi pridni učenci, ga želimo ubogati in po
njegovih besedah živeti. Kot bratje in sestre si podajmo roke v miru in ljubezni.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 19.1.2020, nedelja verskega tiska, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 20.1.2020 |
SV. Lucija + Danilo in Ivanka Rijavec Vitovlje 84 |
|
|
Torek 21.1.2020 |
Ozeljan 18h + Zdravko Belingar Ozeljan 13, 8 dan |
|
|
Sreda 22.1.2020 |
Šempas ob 18h + p. Andrej Vatovec, med mašo in po maši češčenje Najsvetejšega, v Oseku ob 19h delavnica molitve in življenja |
|
|
Četrtek 23.1.20120 |
Sv. Lucija ob 18h + Milka in Viktor Rijavec Osek 95, ob 19h srečanje za starše 1. in 2. razreda in prvoobhajancev |
|
|
Petek 24.1.20120 |
Sv. Lucija ob 18h + Batič Slavica Vitovlje 44 |
|
|
Sobota 25.1.2020 |
Šempas ob 8h Bogu in MB v priprošnjo in zahvalo, blagoslavljam domove |
|
|
3. navadna, nedelja Svetega pisma, 26.1.2020 |
Ozeljan ob 7.45 + Batič Dominik in Leonard Ozeljan 128a Osek ob 9h + Pavlin Radoslava Osek 22 Šempas ob 10.30 za župnijo |
|
27.1.20120 ŽPS Šempas ob 19h, 30.1.2020 ob 19h srečanje za starše birmancev
Zapisnik sestanka Župnijskega pastoralnega sveta župnije Osek z dne 13. 01. 2020, v Oseku
Prisotni člani ŽPS Osek: Judita Vrtovec, Simon Kerševan, Mateja Košuta, Elizabeta Guštin, Peter Ušaj, Samo Stamboldžioski, Klementa Winkler, Blažka Ličen
1. Uvodna molitev
2. Izbira novih članov ŽPS Način zbiranja novih članov brez kandidatne liste (glasovnice do 6 članov) Izbiranje članov ŽPS 1. 3. 2020 ali 22. 3. 2020.
3. Pregled prihajajočih dogodkov
JANUAR 22. 1. 2020 1. Srečanje delavnice Molitve in življenje. Sledijo tedenska srečanja (15 srečanj, približno do maja).
26. 1. 2020 nedelja Svetega pisma, branje pol ure po maši.
FEBRUAR 2.2. 2020 svečnica, blagoslov sveč pri nedeljskih mašah.
MAREC Križevi poti vsak petek in vsako nedeljo po maši in ob 14.30 na Vitovlje. 1. postna nedelja popoldan na Vitovljah 2. postna nedelja sodelujejo pevci 3. postna nedelja sodelujejo prvoobhajanci 4. postna nedelja sodelujejo birmanci 5. postna nedelja sodelujejo bralci
16. 3. 2020 priprava na krst v Šempasu
19. 3 . 2020 sv. Jožef 25. 3. 2020 Gospodovo oznanjenje
APRIL 5. 4. 2020 Cvetna nedelja: blagoslov zelenja
9. 4. 2020 Veliki četrtek v Oseku ob 18.30, v Šempasu ob 20.00, po maši molitev.
10. 4. 2020 Veliki petek: križev pot 15h pri božjem grobi, bogoslužja 18.30. in 20.00
11. 4. 2020 Velika sobota : blagoslov ognja 7.30 v Oseku
Blagoslov jedil: 13.00 sv. Peter, 13.30 sv. Martin, 14.00 sv. Lucija, 14.30 Šmihel, 15.00 Ozeljan, 15.50 Šempas.
12. 4. 2020 Velika noč: Vigilija 5.30 v Oseku
13. 4. 2020 Veliki ponedeljek: maša pri sv. Luciji ob 10.00.
19. 4. 2020 Bela nedelja, krščevanje
MAJ 1.5. 2020 maša na Vitovljah ob 10.00, sodeluje otroški pevski zbor, začetek šmarnic. Šmarnice vsak dan pri mašah.
2020 4. Velikonočna nedelja: maša pri sv. Luciji ob 9.00, nedelja Dobrega pastirja, 57. Svetovni molitveni dan za duhovne poklice, križev pot 15.00, maša pri Ketejevem križu ob 16.00.
10. 5. 2020 5. Velikonočna nedelja: romanje obeh župnij na Sveto goro
24. 5. 2020 Sv. Obhajilo v Šempasu
31. 5. 2020 Binkošti: šagra in maša na Vitovljah ob 16.00, sklep šmarnic.
JUNIJ 2. 6. zaključek verouka in podelitev spričeval.
18. 6. maša v Šempasu ob 17h, srečanje območne Karitas.
1.1. 6. Sveto Rešnje Telo maša s procesijo v Šempasu ob 19h.
24. 6. rojstvo Janeza Krstnika
25. 6. 2020 Dan državnosti maša na Vitovljah ob 17h.
28. 6. 2020 nedelja maša pri sv. Petru ob 9.00.
29. 6. 2020 ponedeljek maša pri sv. Petru ob 20.00.
JULIJ 5.7. 2020 nedelja maša ob sv. Urhu v Oseku ob 9.00.
Župnijski piknik po maši petek 3. 7. ali sobota 4. 7.
AVGUST 15. 8. 2020 maša na Vitovljah ob 17.00.
4. 350 let zvona pri sv. Luciji (1670-2020) Obenem tudi 450 let od prve omembe zvonov v naših cerkvah (1570 ) in 20 let najmlajšega zvona pri nas (2000, mali zvon v Oseku). Kratek plakat z nekaj informacijami o zvonu, lahko tudi kratko predavanje. Sodelovanje z Župnijo Godovič od koder ta stari zvon prihaja ter koncert s pesmimi na temo zvonov, možen termin začetek junija ( 6. 6. 2020).
Naslednji sestanek ŽPS: 7. 9. 2020
Kakšne starše potrebujejo najstniki?
Piše: Gita Mateja
Obdobje najstništva ni lahko ne za najstnike, ne za starše. Starši se pogosto sprašujemo, kako smo v tem obdobju lahko otrokom v pomoč. Na mestu pa je tudi vprašanje: Kakšni bi morali biti kot starši, da bi jim res lahko bili v pomoč?
Dva notranja procesa, ki zaznamujeta najstništvo
Najstniki ne doživljajo samo zunanjih, telesnih sprememb.
Pomembne spremembe se dogajajo tudi v njihovem miselnem in čustvenem svetu – spremenijo se njihove misli in občutki, sebe in svet začnejo dojemati na drugačen način, spremenijo se njihove želje in pričakovanja.
Obenem se dogaja še en proces: najstnik poskuša razumeti in potešiti svoje globlje potrebe po biti sprejet, biti prepoznan, biti razumljen, biti svoboden itd.
Najstniki si od staršev želijo vodstva in pomoči
Najstništvo je obdobje prehoda iz otroške v odraslo dobo. Tako kot otroci nosijo prirojeno potrebo po navezovanju na starše, si tudi najstniki želijo biti navezani na starše oziroma druge odrasle.
To se utegne slišati malce nenavadno zaradi prepričanja, da se otroci ravno v najstniškem obdobju začnejo navezovati na vrstnike. Kanadski razvojni psiholog dr. Gordon Neufeld pravi, da je navezovanje najstnikov eden na drugega zaželeno in zdravo, a hkrati morajo biti najstniki za optimalen psihološki razvoj, navezani tudi na svoje starše oz. druge odrasle.
Seveda se navezanost majhnega otroka na starše razlikuje od navezanosti najstnika na starše. Prvi dajejo pečat čustva in občutki topline, bližine in ljubezni.
Ko pa otrok vstopi v najstniška leta, to otroško navezanost med njim in starši nadgradi medsebojno spoštovanje; predvsem moramo starši s svojo držo najstniku dati občutek, da je viden in slišan, da čuti, da ga jemljemo resno.
Tako ima najstnik zagotovljeno vso pomoč pri razumevanju svojih nasprotujočih si misli in občutkov, ki so značilni za to obdobje.
Če starši ob najstniku niso navzoči (tako fizično kot tudi psihološko), obstaja velika možnost, da najstnik ne bo prišel do razumevanja svojih notranjih procesov – enostavno zato, ker so preveč intenzivni in ga lahko popolnoma preplavijo. Posledica tega so lahko vsakovrstne težave in nekonstruktivne življenjske odločitve.
Notranje boji in stiske najstnika
Tipični notranji boji in stiske najstnika so naslednji:
- nemir in zmeda,
- sramežljivost in sram,
- preplavi jih lahko veš različnih čustev hkrati,
- želja po navezanosti, a hkrati želja po neodvisnosti,
- ranljivost zaradi resnične ali navidezne šibkosti,
- jeza,
- občutki izgube in žalosti,
- vprašanja o tem, kaj in kakšni bi radi bili v življenju.
Kaj pa, če starši niso na voljo?
Kadar je najstnik soočen s katerim izmed teh notranjih občutij, si torej želi navezanosti in povezanosti z odraslimi. V idealnih okoliščinah je vedno prisoten eden od staršev, na katerega se najstnik lahko obrne za pomoč (ali druga odrasla oseba).
V situacijah, ko pa najstniku odrasli niso na voljo, se v njem ustvari nekakšna praznina, ki jo najstnik zapolni tako, da se naveže zgolj na drugega najstnika, ki pa je ravno tako nezrel in zato ne najboljši vir pomoči.
Neufeld pravi, da je to tako, kot če bi slepi vodili slepe. Lep primer tega pojava so mladostniške tolpe, ki kažejo na odsotnost zanesljivih in stabilnih odraslih, na katere bi se mladi lahko navezali.
Kot že rečeno, so tesna prijateljstva med najstniki zaželena; so nekaj pozitivnega. Ampak če se najstnik v trenutkih, ko je soočen z notranjimi konflikti oz. kadar doživlja notranjo stisko, obrne zgolj na svojega vrstnika, ki se sooča s podobnimi občutki, to največkrat vodi v še večjo zmedo in celo izolacijo.
Starši nismo otrokovi »prijatelji« – ob nas se izrazijo tako, kot se ob vrstnikih nikoli ne bi
Prednost, ki jo starši imamo, je, da nismo otrokov najboljši prijatelj. Zagotovo smo lahko »prijateljski« – prijazni, skrbni, ljubeči, sočutni in razumevajoči. A nuditi jim moramo stabilnost in modrost, katere se naš najstnik lahko oprime v časih notranje zmede in nemira.
Ameriški psiholog Klaus Klein takole opiše svojo izkušnjo dela s težavnimi najstniki: »Fantje in dekleta, ki pridejo k meni, ne čutijo potrebe, da bi name napravili vtis, saj nisem eden izmed njih. Tako se trmasti in ponosni fantje pri meni celo razjočejo – sem namreč odrasla oseba in ne eden izmed njihovih vrstnikov, pred katerimi se morajo dokazovati. Tudi dekleta so ranljiva in tudi one nočejo, da jih vrstnice vidijo kot šibke oz. da vidijo njihovo bolečo plat. V prisotnosti odraslega pa ti najstniki pravzaprav začutijo nekakšno olajšanje in varnost, tako da lahko podelijo tudi stvari, katerih ne bi nikoli delili z vrstniki.«
Kadar je najstnik navezan na starša oz. odraslega, se ustvari možnost in priložnost, da najstnik raziskuje samega sebe, ne da bi pri tem doživljal občutke sramu.
Bolj kot je odrasli čustveno in miselno stabilen, varnejše okolje ustvarja, v katerem se bo najstnik počutil čustveno varnega in bo lahko brez zadržkov delil to, kar ga žuli.
Skrb zase pomeni skrb za najstnika
V današnji družbi mnogi starši v času, ko vzgajajo svoje otroke, doživljajo:
- zmedo in nemir,
- izolacijo in zadrego ali celo sramoto,
- strah in skrb,
- jezo in razočaranje,
- izgubo in žalost.
A če starši želijo vzgojo dobro izpeljati, morajo poskrbeti tudi zase. Mnogi starši potrebujejo starševske podporne skupine, različne delavnice na temo vzgoje pa morda tudi osebno terapijo.
To pomeni, da morajo starši prevzeti odgovornost za lastno notranjo stisko, namesto da zahtevajo lepše »obnašanje« od svojih najstnikov zato, da se bodo sami počutili bolje.
Zato morajo starši torej dobro poskrbeti za lastne potrebe, da bodo lahko stabilna in varna opora svojim najstnikom.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 12.1.2020, nedelja Jezusovega krsta, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 13.1.2020 |
SV. Lucija + iz družina Peršič Osek 5, ob 19h ŽPS Osek |
|
|
Torek 14.1.2020 |
Ozeljan 18h + Gruden Šmihel 28, ob 20h zakonska skupina |
|
|
Sreda 15.1.2020 |
Šempas ob 18h + Terčič Alojzija Šempas 100, med mašo in po maši češčenje najsvetejšega |
|
|
Četrtek 16.1.20120 |
Ozeljan ob 18h + strica in teto Močilnikar Ozeljan 31j |
|
|
Petek 17.1.20120 |
Osek ob 18h za župnijo |
|
|
Sobota 18.1.2020 |
Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168b, blagoslavljam domove |
|
|
2. navadna nedelja, 19.1.2020 |
Ozeljan ob 7.45 Vrban Branko Šmihel 18 Osek ob 9h Vitovski MB v čast in zahvalo Šempas ob 10.30 + Dovžak Jožef Šempas 13c |
|
Statistika za leto 2019
Krstov 2019 smo imeli v Šempasu 13
V Oseku 3
Prvoobhajancev v Šempasu 10
v Oseku 4
Birmancev 33
Porok v Šempasu 0
v Oseku 1
Pogrebov v Šempasu 20
v Oseku 8
Priprava na krst v letu 2020
Šempeter 5.2.2020 sreda ob 17.30
Nova Gorica 4.3.2020 sreda ob 17.30
Šempas 16.3.2020 ponedeljek ob 19h
Nova Gorica 6.5.2020 sreda ob 17.30
Šempeter 10.6.2020 sreda ob 17.30
Dornberk 1.7.2020 sreda ob 20h
Nova Gorica 2.9.2020 sreda ob 17.30
Dornberk 7.10.2020 sreda ob 17.30
POTEK SKUPNE PRIPRAVE
- Priprava obsega tri srečanja po eno uro v treh zaporednih tednih v terminih, ki so objavljeni v razpredelnici.
- Prijava ni potrebna.
- Zaželjena je prisotnost obeh staršev.
- Udeležba je obvezna na vseh treh srečanjih.
krst otroka je blagoslov za družino, vendar pomeni več kot samo blagoslov.
- Krst odpre vrata v skupnost Cerkve.
- Po njem bo lahko prejel še druge zakramente.
- Otrok postane del Kristusovega telesa.
- Deležen bo Kristusovega odrešenja in večnega življenja.
Otrok, ki se še ne zaveda in se ne more odločati, je krščen v veri staršev, zato je potrebna priprava staršev na njegov krst.
- Privoščimo si duhovno poglobitev ob vsakem otroku, ki se rodi v družini.
- Priprava je obvezna za prvega in drugega otroka.
KAKO SE PRIPRAVITI NA KRST OTROKA?
- Še pred otrokovim rojstvom se z domačim duhovnikom dogovorite za prvi pogovor o pripravi na krst in za vpis podatkov.
- Udeležite se skupne priprave staršev na krst otroka, ki vam najbolj ustreza. Lahko se vanjo vključite tudi pred rojstvom otroka.
- Po opravljeni skupni pripravi se z duhovnikom, ki bo krstil, dogovorite za datum krsta.
- NAVODILO GLEDE BOTROV
- Botra izberejo pri krstu starši, pri birmi birmanec in starši. Dušni pastir naj to izbiro pravilno utemelji in pri izbiri pomaga zlasti s pravočasno razlago staršem in birmanem, kdo je lahko boter in kakšno je njegovo poslanstvo. Potrdilo za botra izda župnik župnije v kateri je boter član župnijskega občestva. Potrdilo se izdaja botru osebno in ne po posrednikih. Pri tem priporočamo pastoralni pogovor z botrom o pomenu botrstva.
- Merila za izbiro botra naj upoštevajo, da je član katoliške Cerkve in da mu ni bila naložena ali razglašena nobena cerkvena kazen. Izpolniti mora šestnajst let, razen če iz upravičenega razloga župnik ali krstitelj sodi, da lahko dovoli izjemo. Naj ne bo oče ali mati krščenca ali birmanca. Boter je lahko, kdor je že prejel vse tri zakramente uvajanja (krst, birmo in evharistijo), naj bo dovolj zrel, zmožen in voljan opravljati to službo. Naj živi primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. (prim. ZCP, kan. 874).
- Kristjanom, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, ali so samo civilno poročeni, ni dovoljeno biti boter. Prav tako ni dovoljeno biti boter tistim kristjanom, ki niso poskrbeli za versko vzgojo svojih otrok z rednim veroukom.
- Botri so lahko tisti kristjani, ki so cerkveno poročeni, a so se »ločili od mize in postelje«, pod pogojem, da niso sklenili novega partnerskega ali civilnega razmerja.
- Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta (prim. ZCP, kan. 874 § 2).
- Glede botrov je potrebno upoštevati tudi kan. 873 ZCP, ki določa, da ima krščenec botra ali botro. Lahko pa ima tudi botra in botro. Cerkveno pravo zato ne dovoljuje možnosti dveh botrov ali dveh botric. V primeru, da starši ne morejo najti primernega botra ali botre, je dovoljeno podeliti zakrament tudi brez botra. Tudi v tem primeru velja, da ne moreta biti istočasno boter in priča dva moška ali dve ženski.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. Nedelja po Božiču, 5.1.20120, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Danes ob 11.30 v Šempasu koncert vokalne skupine Lijak pod vodstvom Mojce Cej
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 6.1.2020, Sveti trije kralji, Gospodovo razglašenje |
Šempas ob 18h + Remec Gabrijela Osek 108, pri maši otroci darujejo svoj dar za otroke in prinesejo plakate božične devetnevnice |
|
|
Torek 7.1.2020 |
Ozeljan 18h + starši Lukman Ozeljan 31j |
|
|
Sreda 8.1.2020 |
Šempas ob 18h v dober namen Šempas 6, med mašo in po maši češčenje najsvetejšega |
|
|
Četrtek 9.1.20120 |
SV. Lucija ob 18h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h |
|
|
Petek 10.1.20120 |
Osek ob 18h sošolci v zahvalo ob 50. Letnici končanja šole |
|
|
Sobota 11.1.2020 |
Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam domove |
|
|
12.1.2020, nedelja Jezusovega krsta |
Ozeljan ob 7.45 za svetost duhovnikov Osek ob 9h v dober namen Vitovlje 48b Šempas ob 10.30 + Humar Vinko Šempas 185 |
|
DELAVNICO MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvodno srečanje bo
v sredo, 22. januarja 2020 ob 19.00, v župnišču v Oseku.
Udeleženec DMŽ korak za korakom prerašča notranji nemir in tesnobo, premaguje strah in
žalost, vedno bolj obvladuje samega sebe in dosega notranji mir. Ob umiritvenih vajah,
medsebojni podelitvi dogajanj, vztrajni molitvi in ob premišljevanju Božje besede udeleženec
postaja nov človek.
Če ne skočimo na glavo v morje, ki je Bog sam, ne bomo nikoli vedeli kdo je Bog. DMŽ vodijo
udeleženca v tri smeri: z Bogom, s samim seboj in z drugimi.
ŽIVLJENJSKE NALOGE DRUŽINSKIH ČLANOV
Tina Plahutnik, univ. dipl. socialna delavka
Ko človek odraste, nosi podobo svoje družine s seboj. Njena toplina ga naredi sočutnega, njena trdnost mu daje življenjsko moč in njene vrednote so mera njegove dobrote. (Neznani avtor)
Družina ima najpomembnejšo vlogo pri oblikovanju posameznikove identitete. Zagotavlja nam varnost in sprejetost ter na podlagi tega možnost iskanja lastne vrednosti. Ko se počutimo varne, začnemo zaupati, zato otroci, ki živijo v čustveno toplih družinah, odhajajo v svet z zaupanjem. Ker so imeli doma dobro izkušnjo, se brez strahu podajo dogodivščinam in življenjskim izzivom nasproti. Otroke, ki so živeli v hladnih družinah, pa je strah in so nezaupljivi. Vsak od nas je drugačna, edinstvena in neponovljiva osebnost. Rad imeti partnerja in otroke pomeni sprejemati vsakega člana družine, ne glede na njegovo posebnost. Za ustvarjanje dobrih odnosov je pomembno, da se vsak zaveda svoje vloge v družini in se podredi skupnemu cilju, ki je sožitje v družini. Za to pa moramo marsikaj žrtvovati.
RAD TE IMAM
Za družino si je potrebno vzeti čas, biti tu za drugega, biti mu na voljo. Partner in otrok čutita, da nam je mar za njuno dobro počutje, da ju imamo radi. Ne glede na to, da je tisto, kar čutimo, močnejše kot tisto, kar slišimo, povejmo družinskim članom, da jih imamo radi. Ne hranimo teh lepih besed le za težke trenutke, temveč izrazimo čustva tudi, kadar nam je lepo ali pa nič posebnega. Včasih razmišljamo, kako hvaležni smo, da imamo družino, zdrave otroke, partnerja, s katerim se razumemo, vendar ta prijetna razmišljanja ostanejo neizrečena. S tem, ko izrazimo čustva, damo močno sporočilo in zgled tudi otrokom. Naj nam ne bo izgovor, da tega nismo vajeni, da nas tega ni nihče naučil, preprosto se je potrebno odločiti in izreči. Ne čakajmo na pogreb.
VREDNOTE
Vrtenje okoli samega sebe, okrog tega, kakšen sem, česa sem navajen, kaj sem dobil v matični družini in česa ne, je izgovor, ki vodi v sebičnost. Za koga se je vredno truditi in razdajati, če ne ravno za družino! Če se pogovarjamo o vrednotah, sem prepričan, da nas bo veliko reklo, da sta največji vrednoti zdravje, družina, vera. Pa jim res namenjamo največ časa oziroma osredotočenosti? Zdi se, da dobre medosebne odnose, povezanost med člani družine jemljemo kot samo po sebi umevno. V službi veliko časa in energije posvetimo učinkovitosti, odnosom s sodelavci in nadrejenimi; pa to naredimo tudi doma? Družino včasih jemljemo kot samoumevno, kot nekaj, kar mora funkcionirati že zato, ker smo se tako odločili. Mislimo si da od nje lahko samo prejemamo in da moramo prejemati. Na koncu življenja nihče ne obžaluje nedokončanih projektov ali zamujenih nagrad. Le čas, ki ni bil preživet z otroki, partnerjem in starši. (Neznani avtor)
NALOGE DRUŽINSKIH ČLANOV
Ker nam družina da zavetje in občutek sprejetosti, ljubljenosti, je pomembno, da posameznik postavi družino, partnerstvo in vzgojo otrok na najvišje mesto prioritet. Saj se nam družina ni kar zgodila, temveč smo jo zavestno ustvarili, zato ji dajmo mesto, ki ji pripada. Družina je šola dolžnosti, ki temelji na ljubezni. (Felix Adler)
MAMA IN OČE
Družina dobro funkcionira, če se vsi njeni člani zavedajo svojih nalog in jih tudi izpolnjujejo. Če mama poleg službe opravi še vsa gospodinjska opravila, skrbi za otroke in vzgojo, je preobremenjena. Preobremenjenost pa nas pripelje do tega, da nismo prijetni do ljudi, da smo razdražljivi ali pa vase zaprti, da ne sijemo in nismo polni elana. Rušenje duševnega zdravja družine se začne pri enem članu in nadaljuje pri ostalih. Partnerski odnos se poslabša, kar partner lahko čuti na različnih področjih, tako v komunikaciji kot tudi v spolnosti. Marsikateri se umakne v delo, šport ali pa začne zahajati v gostilne. Ko otroci opazijo, da je mama izčrpana, brezvoljna, očeta pa ni doma, se umaknejo. Otroci namreč vedno želijo sodelovati s starši in če čutijo, da mama in oče potrebujeta mir, ju ne bodo več obremenjevali s svojimi vprašanji, težavami. Odgovore na svoja vprašanja, dileme in strahove bodo iskali pri vrstnikih, na spletu ali pa se zaprli vase. Če ne prej, se morata takrat partnerja ustaviti in narediti reorganizacijo družinskega življenja, kajti to, da pristanemo na odtujitev, pomeni razpad družine ne glede na to ali ostaneta partnerja skupaj ali se ločita.
Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Svete Družine, 29.12.2019, blagoslov otrok, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 30.12.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h + starši Fornazarič Vitovlje 63, blagoslavljam domove |
|
|
Torek 31.12.2019, šagra sv. Silvestra |
Šempas ob 18h + Oberdank Miro Šempas 37a, po maši praznovanje v dvorani, čez dan blagoslavljam domove |
|
|
Sreda 1.1. 20120, Sveta Božja Mati Marija, srečno novo leto |
Osek ob 9h + Danilo in starši Ipavec Osek 19 Šempas ob 10.30 + Danijela Mihelj Šempas 193a |
|
|
Četrtek 2.1.20120 |
SV. Lucija ob 18h + Batič Slavica Vitovlje 48b, 8 dan, blagoslavljam domove |
|
|
Petek 3.1.20120 |
Osek ob 18h v dober namen Vitovlje 48b, blagoslavljam domove |
|
|
Sobota 4.1.2020 |
Šempas ob 8h v dober namen Šempas 6, blagoslavljam domove |
|
|
5.1.2020, 2. nedelja po Božiču |
Ozeljan ob 7.45 + Pavlin Danijel Ozeljan 110 Osek ob 9h v zahvalo Bogu in MB Vitovlje 19 Šempas ob 10.30 za župnijo, po maši koncert vokalne skupine Lijak pod vodstvom Mojce Cej |
|
4 vzroki za razpad zveze
Ko ženin in nevesta vsa sijoča dahneta vsak svoj da, si najbrž niti v grdih sanjah ne predstavljata, da se bosta čez 6 let vsa skrušena srečala na sodišču in podpisovala ločitvene papirje. Pari kot največje krivce za razdor zveze navajajo afere, zlorabo alkohola, drog in druge zasvojenosti, medsebojno nerazumevanje itd. Nekateri pravijo, da so se enostavno odtujili, se prenehali ljubiti, nimajo več ničesar skupnega. Pogosto otroci ostajajo edino “lepilo”, ki drži starša skupaj, kar pa je zanje seveda veliko breme.
Kaj pa se dogaja v odnosu preden pride do razhoda?
Zakonca Gottman, izjemna partnerska terapevta, ki proučujeta pare že 40 let, sta odkrila, da lahko že po prvih treh minutah konfliktnega pogovora napovemo ne le kakšen bo izid pogovora, ampak tudi, ali bo odnos preživel naslednjih 6 let.
Ugotovila sta, da obstajajo štirje vzorci komunikacije, ki se pogosto pojavljajo v paketu in so zelo dober napovedovalec propada odnosa. Poimenovala sta jih štirje jezdeci apokalipse. To so: kritika, prezir, obramba in okamenitev (stonewalling).
Kritika: Partnerja kritiziramo takrat, ko za probleme v odnosu krivimo njegove osebnostne pomanjkljivosti. Na primer: "Ti si len, sebičen, neroden, nesposoben, nemaren ipd." Tudi stavki, ki se začnejo z: Ti nikoli … ali ti vedno … so kritika, saj če nekdo nikoli ničesar ne stori prav, ali vedno naredi vse narobe, potem je z njim očitno nekaj osebnostno narobe.
Nihče od nas si ne želi biti kritiziran, še najmanj pa od ljubljene osebe. Kritika škoduje samopodobi, še posebej, če ji je bil človek podvržen že kot otrok. Je pravi strup za odnose. S kritiko svojemu partnerju v bistvu sporočate naslednje:
"Nisi v redu, s teboj je nekaj narobe, razočaran sem nad tabo, ne ljubim te."
Če si tega ne želite, potem se kritiki raje poskušajte izogniti.
Ko vas neko partnerjevo dejanje razjezi in imate kritiko na koncu jezika, se ugriznite v jezik. Vzemite si nekaj minut, da se umirite, poglobite se vase in se vprašajte: Kako se počutim v tem trenutku?
Če boste stavek začeli z besedami: "Jaz čutim … " to ne bo več kritika, ampak zgolj izražanje lastnih občutkov, do katerih imate seveda pravico. Izogibajte se posploševanju, govorite o konkretni situaciji, ne kritizirajte partnerjeve osebnosti, le dejanja.
Primer: “Danes sem bila razočarana, ker me je počakala nepomita posoda.” To se sliši čisto drugače kot: “Kako si len, nikoli ne pomiješ posode.” Ključnega pomena je tudi uvod v pogovor. Primer: Majo skrbi, če bodo ta mesec lahko plačali vse položnice . Pogovor z možem bi lahko začela takole:
“Si v službi že rekel za povišico? Cele dneve garaš, nič te ni doma, izkoriščajo te. Ti pa si prevelika reva, da bi se postavil zase.” Sliši se kot izvrsten uvod v prepir. Veliko bolje bi bilo, da bi Maja začela pogovor takole:
“Dragi, skrbi me, da ta mesec ne bomo mogli plačati vseh položnic. Mislim, da te v službi ne plačujejo dovolj, glede na tvoje sposobnosti in odgovoren položaj.”
Prezir Drugi jezdec apokalipse po Gottmanu je prezir. Podoben je kritiki, vendar je še veliko bolj strupen. Glavna razlika med kritiko in prezirom je v tem, da kritični partner kritizira v afektu, prezirljivi pa preračunljivo in sistematično ponižuje partnerja, da bi si pridobil superiornost. Prezirljivi partner poudarja in javno razpravlja o partnerjevih napakah. Svoj prezir lahko izraža na različne načine; kot zmerjanje, žaljivke, poniževanje, zasmehovanje ... Na primer: “Krava neumna, idiot, prasec debeli.”
Nekoliko bolj prefinjena oblika je sarkazem ali roganje. Na primer ženi, ki je oblečena v staro trenirko, ki ji jo je otrok malo prej popackal s sladoledom, mož, ki se je vrnil iz službe, reče: “Uau, kako lepo si danes urejena.”
Rogamo se lahko tudi na način, da oponašamo govor ali kretnje našega partnerja na način karikature. Prezir pa lahko izražamo tudi z neverbalnimi gestami, kot je na primer zavijanje z očmi ali poteg levega ustnega kotička vstran. Gottman je v eni od svojih raziskav ugotovil, da je neverbalni prezir enako uničujoč kot verbalni, kombinacija obojega pa je ubijalska.
Prezir je brez dvoma najhujši med vsemi štirimi apokaliptičnimi jezdeci, smrtonosen pa ni le za partnerstvo, ampak tudi za imunski sistem kritizirane osebe. Gottman je ugotovil, da ljudje, ki so dlje časa izpostavljeni preziru, pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi. Zato se je preziru bolje na daleč izogibati. Če pa se kdaj že prikrade v komunikacijo, to zahteva temeljit pogovor in iskreno opravičilo.
Obramba Partnerji se velikokrat zapletejo v konflikte tipa, kdo ima prav, kar je za partnerstvo lahko zelo destruktivno. Vsak vidi svet skozi svoje oči, vsak ima pravico do svojih občutkov in svojega mnenja. Zato imata prav oba. Poslušati in spoštovati partnerjev pogled tudi, če se razlikuje od našega, potem pa izraziti svojega in biti slišan in razumljen, je znamenje neobrambnosti in prave intime. Če smo pomirjeni sami se seboj, nas drugačnost drugega ne more ogroziti in zamajati našega sveta. Tako v partnerstvu kot v širšem družbenem kontekstu.
Okamenitev (stonewalling) Četrti jezdec je okamenitev. To se zgodi takrat, ko eden od partnerjev popolnoma utihne sredi konfliktnega pogovora, oziroma od sebe ne da več nobenega verbalnega niti neverbalnega sporočila. Deluje kot kamnita stena. Gottman je v svoji študiji ugotovil, da je pri heteroseksualnih parih okameneli v 85% moški. Ugotovil je tudi, da moški okamenelci ponavadi pogledajo stran, medtem ko ženske vzdržijo pogled, vendar je ta prazen in oddaljen. K okamenitvi so bolj nagnjene tiste ženske, ki so bile v mladosti spolno zlorabljene.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 22. 12. 2019, 4. Adventna nedelja, pri mašah ob 9h in 10.30 dobite betlehemski ogenj, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
V Oseku spoved ob 14h spoveduje g. Rafko Klemenčič
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 23.12.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h + Dušan Cingrle Vitovlje 82, blagoslavljam domove |
|
|
Torek 24.12.2019, sveti večer Veselimo se! Bog nam je poslal svoje Sina, da bi lahko vsi po njem prejeli Božje posinovljenje. |
Ozeljan ob 18h za župnijo, mašo spremlja Vokalna skupina Lijak, po maši je pohod z baklami Ozeljan ob 20h otroška polnočnica + Matej Loverčič Ozeljan 37a, pri maši je Božična igrica Osek ob 22h papeška polnočnica + starši Ipavec Osek 4b Šempas 00 slovenska polnočnica + Vladimira Peršič Šempas 5 |
|
|
Sreda 25.12.2019 Srečen Božič |
Ozeljan ob 7.45 v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 37 Osek ob 9h + Peršič Jože Osek 16 Šempas ob 10.30 + Bele in Košuta Šempas 173 |
|
|
Četrtek 26.12.2019, sv. Štefan |
SV. Lucija ob 10h v zahvalo za 70 let življenja Vitovlje 86, po maši blagoslov konj… |
|
|
Petek 27.12.2019 |
Začnem z blagoslovom domov na Livešču, maša v Oseku ob 18h za vse + Osek 42 |
|
|
Sobota 28.12.2019, nedolžni otroci |
Blagoslov domov v Šmihelu. Na prireditvenem prostoru ob 18h blagoslov bakel, maša na Vitovljah ob 19h v zahvalo za minulo leto p. n. KTD Vitovlje, blagoslov otrok |
|
|
Nedelja Svete Družine, 29.12.2019, blagoslov otrok |
Ozeljan ob 7.45 + + Črni Logar Albin Ozeljan 25a Osek ob 9h + starši Živec Vitovlje 83b Šempas ob 10.30 + Terčič Alojzija Šempas 100, 8 dan |
|
Otroke je papež nagovoril s posebnim sporočilom:
“Dragi otroci. Po svojih domovih se boste zbrali ob jaslicah pri molitvi. Ko boste gledali malega Jezusa, boste občutili čudenje. Če me vprašate, kaj je to čudenje? Gre za močno občutje, več kot običajno čustvo.
Pomeni, da vidimo Boga: čudimo se veliki skrivnosti, ko je Bog postal človek. Sveti Duh pa je v vas položil ponižnost, nežnost in Jezusovo dobroto.
Jezus je dober, Jezus je nežen, Jezus je skromen. To je pravi božič. Ne pozabite tega. Naj bo tako za vas in vaše družine.”
Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi) in mnogo mašže za sveti večer, kakršne nima noben drug praznik. Pri polnočnih mašah je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.
»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.
Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa. Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.
Jaslice
Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah, eno je gotovo, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.
Pesem Sveta noč
Pesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo, učitelj Franc Ksaver Gruber, cerkovnik in organist v Oberndorfu, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si ne moremo predstavljati božiča.
Božični čas
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).
Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.
Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča na Novo Leto s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja Božjega kraljestva.
Program pesmi pri božični maši 24.12.2019 ob 18h v Ozeljanu, ki jo bo spremljala Vokalna skupina Lijak:
- Franz Gruber: Sveta noč, blažena noč
- Vinko Vodopivec: Blažena noč
- Anton Foerster: Veseli čas praznujmo
- Anton Klančič: V zvezdicah žari nebo
- John Francis Wade: Adeste fideles (Božič)
- Patrick Quaggiato: Noč božična, sveta noč
Še nekaj podatkov:
Vokalna skupina Lijak 1883 - Vogrsko prihaja iz Vogrskega in deluje v okviru Kulturno turističnega društva Vogrsko.
Zbor je po dosegljivih podatkih drugi najstarejši zbor v Sloveniji po neprekinjenem delovanju takoj za prijateljskim zborom »LIRA« iz Kamnika, ki je samo leto starejši.
Vokalna skupina Lijak nadaljuje tradicijo moškega petja, ki so ga skozi celotno obdobje zbora ohranjali Vogrinski pevci. Vokalna skupina je bila ustanovljena na pobudo mlajših pevcev, ki so si želeli nekaj novega z novimi izzivi. Bogato pevsko dediščino, iz daljnega leta 1883, bodo s ponosom in veliko odgovornostjo nadaljevali mladi glasovi Vokalne skupine Lijak 1883 – Vogrsko. Pevci z Vogrskega so eni od redkih, ki se udeležujejo vseh dosedanjih revij pevskih zborov Goriške in tudi revij Primorska poje.
Z veliko vztrajnosti in odgovornosti želijo nadaljevati tradicijo zborovskega petja na Vogrskem. Bogata pevska zgodovina in izkušnje starejših pevcev pa so jim vzgled na nadaljnji poti. Vokalno skupino vodi glasbena pedagoginja Mojca Cej.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 15.12.2019; 3. Adventna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
- 1 h pred mašo molijo otroci
- 1 h po maši 11.30-12.30 češčenje vodijo bogoslužni sodelavci;
- 2 h po maši 12.30-13.30 je tiha meditacija;
- 3 h po maši 13.30-14.30 vodi molitvena skupina; ob 14.30 sklep z litanijami
V Šempasu spoved ob 16h spoveduje g. Rafko Klemenčič
Začenjamo božično devetdnevnico, verouk zato odpade, razen za 5. in 6. razred, ki imajo še spoved. Vsi veroučenci in odrasli ste povabljeni vsak dan k devedtnevnici. Najbolj žalostno je to da v najbolj svetem času nekaterih ni ne k verouku in ne k maši. Spoved bo tudi vsak dan pol ure pred mašami.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 16.12.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h + Miro Drožina Vitovlje 86 |
|
|
Torek 17.12.2019 |
Ozeljan ob 18h + Kovačič Radivoj in Marica Šmihel 11 |
|
|
Sreda 18.12.2019 |
Šempas ob 18h + iz družine Štrukelj Šempas 171, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 19.12.2019 |
Ozeljan ob 18h + Škarabot Oliva in Željko Šmihel 44 |
|
|
Petek 20.12.2019 |
Osek ob 18h za vse + Ličen Osek 46 |
|
|
Sobota 21.12.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam družine in domove, ta dan tudi že postavljamo jaslice |
|
|
22. 12. 2019 4. Adventna nedelja, pri mašah ob 9h in 10.30 dobite betlehemski ogenj |
Ozeljan ob 7.45 + Nikolaj Faganel Ozeljan 63 Osek ob 9h + Jože Ažman Vitovlje Šempas ob 10.30 v zahvalo Svetemu Duhu Šempas 33 V Oseku spoved ob 14h spoveduje g. Rafko Klemenčič |
|
3. adventna nedelja je nedelja veselja. Pregovor pravi: ”Smeh je pol zdravja.” Res je tako. Veselje prinaša dobre spremembe v življenju in veseli ljudje to vedo.
OPTIMIZEM, VESELJE IN SREČA Optimizem je osebnostna lastnost. Izvira (manj kot 50 %) iz genetike in iz okolja. Starši smo tisti, ki ustvarimo okolje v katerem se otrok optimizma nauči. Seveda nanj vplivajo tudi vzgojitelji, učitelji… Optimist je človek, ki pričakuje pozitivne rezultate, četudi so stvari na prvi pogled težke. Z optimizmom povezujemo veselje, ki je eno izmed osnovnih, prirojenih pozitivnih čustev, ki ga doživljamo ob izpolnitvi pomembne želje, cilja. Ljudje, ki so veseli, doživljajo pozitivna čustva, so posledično bolj optimistični, umirjeni, duševno zdravi, hkrati pa imajo tudi boljše medosebne odnose. Vsi smo že slišali za pozitivne učinke sreče. Tiste prave, pristne sreče. Nanjo vpliva veliko dejavnikov. Sreča pa je lahko tudi stvar odločitve. Na primer: da sem bolj hvaležen, namesto, da jamram. Ali, da znam v dani situaciji videti dobro, ne samo slabo.
KAKO IMETI IN OHRANITI POZITIVNI POGLED NA ŽIVLJENJE?
Z možem sva se pogovarjala, da sva najbolj pozitivno gledala na življenje, ko sva se spoznala. Takrat sva bila najbolj optimistična in neobremenjena, zdaj pa zaradi vsakdanjih skrbi in rutine, na veselje večkrat pozabiva. Najtežje je takrat, ko pridejo preizkušnje. Kaj storiva takrat? Kako v težkih časih ohranjava pozitivni pogled na življenje? Nama pomaga tole:
- Živiva vsak dan posebej.
- Sva hvaležna za malenkosti in znava reči hvala.
- Zjutraj, ko se zbudiva, se zahvaliva za nov dan, da živiva, dihava…
- Vzpodbujava drug drugega v optimizmu.
- Razveseliva drug drugega (kava, objem, poljub, pohvala, spodbuda, zahvala, čas za naju, za družino…)
- Kaj postoriva namesto drugega (pomivanje posode, odnašanje smeti…)…
KAKŠNO OKOLJE USTVARJAVA?
Starši smo res odgovorni za to, kakšno okolje bomo ustvarili svojim otrokom. Ali se bodo v njem lahko naučili optimizma? Tudi midva se spopadava s tem in imava več načinov:
- Poskusiva biti vesela, energična in nasmejana.
- Otroke spodbujava k veselju in hvaležnosti – učiva jih reči hvala.
- Spoštujeva se in veseliva drug drugega. Otroci to vidijo.
- Pred otroki se trudiva lepo govoriti in obnašati. Če med nama kdaj pride do nesoglasij pred otroki, se tudi pred njimi pobotava in si rečeva oprosti.
- Otroke učiva, da je koristno, če kakšno stvar, ki nas jezi, obrnemo na humor in rečemo samo: “Hecam se.”
- Trudiva se ustvarjati varno, sproščeno in veselo družinsko vzdušje, da bodo otroci veseli, ne pa zagrenjeni.
- In končno: midva sva zgled.
Ste se kdaj vprašali kakšno okolje ustvarjate? Naj vam bo v izziv, da vsak dan najdete nekaj, za kar ste hvaležni. Naj vam stvari ne bodo nepomembne in samoumevne, ampak dar, ki vam je podarjen. Veselite se in se v tem tudi spodbujajte.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. Adventna nedelja 8.12.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Razpored češčenje Najsvetejšega danes na 2. adventno nedeljo 8. 12. 2019 v Oseku:
9:00 – 10:00 maša in izpostavitev Najsvetejšega
10:00 – 11:00 prvoobhajanci in otroci do 6. razreda
11:00 – 12:00 birmanci (7. in 8. razred), 9. razred in srednješolci
12:00 – 13:00 osebna adoracija v tišini
13:00 – 14:00 možje in fantje
14:00 – 15:00 žene in dekleta
15:00 sklep in blagoslov z Najsvetejšim
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 9.12.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h Bogu in MB v priprošnjo za zdravje Vitovlje |
|
|
Torek 10.12.2019 |
Ozeljan ob 18h za modrost in razsvetljenje |
|
|
Sreda 11.12.2019 |
Šempas ob 18h + Franc in Hilda Škarabot Šempas 87, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega Ob 19.30 srečanje obeh zakonskih skupin |
|
|
Četrtek 12.12.2019 |
Ozeljan ob 17h v zahvalo in priprošnjo Svetemu Duhu |
|
|
Petek 13.12.2019 |
Osek ob 18h + Stanko in Rozalija Gleščič Osek 84, |
|
|
Sobota 14.12.2019 |
blagoslavljam družine in domove, Šempas ob 18h za nove duhovne poklice, po maši v župnijski dvorani predstavitev knjige o Venceslavu Beletu in razstava... |
|
|
15.12.2019; 3. Adventna nedelja |
Ozeljan ob 7.45 + g. Bric in Rusijan Sv. Lucija ob 9h + brat in starši Marinčič Osek 4b Ob 9.30 začetek celodnevnega čaščenja v Šempasu, spoved ob 14h Šempas ob 10.30 v zahvalo za 50 let življenja |
|
15. 12. 2019: celodnevno čaščenje v Šempasu in spoved ob 14h, ki jo bo mogoče opraviti na »štiri oči« v zakristiji ali pa v spovednici. Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:
- 1 h pred mašo ob 9.30-10.30 otroci in mladina;
- 1 h po maši 11.30-12.30 vodijo bogoslužni sodelavci;
- 2 h po maši 12.30-13.30 je tiha meditacija;
- 3 h po maši 13.30-14.30 vodi molitvena skupina;
Vsi so povabljeni, da sodelujejo po svojih zmožnostih v času ko jim je najprimernejše. Zadnji uri čaščenja ob 14.30 sledi zaključek čaščenja z blagoslovom.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠEMPAS, KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO LIPA ŠEMPAS IN ŽUPNIJA ŠEMPAS VENCESLAV BELE V BESEDI, SLIKI IN PESMI Ob obletnici smrti Venceslava Beleta, primorskega duhovnika, pesnika, pisatelja in kulturnega delavca, vas vabimo na recital in predstavitev knjige o njegovem življenju ŠEMPAS, sobota, 14. 12. 2019 OB 18.00 SVETA MAŠA V CERKVI Med mašo pesmi z Beletovimi besedili, sodeluje župnijski pevski zbor OB 18.30 V ŽUPNIJSKI DVORANI RECITAL IN PREDSTAVITEV KNJIGE SMRT IN ŽIVLJENJE, KI JO JE PRIPRAVIL IN IZDAL BRANKO LUŠINA V recitalu bodo sodelovali: Simon Kerševan, Tadej Vovk, MePZ Lipa Šempas. PRISRČNO VABLJENI!
ADVENTNIČAS
Vsakdo je poklican, da postane bivališče za Boga, tabernakelj, kjer kraljuje Bog. (Adventni koledar, 31)
V tem tednu na deščico zapišite ali upodobite: S čim vse zgradba lahko postane dom. Kako lahko tvoje
vsakdanje navade, tvoja družina, poklic, telo … postane ne le zgradba ampak dom. Kako lahko Cerkev
postaja dom. Napiši, nariši ko ste/si med tednom manj ukvarjali s seboj in rajši razodevali drugega.
Zgledi: Ignacij Knoblehar, papež Frančišek, otroci za otroke, luč na adventnem vencu …
LUČ sama zase nima smisla. Adventni venec lahko kaže nase (mnogo okraskov, sveča kot okrasek) ali na
druge (goreča sveča, zelenje). Letos želimo Jezusu pripravljati hlev, zgrajen iz naših deščic. Ni treba da je
deščica sama »najboljša«, daleč bolj pomembno je, da misli na druge, da se pusti vgraditi.
Papež nas je letos povabil, da pomagamo Cerkvi, da »gre ven«, da bo bolj »na poti«, bolj misijonska.
Najboljši misijonarji smo takrat, KO SMO SVETI. Svet ni tisti, ki je popoln, ampak tisti, v katerem živi Jezus.
- Vsako jutro začni z dejanjem zaupanja
Molitev izročitve je preprosta oblika molitve, v kateri svoj dan izročiš v Božje roke, in vse, kar si, zaupaš njegovi skrbi. To je lahko čisto preprosta molitev kot na primer izrek: »Tvoja sem in vse, kar imam, je tvoje!« V adventnem času se sama najraje izročam Mariji. Ob prvem Kristusovem prihodu, je bila Marija tista, ki je Jezusa v svojem telesu nosila v Betlehem, da se je izpolnila Božja obljuba. Ko se v molitvi izročam Mariji, čutim, da se zaupam Mariji, ki nas v svojem srcu vodi v Betlehem. Zelo rada vsako jutro molim tradicionalno molitev (O Gospa moja, op.p.), ki si je ni težko zapomniti.
- Začnite z družinskim večernim obredom
Moji otroci v adventnem času po večerji radi prebirajo Sveto pismo in meni je všeč, da tako spoznavajo dogodke zgodovine odrešenja. …
Molitev družine Gospod, ti veš, da nimamo časa. Ni vse tako kot bi moralo biti. Morda res nismo lačni, slabo oblečeni ali brez doma. Smo pa utrujeni, razočarani in razboleli. Toda ti, Gospod lahko naš vsakdan spremeniš. V temnih dnevih lahko s svetlobo tvoje luči zažari novo življenje. Zaupamo, da lahko napolniš naš dom z veseljem, srečo in ljubeznijo, če ti le dovolimo vstopiti. Vabimo te v našo družino, hočemo ti dati dom v njej. Danes začenjamo delati prostore miru, sprave in odpuščanja, da ti pokažemo, da mislimo resno. Nič in nihče nas ne bo ločil od tvoje ljubezni, Gospod. Ena družina bomo. Eno srce v Božjem srcu. Pridi torej, Gospod, pridi v našo družino. Amen. (Mati Terezija)
Mati ali oče zmoli: Oče hvala ti za današnji dan. Hvala, da smo skozenj stopali v spremstvu tvoje ljubezni. Hvala, da smo se danes naučili novih stvari. Hvala ti, da se ob večeru srečamo skupaj v molitvi. Prosimo te za skavtske voditelje, da bi z veseljem in radostjo, še naprej opravljali tvoje delo. Blagoslavljaj nas na naših poteh tudi jutri. Vsak član je povabljen, da se s svojimi besedami zahvali za pretekli dan: Hvala ti, oče … Slava Očetu in Sinu in Svetemu duhu …
Oznanila župnij Šempas in Osek; 1. Adventna nedelja 1.12.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 2.12.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h za župnijo, po maši v Oseku biblična skupina |
|
|
Torek 3.12.2019 |
Ozeljan ob 18h + Marjan Rijavec Ozeljan 61b |
|
|
Sreda 4.12.2019 |
Šempas ob 18h + Humar Kazimir Šempas 186a, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 5.12.2019 |
Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo za zdravje Šmihel 41, po maši Miklavževanje |
|
|
Petek 6.12.2019 |
Osek ob 18h + Anica in Slavko Ušaj Osek |
|
|
Sobota 7.12.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo MB Šempas, blagoslavljam družine in domove |
|
|
8.12.2019; 2. Adventna nedelja, Brezmadežno spočetje Device Marije |
Ozeljan ob 7.45 + Bratina Poljak in Belingar Šmihel 6 Osek ob 9h + Dušan in starši Cingrle Vitovlje 82b Šempas ob 10.30 + Susič Severina Šempas 57a |
|
Razpored češčenje Najsvetejšega na 2. adventno nedeljo 8. 12. 2019 v Oseku:
9:00 – 10:00 maša in izpostavitev Najsvetejšega
10:00 – 11:00 prvoobhajanci in otroci do 6. razreda
11:00 – 12:00 birmanci (7. in 8. razred), 9. razred in srednješolci
12:00 – 13:00 osebna adoracija v tišini
13:00 – 14:00 možje in fantje
14:00 – 15:00 žene in dekleta
15:00 sklep in blagoslov z Najsvetejšim
Škofijska gimnazija Vipava pripravlja dan odprtih vrat v soboto, 7. 12., ob 9. uri. Še posebej letos, ko je bila nabirka zahvalne nedelje namenjena za ŠGV, na šoli vabijo k obisku vse vernike. Možno bo spremljati pouk ter obiskati dijaški dom. Lepo vabljeni.
Vokalna skupina Lijak je bila ustanovljena na pobudo mlajših pevcev, ki so si želeli nekaj novega z novimi izzivi. Pevci z Vogrskega so eni od redkih, ki se udeležujejo vseh dosedanjih revij pevskih zborov Goriške in tudi revij Primorska poje.
Z veliko vztrajnosti in odgovornosti želijo nadaljevati tradicijo zborovskega petja na Vogrskem, ki sega vse v leto 1883. Bogata pevska zgodovina in izkušnje starejših pevcev pa so jim vzgled na nadaljnji poti. Vokalno skupino vodi glasbena pedagoginja Mojca Cej.
Vokalna skupina Lijak bo sodelovala pri polnočnici v Ozeljanu 24.12.2019 ob 18h in 5.1.2020 po nedeljski sv. maši v Šempasu.
Začel se je adventni čas in zadnji mesec tega koledarskega leta – december. Radi mu rečemo tudi: veseli december. Žal pa tisto pravo veselje vse prepogosto odrivamo na stran in iščemo trenutne užitke. Zato se nam pogosto zgodi, da december, namesto da bi bil mesec veselja, postane mesec
beganja in naglice, hitenja po trgovinah, dolgih ur v gneči ter, ne nazadnje, utrujenosti. December mine, okrasitve pospravimo, hrano pojemo, dobri možje odidejo, počitnic, dopusta je konec … nam pa ostane – praznina? To zagotovo ni smisel adventa in decembrskih praznikov.
Osrednji decembrski dan, v katerega je vse ostalo usmerjeno ali iz njega izhaja, je prav gotovo sveti božični dan – 25. december. Zato je zelo pomembno, da vsak premisli, kaj praznuje na božič? Za marsikoga je božič predvsem božična večerja, družinski praznik, Božiček, toda so še dosti lepše in bolj vesele stvari, ki jih lahko praznujemo na božič. Najlepše pri tem pa je, da nas, ko vse to mine, ne pustijo praznih.
Ja, seveda, kristjani na božič praznujemo rojstvo Jezusa, našega Odrešenika. Jezusov rojstni dan. Vendar, če želimo res razumeti pomen tega dogodka, moramo še dlje in globlje od same pripovedi o Mariji in Jožefu v revnem hlevu ter od pastirjev in angelov. Bog je želel človeka rešiti greha in smrti. Odločil se je, da bo to naredil kot eden izmed nas. Da bo delil naše življenje. Vključno s trpljenjem in smrtjo. Tako se je Bog, ki je popoln, vsemogočen in večen, Stvarnik in Vladar, iz ljubezni do tebe in mene popolnoma ponižal in se učlovečil. Postal je človek. Stvarnik je postal del tega, kar je ustvaril! (V stari adventni himni to opevamo: »Boga spočne njegova stvar.«) Bog se je ponižal pred človekom in za človeka! Ta dogodek po svoji veličini presega celó stvarjenje sveta. In vse to samo zato, ker te ima Bog tako zelo rad. S teboj hoče živeti. In resnično je živel kot človek z vsemi težavami, s katerimi se danes srečuješ tudi ti. Še več. Bližine nam Bog ni pokazal samo z enkratnim dogodkom, ampak po smrti na križu in vstajenju večno ostaja z nami. S teboj in z menoj.Pomen božiča je v tem, da se ponovno zavemo, kako nam je Bog blizu. Da je prišel zaradi tebe in mene. S teboj hoče živeti. In to praznovanje, to veselje, se ne konča na božič, ampak se nadaljuje naprej v življenju. Z obnovljenim zavedanjem, da je Bog s teboj, se potem lahko vesel vrneš k vsakdanjim opravilom z vsemi težavami in napori. Božič tako živiš skozi vse leto.
Da pa te božično sporočilo lahko prevzame in obogati, se je na božič potrebno notranje pripraviti in dovoliti Bogu, da se »rodi« v nas ter nas prenovi in okrepi. In prav temu je namenjen advent. Predlagam ti, da ga vzameš zares. Tako kot tudi Bog tebe jemlje zares. Vabim pa te, da greš še kakšen korak dlje. Naj bo molitev tvoja stalna spremljevalka. Rad se pogovarjaj z Jezusom. Naj ti ne bo škoda časa za to. Ne pozabi, da se najbolj osebno z Jezusom srečaš pri sveti evharistiji. Tudi Sveto pismo je dobro vsaj kdaj pa kdaj odpreti in ob kakšnem odlomku razmišljati, kaj je Božja volja zate v tem trenutku, kaj ti Bog želi sporočiti. Predlagam ti tudi, da se odločiš in v tem adventu prebereš knjigo z duhovno vsebino. In seveda ne pozabi, da so okoli tebe ljudje, s katerimi se Bog želi srečati prav po tebi. Naj ti ne bo težko s prijaznim pogledom, lepo besedo ali fizičnim darom komu polepšati dneva. Lepo bo tudi, če se kdaj odpoveš kakšni razvadi in s tem Jezusu pokažeš ljubezen in hvaležnost za vse, kar je naredil zate. Želim ti, da v letošnjem adventu odkriješ in ob božiču doživiš tisto pravo decembrsko Veselje ter ga deliš z drugimi. Deli Jezusa!
Oznanila župnij Šempas in Osek; 34. Nedeja Kristusa kralja 24.11.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 25.11.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h za žive in + Rus in Zerbo Vitovlje 81 |
|
|
Torek 26.11.2019 |
Ozeljan ob 18h + Marjan Rijavec Ozeljan 61, 8 dan |
|
|
Sreda 27.11.2019 |
Šempas ob 18h + Lenščak Anka in Dušan Šempas 43, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 28.11.2019 |
Sv. Lucija ob 18h za župnijo |
|
|
Petek 29.11.2019 |
Osek ob 18h + iz družine Bovcon Osek 5 |
|
|
Sobota 30.11.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo MB p. n. Šempas, blagoslavljam družine in domove |
|
|
34. nedelja Karitas, 1. Adventna nedelja Kristus Kralj 1.12.2019 |
Ozeljan ob 7.45 + Terčič Frančko in Marica Šmihel 49 Osek ob 9h v zahvalo Bogu za zdravje Osek 4b Šempas ob 10.30 v dober namen Šempas 176 |
|
Adventne venčke v cerkvah pripravljajo veroučenci 7. razreda in njihovi starši, jaslice pa veroučenci 8. razreda in njihovi starši.
Tudi letos kot že nekaj let bodo na razpolago adventni venčki, ki jih izdelujejo sodelavke ŽK. Dar od venčkov bo namenjen za potrebe Župnijske Karitas.
Za mlade od 18. - 35. leta bo 20. - 22. 12. 2019 na Sveti gori duhovni vikend "Vstani in jej". Vsebina: prerok Elija in učenčevstvo. Prijave na feg.slovenia@gmail.com.
Leto je naokoli in kmalu nas bo obiskal Sv. Miklavž. Vsak po svoje se moramo potruditi, da bomo to staro krščansko navado ohranili in jo posredovali otrokom in vsem, ki želimo posnemati vrline in dobroto tega svetega moža. Otroci ste letos povabljeni, da s svojimi dobrimi deli pripravite presenečenje Sv. Mklavžu. Vsako svoje dobro delo lahko napišete ali narišete in ga oddate v škatle, ki bodo pripravljene v veroučni sobi ter cerkvah v Ozeljanu in Šempasu.
Sv. Miklavž bo vaših dobrih del zelo vesel in vas bo prav gotovo še posebej nagradil.
Za vse, ki vsako leto poskrbite za sladke priboljške, pa bodo v cerkvah škatle, v katere lahko položite bombone, čokolatine ali manjše čokoladice. Letos zbiramo tudi plastične bibite.
Za vsak vaš prispevek vam bomo iz srca hvaležni, Bog pa naj vam poplača vašo darežljivost!
Napišite se na seznam Marije Romarice.
Petje krepi samozavest in imunski sistem
Glasbo danes vse pogosteje uporabljajo tudi pri uradnem medicinskem zdravljenju.
Glasbena terapija pripomore k ponovnemu vzpostavljanju, ohranjanju in krepitvi duševnega, telesnega in duhovnega zdravja. »Glasbena terapija lahko deluje zdravilno, če gre za aktivno poslušanje v okviru glasbenega življenjepisa posameznega bolnika. Glasbeni življenjepis pri vsakem posameznem bolniku temelji na dejstvu, da so pomembni dogodki v življenju pogosto povezani prav z doživljanjem glasbe. Po drugi strani pa aktivna glasbena terapija izpolnjuje človekovo potrebo po tem, da sam ustvarjalno oblikuje svoje življenje, hkrati pa omogoča nujno potrebno uspešno komunikacijo.
Vsakdo ima svoj »glasbeni življenjepis«
»Raziskujemo, kakšne ritme delovanja srca je mogoče prepoznati v vsakdanjem življenju, s posebnimi EKG-napravami spremljamo spreminjanje srčne frekvence in ugotavljamo, kdaj je idealen trenutek za glasbeno terapijo, ki učinkovito podpira proces zdravljenja in ozdravitve bolnika.«
»Idealno je, kadar nam uspe z glasbeno terapijo okrepiti naš odnos z bolnikom, ga odrešiti stresa in strahu ter spraviti v sproščeno stanje,« pojasnjuje dr. Tucek. In dodaja, da raven stresa proporcionalno v obratni smeri vpliva na delovanje imunskega sistema, »torej je aktiviranje sil za ozdravitev odvisno od sposobnosti sproščanja«.
Za čim bolj človečno zdravljenje
Znano je, da je proces zdravljenja hitrejši, kadar je bolnik sproščen. V minulih letih so tudi znanstveno dokazali, da v resnici obstaja povezava med duševnostjo in telesom – in to povezavo poskušamo izkoristiti, pravi dr. Gerhard Tucek.
V glasbeni terapiji ni idealne glasbe. Napačna je domneva, da obstaja vrsta glasbe ali zvrst glasbenih del, ki lahko terapevtsko enako uspešno delujejo na vse bolnike. »Tukaj se srečujemo tako s kulturnimi kot z individualnimi glasbenimi vplivi,« pravi dr. Tucek. Kulturni vpliv glasbe pomeni, da nekega človeka od najzgodnejše mladosti spremljajo določeni ritmi – tako kot to velja tudi za vizualna doživetja in vonjave, ki so prav tako v različnih kulturah sila različni.
Petje podaljša življenje
Petje je bolnikom v pomoč. Tisti, ki poje, od sebe odvrača bolezen. Treba je prepevati, pa ne le zato, ker »tisti, ki poje, slabo ne misli in tisti, ki poje dvakrat moli«. Petje krepi samozavest in imunski sistem človeka. V možganih ustvarja svojevrsten koktajl sreče in blagodejno vpliva na dušo in telo.
Da petje deluje kot »notranji sprostitveni tek«, pa dodaja Wolfgang Bossinger, specialist za glasbeno terapijo, pobudnik »pojočih bolnišnic«. Teh je zdaj v Nemčiji 15, v Avstriji pa imajo dve takšni zdravstveni ustanovi. Bossinger poudarja, da petje koristi vsem – od komaj rojenih otrok do umirajočih, od bolnikov s telesnimi bolečinami do tistih, ki trpijo zaradi psihičnih težav. Kot je povedal, je skrbel za številne bolnike po možganski kapi, ki niso mogli govoriti, lahko pa so peli – nato pa so si s petjem povrnili tudi sposobnost govora.
Dr. Josef Macher, specialist za anestezijo in protibolečinsko terapijo v bolnišnici v Linzu in vodja tamkajšnje Šole za splošno zdravstveno nego in nego bolnikov, pravi, da glasba koristi tako bolnikom, ki trpijo zaradi bolečin, kot tudi tistim, ki pred operacijo s slušalkami poslušajo priljubljeno glasbo. Ti bolniki potrebujejo manj opiatov, manj je nihanj pri delovanju srca pa tudi narkoza poteka bolj mirno; petje pomirja in zmanjšuje raven stresnih hormonov ter povečuje obrambno moč organizma.
Petje torej ustvarja koktajl sreče z močnimi antidepresivnimi učinki in brez slehernih negativnih stranskih pojavov. V raziskavi na Švedskem, v katero so vključili 12.000 ljudi različnih starosti, pa so ugotovili, da člani pevskih društev živijo precej dlje kakor ljudje, ki ne prepevajo.
Milan Ilić, Dunaj
Z manjšo zamudo vam pošiljam povezavo do albuma slik s praznovanja zakonskih jubilantov, na povezavi https://drive.google.com/
Oznanila župnij Šempas in Osek; 33. navadna nedelja 17.11.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Danes popoldne ob 14h so v Šempasu pete litanije Matere Božje.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 18.11.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h + Žimčevi Osek 23 |
|
|
Torek 19.11.2019 |
Ozeljan ob 18h + Pavlin Alojzija in Anton Ozeljan 25a |
|
|
Sreda 20.11.2019 |
Šempas ob 18h za župnijo, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 21.11.2019 |
Sv. Lucija ob 18h + Zmago Čebron Vitovlje 86 |
|
|
Petek 22.11.2019 god sv. Cecilije zavetnice cerkvenega petja. Vsem našim pevcem čestitamo in se jim zahvaljujemo za njihovo služenje pri našemu bogoslužju. |
Osek ob 18h za žive in pokojne pevce |
|
|
Sobota 23.11.2019 |
Šempas ob 8h + Klavdij Mužina Šempas 131a, v soboto bom začel blagoslavljati družine in domove v Draščku in potem ob glavni cesti navzgor na visoko. |
|
|
34. nedelja, Kristus Kralj, 24.11.2019 |
Ozeljan ob 7.45 + starši in brata Jermolj Ozeljan 19b Osek ob 9h + Olga Šuligoj Osek 84 Šempas ob 10.30 Faganel Ana p. n. Šempeter |
|
Leto je naokoli in kmalu nas bo obiskal Sv. Miklavž. Vsak po svoje se moramo potruditi, da bomo to staro krščansko navado ohranili in jo posredovali otrokom in vsem, ki želimo posnemati vrline in dobroto tega svetega moža. Otroci ste letos povabljeni, da s svojimi dobrimi deli pripravite presenečenje Sv. Mklavžu. Vsako svoje dobro delo lahko napišete ali narišete in ga oddate v škatle, ki bodo pripravljene v veroučni sobi ter cerkvah v Ozeljanu in Šempasu.
Sv. Miklavž bo vaših dobrih del zelo vesel in vas bo prav gotovo še posebej nagradil.
Za vse, ki vsako leto poskrbite za sladke priboljške, pa bodo v cerkvah škatle, v katere lahko položite bombone, čokolatine ali manjše čokoladice. Letos zbiramo tudi polliterske plastične bibite.
Za vsak vaš prispevek vam bomo iz srca hvaležni, Bog pa naj vam poplača vašo darežljivost!
Napišite se na seznam Marije Romarice.
Adventne venčke v cerkvah pripravljajo veroučenci 7. razreda in njihovi starši jaslice pa veroučenci 8. razreda in njihovi starši.
Vabljeni na romanje na Ponikvo in obisk dobrodelnega koncerta v Celju 27.11.2019.
Odhod avtobusa iz Nove Gorice, avtobusna postaja ob 8.uri. in iz Šempetra na " placu" ( pred staro pošto) ob 8 uri. Prijave sprejema do 20.11.2019 Marija Mlinar na tel. 040 63 17 63.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 32. navadna nedelja 10.11.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260,
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 11.11.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h + Nadja Živec Vitovlje 43, 8 dan |
|
|
Torek 12.11.2019 |
Ozeljan ob 18h + Mira Drašček ozeljan 32a, srečanje zakonske skupine |
|
|
Sreda 13.11.2019 |
Šempas ob 18h + Viljem in Milojka Rajsar Šempas 185a, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 14.11.2019 |
Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo za zdravje Vitovlje 45m |
|
|
Petek 15.11.2019 |
Osek ob 18h v čast in zahvalo angelu varuhu Osek |
|
|
Sobota 16.11.2019 |
Ob 8h iz avtobusne postaje Šempas romanje birmancev in njihovih spremljevalcev v Oglej, Gradež in Brbano |
|
|
33. navadna nedelja, 17.11.2019 |
Ozeljan ob 7.45 v čast sv. Jožefu za srečno zadnjo uro Šmihel 69 Osek ob 9h + Gleščič Miroslav Osek 93 Šempas ob 10.30 za župnijo |
|
16.11. ob 8h iz Šempasa romanje birmancev in njihovih botrov (ali enega od staršev) v
Oglej, Gradež in Brbano.
Blagoslov vina:
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Oče naš…
Molimo. Vsemogočni Bog, ti vse dobro daješ in ohranjaš. Hotel si, da si človek za okrepčilo in veselje med drugimi tvojimi stvarmi prideluje iz grozda tudi vino. Tvoj Sin Jezus Kristus je na svatbi v Kani Galilejski spremenil vodo v vino. Pri zadnji večerji pa vino spremenil v skrivnost svoje predragocene krvi, da bi dajal človeku zemeljsko in duhovno moč in veselje. Ponižno te prosimo blago + slovi, na priprošnjo sv. Martina, to novo vino, da bomo vsi, ki bomo to vino pili prejeli dušno in telesno zdravje. Naj ga pijemo po pameti, da te bomo lahko brez konca slavili. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Zgodba
ŽENA IN NJENA VERA
Neki človek je stopil k ženi, ki je pripadala posebni veri in te se je že dolga leta zvesto oklepala. Vprašal jo je:
»Povejte mi, v kaj verujete?«
Žena je mirno odgovorila: »Verujem vse, kar uči moja vera.«
»Kaj pa uči vaša vera?« jo je še vprašal.
Hitro je odgovorila: »Moja vera uči to, kar jaz verujem.«
Človek ni odnehal: »Kar vi verujete, uči tudi vaša vera in ker vaša vera uči isto, kar vi verujete, kaj pa vi in vaša vera pravzaprav verujete?«
Odgovorila je: »Skoraj gotovo obe verujeva isto.«
Misel
Ali smo se že kdaj vprašali, zakaj delamo določene stvari? Najbrž smo zadovoljni s svojim načinom življenja ali smo se vsaj sprijaznili z njim. Navadili smo se na svoje politično prepričanje, na vzgojo, na jedi, ki jih uživamo ... Morda smo se 'navadili' tudi na vero in na to, kako jo živimo, oz. izpovedujemo.
Najbrž na našo vero v Boga vpliva družba, v kateri živimo, vzgoja, ki smo je bili deležni, zlasti v družini.
Vera v Boga pa ne more biti samo 'posledica' vpliva okolja in vzgoje. Prepričani moramo biti o obstoju Boga in to prepričanje mora izvirati iz našega srca.
Molitev
Gospod Bog,
priznavamo, da naša vera ni ne velika ne trdna,
a verujemo, da si ti velik in trden.
Prosimo te za trdno in globoko vero,
ki bo naše življenje tako navdihovala,
da bomo prinašali upanje in veselje drugim.
Prosimo te tudi,
da bi trdno zaupali v tvojo čudovito previdnost,
neskončno ljubezen in neizčrpno milost.
Naj nas ta vera krepi zlasti v težkih trenutkih.
Prosimo te, podari tako vero vsem,
s katerimi živimo in s katerimi se srečujemo.
Iskri
Gospod, verujem, pomagaj moji neveri. Verujem v tvojo globoko ljubezen. Verujem tudi, da razumeš človeško srce in mu v svojem usmiljenju odpuščaš.
Vsaka generacija se mora sama odločiti za Kristusa.
sv. Janez Pavel II. ob obisku Slovenije v Stožicah
RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2012, leto 48, št. 2, str. 32.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 31. zahvalna nedelja, srečanje zakonskih jubilantov, 3.11.201930, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, Delavniške sv. maše ob 18h
Danes pri Olgi ob 14h začetek molitve na Ovčji Plac
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 4.11.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h + Karlo Badalič osek 91, po maši biblična skupina |
|
|
Torek 5.11.2019 |
Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo za dar življenja Ozeljan 24 |
|
|
Sreda 6.11.2019 |
Šempas ob 18h + Rudolf in Mirka Cernatič Šempas 14a, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 7.11.2019 |
Sv. Lucija ob 18h za zdravje in Božje varstvo |
|
|
Petek 8.11.2019 |
Osek ob 18h + Miran in Stanka Bovcon Osek 6 |
|
|
Sobota 9.11.2019 |
Ni maše |
|
|
32. navadna nedelja 10.11.2019 |
Ozeljan ob 7.45 + starši in brata Jermolj Ozeljan 24a Osek ob 9h + Vetrih Nejc Osek 72a Šempas ob 10.30 + Marija in Jože Humar Šempas 167b
|
|
16.11. ob 8h iz Šempasa romanje birmancev in njihovih botrov (ali enega od staršev) v Oglej, Gradež in Brbano.
Če je zvestoba fikcija, zakaj nas prevaro večina ne oprosti?
Ko dva posameznika postaneta par, se pričakuje, da bosta zvesta drug drugemu in da se bosta znala upreti preostalim vabljivim skušnjavam.
In ko smo zaljubljeni ter ko se odločimo za resno zvezo, to niti ni tako težko. Zaradi ljubljenega nam nekako niti ne vidimo še koga drugega. Potem pa se strasti umirijo. In takrat se lahko zgodi ..."ko nam nekdo zna zapihati na dušo, lahko hitro podležemo," med drugim piše v svoji kolumni Melita Kuhar Pucko, ki sicer vodi projekt Svetovalnica.
"A to se lahko zgodi, če zvestobe ne jemljemo resno. Menim, da ko se zaveš, da si v resni zvezi, je tudi zvestoba pomemben del te in večina partnerjev se niti zelo natančno ne dogovori, kaj pomeni, če se zvestoba prelomi.
Večini pomeni to ultimativno izdajo partnerske zveze in s tem konec. Toda če dobro pomislimo, smo lahko zvesti na več področjih. Najpogosteje na primer pomislimo na spolno zvestobo, torej da smo v spolnem odnosu zgolj s svojim partnerjem, in ne s kom drugim.
Poznamo tudi zvestobo do prijateljev in zvestobo do delodajalca. A danes pač razmišljamo o zvestobi kot dejavniku zdrave partnerske zveze.
Obstajajo tudi pari, kjer se partnerja dogovorita, da tvorita skupnost, se imata rada in vse poteka, kot se pri zvezi spodobi, le s to razliko, da imata lahko tudi druge spolne partnerje.
Kolikor poznam tovrstno prakso, večina zvez, ki temeljijo na takšnem dogovoru, ni dolgega veka. Zakaj ne?
Ker se slej kot prej zgodi, da se eden od partnerjev zaljubi v drugo osebo, s katero ima sicer zgolj spolno srečanje, a ko se prebudijo tudi čustva, pomeni to modifikacijo poprej dogovorjene zveze, običajno pa se konča z razpadom."
Zvestoba je pomembno kohezivno tkivo, ki dva drži skupaj, je še prepričana univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar Pucko.
"Raziskave pravijo, da dobrih 70 % ljudi ne odobrava prevar in se jim zvestoba zdi izjemno pomembna pri zakonu. Marsikaj lahko oprostijo, a prevare večina partnerjev ne bo.
No, nekateri pa pravijo, da je zvestoba fikcija in da ljudje nismo narejeni tako, da bi zmogli biti zvesti le eni sami osebi vse življenje. Po drugi strani pa lahko osvetlimo pojem zvestobe tudi kot dejanje, da drug drugega ne pustita na cedilu, da skrbita in da jima je mar za to, kako se ima partner.
In ker predpostavljate, da enako tudi partner skrbi za vas, medsebojno negujeta odnos, katerega pomemben element je tudi zvestoba.
Marsikdo pa bo mogoče zamahnil z roko in rekel, da je to preživeto in da je treba uživati vsak trenutek življenja. To drži le do tiste meje, ko preidemo na področje druge osebe.
Ko prizadenemo partnerja in kršimo ter izdamo medsebojni dogovor glede zvestobe, s tem povzročimo veliko bolečino njemu in vsej družini na obeh krajih. Posledica je ločitev, kar je spet zelo boleča izkušnja. In tako se krog sklene in zaključimo vse je brez veze."
Oznanila župnij Šempas in Osek; 30. žegnanjska nedelja, 27.10.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, Delavniške sv. maše ob 18h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 28.10.30.9.2019 |
Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b |
|
|
Torek 29.10.2019 |
Ozeljan ob 18h + Marija in Franc Fornazarič Šmihel 67 |
|
|
Sreda 30.10.2019 |
Šempas ob 18h + Gregorič Stanka Šempas 8, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 31.10.2019 |
Polane ob 15h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h |
|
|
Petek 1.11.2019, vsi sveti |
Ozeljan ob 7.45 za duše v vicah Šmihel 69, po maši molitve na pokopališču in blagoslov grobov Šmihel na pokopališču ob 9.30 molitve za rajne in blagoslov grobov Šempas ob 10.30 + Franc in Marija Peršič Šempas 16, po maši na pokopališču molitve za rajne in blagoslov grobov Osek ob 14h + starši Gleščič Osek 75, po maši na pokopališču molitve za rajne in blagoslov grobov Sv. Lucija ob 15.30 na pokopališču molitve za rajne in blagoslov grobov |
|
|
Sobota 2.11.2019, spomin rajnih |
Šempas ob 8h + Mirko, Andrej in Marija Bensa Šempas 167b, obiščem bolnike |
|
|
31. zahvalna nedelja, srečanje zakonskih jubilantov, 3.11.2019 |
Ozeljan ob 7.45 + Marija in Franc Batič Ozeljan 56a Osek ob 9h + Konc in Lorenzutti Osek 71 Šempas ob 10.30 + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b Olga ob 14h začetek molitve na Ovčji Plac |
|
Danes ob 19h koncert v Šempasu. Sodelovala bosta dva zbora:
1. Komorni zbor Grgar, Nova Gorica, zborovodji Andrej Filipič in Jani Klančič in
2. Oktet Sotočje, umetniški vodja Jani Klančič
16.11. ob 8h iz Šempasa romanje birmancev in njihovih botrov (ali enega od staršev) v Oglej, Gradež in Brbano.
MOLITEV ZA RAJNE
Gospod, ti nisi Bog mrtvih, temveč živih. V tebi živijo vsi, ki si jih poklical k sebi. Spominjamo se vseh rajnih, ki smo jih ljubili, vseh, s katerimi smo živeli. Z njimi nas povezuje tvoja dobrota, s katero ljubiš nje in nas. Zahvaljujemo se ti, da so v tvoji roki. Rekel si: »Na svojo dlan sem zapisal tvoje ime.« Pred teboj se spominjamo tudi vseh pozabljenih in tistih, ki jih nihče ne objokuje, pogrešanih, katerih usoda nam je neznana, obupanih, ki so si vzeli življenje, vseh tistih, ki so jih ljudje umorili. Vemo, da so v tvoji roki, zato te prosimo zanje. Zahvaljujemo se ti, da si tako blizu, in tudi naši umrli so nam blizu v tebi. Nihče, ki je v tebi, ne umrje. Od tebe smo prejeli življenje; tudi umrli živijo iz tebe. Z njimi nas povezuje to, da imamo isto življenje. Tvoj križ, Gospod, je znamenje tvoje zmage nad smrtjo. Z njim smo bili rešeni večnega trpljenja. Nad njivo grobov stoji tvoj križ in združuje vse, umrle in nas. Gospod Jezus, verujemo tvojim načrtom, čeprav jih ne razumemo. Hodimo po tvojih potih in se držimo tebe. Ti boš premagal našega sovražnika – smrt. Vstal si od mrtvih in za teboj bodo vstali tudi vsi umrli. Poklical si jih, da bi se veselili s teboj v večni luči in te hvalili vso večnost. Amen.
O posmrtnem življenju in o vsem, kar se tega dotika zelo težko govorimo. Ker je to preprosto stvar, ki je ne moremo nikoli in je ne bomo nikoli podprli z dokazi. Ljudje imamo radi konkretne stvari, ki se jih lahko dotaknemo. To pa je stvar, ki ostaja samo na področju vere in na področju tega, da zaupam, da preprosto tako je. Drugega ni. In zato se mi zdi, da danes, ko je človek postal zelo racionalen, hoče graditi vse na racionalnem, na argumentih itd. Zato v svojem življenju ne daje prostora skrivnostnosti. Tako se te skrivnostnosti - kot tudi smrti, ki je prav tako neka skrivnostnost, pravzaprav boji. Mislim, da nas žene strah, da tiste stvari, ki jih ne razumemo, umaknemo, kakor da jih v našem življenju ni.
Vstajenje je tema, o kateri lahko pravzaprav samo jecljamo, bi rekel španski mistik Janez od Križa. Pa vendarle, ali nismo že v vsakdanjem življenju, v konkretnih odnosih na neki način deležni izkušnje "vstajenja"? Tega, da nam je bilo vrnjeno naše dostojanstvo, da smo tako rekoč vstali od mrtvih? Ko smo na primer naredili hudo napako, ko smo nekoga prevarali, pustili na cedilu ali ga hudo prizadeli in nam ta je človek odpustil. Ali bi lahko rekli, da smo takrat na neki način vstali od mrtvih?
Meni se zdi, da evangelijev nasploh – in vstajenja, ki ga ti oznanjajo, ne smemo razumeti samo v metafizičnem smislu. Tudi ne gre za to, kar se bo dogajalo po človekovem (zdajšnjem) življenju. V bistvu vsa poročila, ki govorijo o vstajenju, ne govorijo o tem, kaj se takrat zgodi z Jezusom, tudi ne o tem, kako je vstal, ampak samo o odzivih učencev na ta dogodek. Se pravi, kaj se je z njimi zgodilo, ko je Jezus vstal. Meni prav to daje gotovost, da je vstajenje pravzaprav stvar že tega življenja, ne šele tistega po smrti. Gre za to, da človek, ki veruje v vstajenje, tudi sam spremeni pot. Tukaj se navezujem prav na velikonočni evangelij, ko gredo vsi učenci gledat v grob, tudi žene, in v grobu doživijo neko izkušnjo, bodisi da je tam neki mladenič, da so angeli ali pa samo prazen grob.
Vsi po vrsti, in tudi učenca v Emavsu, se obrnejo in zamenjajo smer. In zdi se mi, da je to tisto, čemur naj bi služilo vstajenje v življenju vernika. Se pravi, da obrne svojo pot, da ne hodi več proti grobu, če povemo to metaforično, proti stvarem, ki ga delajo mrtvega v odnosih, v vrednotah itn., ne proti tistemu, kar ga ubija, ampak proti življenju. Se pravi, da obrne smer.
Če smo pozorni, vsi evangelisti poročajo o tem, da je Jezus (po vstajenju) med njimi kakor eden izmed njih, kakor da se ni nič zgodilo. Ni nobenih spektakularnih pojavov, ampak on z njimi jé, z njimi lovi ribe, se pogovarja, se pravi, kakor da se ni nič zgodilo. In to mi daje gotovost, da je vstajenje pravzaprav stvar mojega vsakdanjika, nekaj, kar moram narediti vsak dan, kakor ste omenili, da v svojih odnosih odpustim, da nisem zaprt v zamere, da se odločim za to, da sem svoboden. Z odpuščanjem, z dobroto in ljubeznijo izbiramo lastno svobodo in svobodo ljudi, ki so okrog nas. In to je tisto, kar prerok Ezekiel govori že v Stari zavezi, ko Bog govori izraelskemu ljudstvu: Primem vas in vas odpeljem iz vaših grobov, s poti, smeri smrti, ki so jo izbrali. Ker ne gredo v pravo smer. Se pravi je nekdo, ki nas obrne, ki nas zmoti – pravim velikokrat – v našem življenju, da potem nekaj spremenimo. Zakaj pa ne bi bila to neka izkušnja vstajenja, ki je vsakdanja?
g. Marko Rijavec
Oznanila župnij Šempas in Osek; 20.10.2019;29. misijonska nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, Delavniške sv. maše ob 19h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 21.10.30.9.2019 |
Sv. Lucija ob 8h + Vetrih Nejc Osek 72a |
|
|
Torek 22.10.2019 |
Ozeljan ob 19h za župnijo |
|
|
Sreda 23.10.2019 |
Šempas ob 19h + Leopolda Mervič Šempas 13c, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 24.10.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + Dušan Cingrle Vitovlje 83b |
|
|
Petek 25.10.2019 |
Osek ob 19h + Konič Vitovlje 31 |
|
|
Sobota 26.10.2019 |
Šempas ob 8h Bogu in MB v zahvalo Šempas 41, obiščem bolnike Ob 14.30 v Šempasu krst, Ob 18h koncert in predstavitev knjige v počastitev 80 letnice smrti skladatelja Brčko Toneta v novih prostorih KS Osek |
|
|
30. žegnanjska nedelja, 27.10.2019 |
Ozeljan ob 7.45 + Pavlin Danijel Ozeljan 110 Osek ob 9h + Stanka in Miran Bovcon Osek 6, rožni venec vodijo pevci Šempas ob 10.30 + Živec Toni Šempas 191, 8 dan, rožni venec vodi Karitas |
|
V nedeljo 27. 10. 2019 ob 19h koncert v Šempasu. Sodelovala bosta dva zbora:
1. Komorni zbor Grgar, Nova Gorica, zborovodji Andrej Filipič in Jani Klančič in
2. Oktet Sotočje, umetniški vodja Jani Klančič
16.11. ob 8h iz Šempasa romanje birmancev in njihovih botrov (ali enega od staršev) v Oglej, Gradež in Brbano.
KAJ JE ODPUSTEK
Odpustek se pridružuje zakramentu sv. pokore , ki je zakrament sprave z Bogom.
Z odpustkom se ne odpuščajo grehi sami, temveč časne kazni za grehe, ki so bili že odpuščeni.
Z odpuščenjem greha pri zakramentu sv. pokore, se vedno odpuste večne kazni za greh (PEKEL),
medtem ko se časne kazni odpuste le delno in jih je treba prestati ali tu na zemlji ali v vicah.
Z odpustkom pa more kristjan pod določenimi pogoji biti OPROŠČEN TEH ČASNIH KAZNI delno ali v
celoti.
Kako pa je mogoče, da BOG greh glede krivde in večne kazni (PEKEL) odpusti, medtem ko časna
kazen za greh še vedno ostane?
Vsaj nekoliko nam postane to razumljivo, če upoštevamo, da greh -( v polnem pomenu je to le smrtni
ali veliki greh)- vsebuje nered, ki človeka obrne stran od Boga.
Ta nered v okolju in v grešniku samem povzroča trpljenje tudi še potem, ko je bila krivda greha in
VEČNA KAZEN že odpuščena.
Pravimo, da so ostale »časne kazni«, za katere je treba še zadoščevati ali tu na zemlji ali v vicah.
Bog je postavil nekak splošen zakon, da tisto, kar zadostuje za odpuščenje krivde, samo po sebi še ne
zadostuje tudi za odstranitev sleherne kazni.
Ali ni to skrivljena podoba o Bogu?
Ali pa ni ta nauk o »časnih kaznih« v nasprotju z neskončnim božjim usmiljenjem?
Ali ni to podoba Boga , kakršno nam slika v priliki o Izgubljenem sinu Jezus sam? Oče sprejme sina, ko
se vrne, z vso ljubeznijo, niti besedice o kazni, tudi ne o času za preizkušanje ali je sinovo
spreobrnjenje resnično.
To resnico o Bogu je Jezus zapečatil na križu s svojo krvjo in jo potrdil, ko je skesanemu razbojniku
dejal: »Še danes boš z menoj v raju«.
Vse to je res. Vendar je v navedenih primerih in tistih, ki jim je prav vse odpuščeno, navzoče popolno
spreobrnjenje, z jasnim priznanjem lastne krivde, s kesanjem in pripravljenostjo delati pokoro in
vzeti nase pravično kazen
»Oče , grešil sem, nič več nisem vreden, da bi se imenoval tvoj sin; sprejmi me kot hlapca« Ali
»Midva trpiva po pravici, kajti primerno temu, kar sva storila, prejemava, Ta pa ni storil nič
hudega«- Tako pravi desni razbojnik levemu, preden se obrne na Jezusa s prošnjo » spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo«.
Odpustek ni nadomestek spreobrnjenja , ampak opora naši slabosti.
Prebudi nam pravi, zveličavni čut za greh in s tem tudi čut za neskončno božjo svetost, saj
navsezadnje je to resnoba božje ljubezni. Po drugi strani pa nam postavlja pred oči božje usmiljenje,
ki zaradi Kristusovega zasluženja ter zaradi zadoščevanja in molitve svetih Kristusovih učencev
dovoljuje, da celotna Cerkev pomaga naši slabosti.
K polnosti zaklada, ki je križani in poveličani Kristus sam, spadajo tudi zadostitve in zasluženja
Device Marije in svetnikov, ki so storili mnogo več, kakor je zahtevala božja pravičnost. Vrednost , ki
jo imajo pred Bogom njihove molitve in dobra dela, ko so delali za svoje zveličanje, so prispevali
tudi k zveličanju svojih bratov v edinosti Kristusovega skrivnostnega telesa.
O Cerkvi sv. Pavel pravi, da je Kristusovo telo. Cerkev je po eni strani polna Kristusa, njegove moči in
ljubezni z druge strani pa je kot posredovalka njegove moči nekakšno Njegovo dopolnilo.
V svojem prizadevanju za življenje po evangeliju in za dosego zveličanja kristjan nikoli ni prepuščen
povsem samemu sebi. Nenehno prejema oporo molitve in zadoščevanja od ostalih udov Cerkve.
Po nedoumljivi božji zamisli so ljudje z nadnaravno vezjo med seboj povezani tako, da greh enega
škoduje tudi drugim, kakor tudi svetost enega prinaša drugim blagoslov.
Tako je Cerkev z ene strani občestvo odrešenih, z druge strani pa živ organ odrešenja, ki ima od
Kristusa določeno vodstvo. Cerkev more svojim grešnim otrokom pomagati s svojo molitvijo. Molitev je na mestu tudi tam, kjer ni prijateljstva z Bogom. Saj se molitev - na neki način zoper božjo pravičnost- sklicuje na božje usmiljenje.
Cerkev se poleg molitve zateče k odpustkom, ki je skrivnost občestva svetnikov, ki je ljubezenska
povezanost s Kristusom in njegovim Duhom, občestvo, ki zedinja nebesa, zemljo in vice.
Zaklad odrešenja je Kristus izročil zlasti Petru in apostolom ter njihovim naslednikom.
Cerkev danes ne nalaga težke ali dolgotrajne pokore. Bistvo odpustka obstoji pravzaprav v posebni
službeni molitvi Cerkve, molitvi, ki se odpira in sklicuje na Kristusovo zadostitev in zadostitve
svetnikov; in to molitev Cerkev nakloni določenemu udu, da bi mu s tem izprosila odpuščenje
časnih kazni za njegove grehe.
Občestvo svetnikov
Sprejemanje odpustkov uči kako tesno smo v Kristusu med seboj povezani. Povezani smo v živo
enoto tudi z udi Cerkve v vicah in jim moremo z odpustki izkazovati ljubezen na še bolj učinkovit
način kakor s samo molitvijo. Pomagamo jim lahko v tem, v čemer si same ne morejo pomagati.
Ali ne bomo torej radi darovali odpustke zanje?
Nobena stvar ne more duha bolj dvigniti , kakor zavest, da nismo sami, da smo udje velikega in
zmagovitega občestva. Zelo se moti kdor misli, da so odpustki potuha za duhovno lenobo. Najbolj važen pogoj za to, da kristjan res prejme odpustek, je notranja duhovna usmerjenost, duhovna prenova, s katero se človek resnično odpre Bogu. In za spolnjevanje njegove volje nujno tudi v odnosu do bližnjega.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 13.10.2019; 28. Navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, Delavniške sv. maše ob 19h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 14.10.30.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + iz družine Košuta Vitovlje 62, ob 20h zakonska skupina |
|
|
Torek 15.10.2019 |
Ozeljan ob 19h + Velikonja Jermolj |
|
|
Sreda 16.10.2019 |
Šempas ob 19h za srečen zakon p. n. Šempas 163, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 17.10.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + Dušan Cingrle p. n. Ferdinanda |
|
|
Petek 18.10.2019 |
Osek ob 19h + iz družine Winkler Vitovlje 31 |
|
|
Sobota 19.10.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Svetemu Duhu |
|
|
20.10.2019; 29. misijonska nedelja |
Ozeljan ob 7.45 + Gruden Venčeslav in Marija Ozeljan 84 Osek ob 9h + Cingrle Dušan Vitovlje 82, rožni venec vodijo birmanci in njihovi starši Šempas ob 10.30 za župnijo, rožni venec vodijo birmanci in njihovi starši |
|
Vzgoja za življenje
Dr. Jordan B. Peterson: 12 PRAVIL ZA ŽIVLJENJE protistrup za kaos
Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni, »ne bodi mila jera«
Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati, spoštuj samega sebe si neprecenljiv dar - tempelj Svetega Duha.
Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše. Ne druži se z negativci, ki ti jemljejo življenjske energije. Če jih tolažiš jih samo še spodbujaš k njihovemu jalovemu početju.
Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes, sprejmi zakon počasne rasti.
Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi. Če se ti otroci smilijo, in jim zato popuščaš, jih nimaš resnično rad.
Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet. V svetu občuduj in posnemaj dobre stvari, tudi teh je dovolj, če jih želiš videti.
Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno). Oportunizem je samo začasen uspeh.
Osmo pravilo: Govorite resnico – ali vsaj ne lažite. Bodi to kar si.
Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne. Vedno se lahko učimo.
Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite. Preverite če ste bili pravilno razumljeni.
Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo. Nekateri »preganjajo otroke«, ker nimajo kaj delati.
Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici. Ljubezen se kaže na vsakem koraku in do vsega.
ŽIVLJENJE – O BLIŽINI, SPOŠTOVANJU IN MEJAH MED ODRASLIMI IN OTROKI v vrtcu
Vrtec je prostor, ki izraža in ustvarja kulturo. Govor o predšolski vzgoji je tudi govor, ki mora upoštevati socialne spremembe v ekonomiji, znanosti, umetnosti, človeških odnosih in v navadah. Vse navedeno vpliva na otrokov odnos do življenjske realnosti, ki določa nastajanje novih vzgojnih vsebin in praks ter novih problemov in njihovih rešitev. Otroci so udeleženi v projektih in številnih drugih aktivnostih: v spontani igri v prostoru in zunaj, igrah vlog, dramatizacijah, v umetnostnih dejavnostih …
Otroci v vrtcu niso »državljani na čakanju«, ki jih pripravljamo za nedoločeno prihodnost, ampak »nastajajoči« državljani, ki sodelujejo pri oblikovanju svojega sveta. (Dyrfjoro)
Veliko pozornosti namenjamo razvoju osebnosti (identitete) vsakega posameznega otroka in odnosom med otroki kakor tudi med otroki in odraslimi. To je zelo občutljivo področje, vendar smo zbrali voljo in pogum ter se lotili področja življenja, ki je zelo pomembno. Ena od velikih, morda celo najtežjih nalog, ki jo moramo pri tem opraviti, je ravnanje z lastnimi čustvi. Trudimo se, da na tej poti ustvarjamo prijazne odnose in se skupaj z otroki učimo čustveno- inteligentnega odzivanja v različnih situacijah. Različne tehnike, vaje, igre so dejavnosti, ki prav gotovo vplivajo na zdravje, dobro počutje in poklanjanje ljubezni življenju.
Vsak otrok se rodi s sto jeziki in prav je, da mu jih dovolimo razvijati. Zavestno spodbujamo vse oblike otrokovega izražanja – te so: gib, mimika, barva, risba, lutka, ritem, glasba, govor – ter mu s tem omogočamo, da lahko na različne načine izrazi odnos do sebe, drugih, narave, prostora in časa, v katerem živi. (Devjak)
Pomembno je druženje, povezovanje in sodelovanje med vsemi udeleženci v vzgojnem procesu: otroci, vzgojitelji, starši.
CILJI:
V vrtcu smo zavezani k ciljem, ki jih določata Zakon o vrtcih in Kurikulum za vrtce (nacionalni dokument). Poleg teh ciljev bomo pri nas skrbeli še za:
- spoštovanje vseh udeležencev v življenju vrtca in za sožitje v skupnosti, ki jo predstavlja vrtec kot prostor vzgoje in izobraževanja za življenje;
- upoštevanje drugačnosti;
- krepitev zdravega občutka lastne vrednosti in dobre samopodobe – vsak otrok je osebnost zase;
- spodbujanje otrokovih kompetenc;
- vzgojo za demokratično državljanstvo in medkulturni dialog;
- primeren prostor, ki nudi možnost sodelovanja in hkrati možnost umika posameznega otroka v zasebnost;
- zdrave prehranjevalne navade;
- raznovrsten počitek, ki je usklajen s potrebami in z željami otrok;
- vsakodnevne dejavnosti na prostem;
- učenje v sožitju z naravo;
- spodbudno učno okolje – upoštevanje otrokovih pobud, idej ter razvijanje otrokove občutljivosti in zavesti o problemih in rešitvah.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 6.10.2019; 27. Navadna - roženvenska nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, Delavniške sv. maše ob 19h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 7.10.30.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + Olga Živec Vitovlje 83b, po maši biblična skupina v Oseku |
|
|
Torek 8.10.2019 |
Ozeljan ob 19h za župnijo, ob 20h zakonska skupina |
|
|
Sreda 9.10.2019 |
Šempas ob 19h + Gregorič Stanka Šempas 8, 8 dan, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 10.10.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + Danilo Rijavec Vitovlje 84 |
|
|
Petek 11.10.2019 |
Osek ob 19h + Remec Hermina in Zdravko Osek 72, ob 20h srečanje za mašne bralce župnije Šempas v zakristiji v Šempasu |
|
|
Sobota 12.10.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo za 25 let skupnega življenja Šempas 131, Ob 20h zakonska skupina |
|
|
13.10.2019; 28. navadna nedelja |
Ozeljan ob 7.45 + Lukman Sandi Ozeljan 31j Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo za prejete darove Vitovlje 62a rožni venec vodijo starši prvoobhajancev Šempas ob 10.30 slovesnost sv. krsta, maša + iz družine Ušaj Šempas 33j, rožni venec vodijo starši prvoobhajancev |
|
Dobrodelna prireditev Goriška dlan, ki bo potekala v petek 11. oktobra 2019, ob 19 uri v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica. Vstopnice bodo na voljo po vsaki sveti maši in na dan prireditve v dvorani. Priporočen dar za vstopnico je 6€.
EVHARISTIJA – ZAKRAMENT SKUPNOSTI IN ODPUŠČANJA
(Srečanje izrednih delivcev obhajila – povzetek nagovora nadškofa Marjana Turnška)
Evharistija je zakrament, ki se ga smemo dotakniti,ga prejeti in ga deliti. Je kruh, v katerem je Jezus
navzoč tudi kot človek, kar pomeni, da je z nami isto, kot je bil z učenci takrat.
TO DELAJTE V MOJ SPOMIN:
Kaj – zakaj – kako?
KAJ?
Zadnja večerja je bila judovska pashalna večerja. Pasha pomeni mimohod. In prav v ta kontekst je
Jezus postavil ta dogodek: sveta Evharistija – postavljena pri zadnji večerji je bil zadnji mimohod
.Potem se je Gospod spustil najgloblje k človeku, mu podal roko in ga dvignil k Očetu, ter ga odrešil.
Evharistija je tisti kruh, ki nam omogoča končno srečanje z Bogom. Je simbol pripravljenosti, simbol
odločenosti in potovanja k Bogu. Ko bomo v nebesih, ne bomo več potrebovali Evharistije.
ZAKAJ?
Kateremu narodu je Bog tako blizu kot je naš Bog nam?
V Evharistiji je Bog v nas in mi v Njem, On v meni in jaz v Tebi. Tu se zgodi popolna sprememba. Kruh
in vino postaneta učlovečeni Jezus – Kristusovo telo. Kot so učenci lahko prijeli Jezusa za roko, tako
doživimo mi zdaj, ko Jezusovo telo prejmemo na roko.
ZAKAJ?
Ker se On želi srečati z nami in ker želi, da se mi srečamo med seboj. Srečamo to in to osebo (ne glavo
ali roko ), ampak »jaz« drugega. Ko se dotaknemo hostije – se dotaknemo druge božje osebe. Način,
kako se Bog daje za nas je Evharistija. Mi s tem vstopimo v skrivnost Svete Trojice. Velikoduhovniška
molitev pravi:JAZ V TEBI – TI V MENI! MI V TEBI – VI V MENI!
Obhajilo je združenje s Kristusom – je osebna združitev! Vedno bolj postajava eno!
Evharistija ostaja skrivnost.. Vse besede o njej ostajajo skrivnost. Bog ne more do nas razen po telesu
– zato je postal človek. Liturgija nas vabi, da gremo iz sebe – k drugemu.
Ko se Cerkev hrani s Kristusovim telesom postaja tudi sama Kristusovo telo. Evharistična skupnost
postaja ali nastaja po prejemu Evharistije.
KAKO?
Evharistija je najbolj globalna resničnost. Je Kristusova globalna kateheza. Obred svete maše je
Jezusov sedanji način komuniciranja z nami. Obred je Njegova in naša simbolna govorica. Kar v njem
sporoča tudi uresničuje.
POŽIVLJANJE LJUBEZNI:
Ne ustavljajte božje ljubezni, ki je prišla do vas. Samo kdor ljubi doseže spreminjanje samega sebe in
spreminjanje sveta. To je trajno spreminjanje nas v Jezusa in da naša ljubezen pride do drugih.
Sveta maša je PODOBA JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA. Sveta maša je POGOVOR IN DIALOG. Ima obliko
pogovora. (med duhovnikom, ki predstavlja Jezusa in ljudstvom) Uresničujemo se samo v
komunikaciji. Sveta Trojica je ena sama komunikacija ljubezni.
Npr.:Molimo kesanje – Bog nam odgovori, da nam je odpustil. Duhovnik reče: Kvišku srca – mi
odgovorimo: Imamo jih pri Gospodu! ITD. Nenehen pogovor in kjer ta utihne – nastopi »smrt«.
SV. MAŠA JE PRIZNANJE GREŠNOSTI IN ODPUŠČANJE
Pri sveti maši smo kot bi bili na Kalvariji in potem pri vstajenju. Sveta maša je Evharistija življenja.
Brez odpuščanja se rojevajo nove bolečine in rane se »gnojijo«.Odpuščanje pa jih zdravi. Ljudje ne
morejo umreti, ker ne odpustijo. Ker duša čaka Kristusa!
Sveta maša odkriva smisel življenja, je ZAHVALA in SLAVLJENJE. Ustvarjeni smo, da z vsem življenjem
slavimo in častimo Boga in da v to vključimo vsakega, ki ga srečamo v življenju in tako Bogu
omogočimo, da nas za vedno sprejme k sebi. – Ko klečimo pred tabernakljem imamo ŽIV odnos z
Jezusom.
IDEALNO BI BILO, DA SE OBHAJILO DELI V TIŠINI. KER TO JE NAJBOLJ INTIMEN TRENUTEK. DOKLER
SE KRUH NE STOPI V USTIH, JE JEZUS TELESNO NAVZOČ. NEKATERI POJEJO DO ZADNJEGA
TRENUTKA IN TAKOJ PO TEM SPET. In s tem ZAMUDIJO BISTVEN TRENUTEK Z NJIM.!
Tudi naše življenje je ustvarjeno, da se podarja drugim. Božji dar smo – veselimo se sebe! Bog se ni
zmotil, ko nas je ustvaril. DAR OSTAJA DAR SAMO, ČE SE PODARJA NAPREJ. Zato: DAR SI IN OSTANI
DAR!
Sveta maša je nebeški » TUKAJ«. Ko dobimo hostijo, se dotikamo nebes.
Bolj ko postajam eno z njim, bolj so moje misli podobne Njegovim – bolj postajam prosojen za Boga.
Obhajilo je osebna združitev s Kristusom, JE CILJ celotnega obreda svete maše. Cela maša je
usmerjena proti tisti najvišji točki – Evharistiji. In potem se zgodi – da ne gredo ljudje k obhajilu.
KAKŠNA OPUSTITEV!!
Jezus nam je »največ« zapustil v obliki obreda. Tudi pri družinski mizi drug drugega jemo in
použivamo.
To je torej ta veličina besed: TO DELAJTE V MOJ SPOMIN!
Zato se na koncu maše duhovnik poslovi z besedami: POJDITE IN TUDI VI TAKO DELAJTE!
Iz zapiskov: Ferdinande
Oznanila župnij Šempas in Osek; 29.9.2019, 26. Navadna nedelja, šagra sv. Mihaela, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, Delavniške sv. maše ob 19h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 30.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + Dušan Cingrle Vitovlje 82 |
|
|
Torek 1.10.2019, začetek meseca rožnega venca!!! |
Ozeljan ob 19h za župnijo |
|
|
Sreda 2.10.2019 |
Šempas ob 19h + Ivan Remec Šempas 44, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 3.10.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + Košuta Milan Vitovlje 63a |
|
|
Petek 4.10.2019, prvi petek |
Osek ob 19h v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 31 |
|
|
Sobota 5.10.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo za 50 let skupnega življenja Šempas 185b |
|
|
6.10.2019 27. roženvenska nedelja, |
Ozeljan ob 7.45 + Pavlin Danijel Ozeljan 110 Osek ob 9h + Rafael Mlečnik Vitovlje 54, rožni venec vodi biblična skupina Šempas ob 10.30 + Volčič Bojan Vitovlje 88, 8 dan, rožni venec vodi zakonska skupina |
|
Dobrodelna prireditev Goriška dlan, ki bo potekala v petek 11. oktobra 2019, ob 19 uri v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica. Vstopnice bodo na voljo po vsaki sveti maši in na dan prireditve v dvorani. Priporočen dar za vstopnico je 6€.
Sestanek ŽK bo 1. 10. 2019 ob 19:30 v veroučni učilnici.
ANGELI
Otroško molitev, ki smo jo vsak večer redno molili še poznamo. Angelci so bili prijetna protiutež strašnim parkljem, ki so na obdarovanjih spremljali svetega Miklavža. Tudi “Angelčka” kdaj pa kdaj rad zapojemo.
Svojo vero v resničnost angelov izpovedujemo vsak nedeljo, ko pri izpovedi vere skupaj zatrdimo, da verujemo v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari. Angele najdemo prav med slednjimi, med nevidnimi stvarmi. Bolj ali manj neprimerne so upodobitve, ki jih srečujemo po naših domovih in cerkvah. Navsezadnje je v leteče debele dojenčke in v kičasta dekletca s pisanimi krilci res nesmiselno verjeti.
Kaj pravi Katekizem?
Katekizem katoliške Cerkve angele opredeli kot duhovna bitja, kar pomeni, da so z našimi čuti nezaznavni in je priznavanje njihovega bivanja mogoče le v moči vere. Če si jih torej težko predstavljamo, nas ne sme posebej skrbeti; prav tako pa ne smemo obsojati umetnikov, ki so jih v dobri veri želeli predstaviti ljudem (če njihovi poskusi res niso obupno neokusni).
Angeli so osebna bitja z umom in svobodno voljo ter neumrljivi. Ustvaril jih je Bog in po svojem veličastvu presegajo vse vidne stvari. Te duhove imenujemo angeli zaradi službe, ki jo zavzemajo v stvarstvu; so namreč božji poslanci in služabniki, za kar pa se v grščini uporablja beseda angelos. Ko smo slišali jasno besedo cerkvenega učiteljstva, se spomnimo, da nam v prid obstoja in o pomenu angelov na široko spregovori tudi Sveto pismo (glej KKC, 328–330).
Vas skrbi za otroke? Molite k njihovim angelom varuhom
Oče, Sin, Sveti Duh, Marija, evharistija, svetniki … A zdaj pa še angeli?!
Še angeli! Pravzaprav sta njihov obstoj in njihova vloga v božjih načrtih znamenje Gospodove velike dobrote in ljubezni do vsega, kar je ustvaril: svojim stvaritvam da povsem novo dostojanstvo, ko jih privzame v svoj stvariteljski in odrešenjski načrt. Spomnimo se samo na Marijo, na svetnike, pa tudi na nas, ki smo vsak trenutek poklicani, da z izpolnjevanjem Božje volje sodelujemo s svojim Stvarnikom in Odrešenikom.
Bog nas hoče za svoje sodelavce! Tudi angeli niso nikakršen okras ali estetski dodatek. Ker svojo voljo vsak trenutek poenotijo z Božjo in so izjemno inteligentni ter mogočni, so sposobni nepredstavljive učinkovitosti, zato jih Bog kot svoje sodelavce postavlja na pomembna mesta. Bog jih v vsem vesolju uporablja kot svoje roke in dlani, kot nekakšne cevi, po katerih doteka njegova dobrota.
Kot čisti duhovi pa imajo še poseben strateški položaj v delovanju na človeka: od zunaj vplivajo na našo domišljijo, naše čute in naše spomine, da bi nas odvračali od hudega in nas vodili k dobremu. Seveda pa na naše razmišljanje in na našo voljo ne morejo delovati.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 22.9.2019, 25. Slomškova nedelja, katehetska, predstavitev birmancev, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Delavniške sv. maše ob 19h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 23.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19h + iz družine Mladovan Vitovlje 31 |
|
|
Torek 24.9.2019 |
Ozeljan ob 19h + Lukman Sandi Ozeljan 31j, ob 20h srečanje skupine starejših v Šempasu |
|
|
Sreda 25.9.2019 |
Šempas ob 19h v zahvalo in priprošnjo Svetemu Duhu, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 26.9.2019 |
Osek ob 19h + Dušan Cingrle p. n. KTD Osek, ob 20h v Oseku Hari Boštjan predstavlja kako naj bi delovala biblična skupina+ |
|
|
Petek 27.9.2019 |
Osek ob 19.30 + Marija in Ludvik Badalič Osek |
|
|
Sobota 28.9.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo |
|
|
29.9.2019, 26. Navadna nedelja, šagra sv. Mihaela |
Osek ob 9h + Cingrle Dušan Vitovlje 82 Šempas ob 10.30 v zahvalo za 40 let skupnega življenja Šmihel ob 16h + Mervič Majda Šmihel 33 |
|
Zapisnik sestanka župnijskega pastoralnega sveta župnije Šempas z dne 16. 9. 2019
Sestanek se je pričel ob 20 h v župnišču v Šempasu.
Prisotni: Anka Volk, Suzana Susič, Marko Vovk, Marina Milkavčič, Milena Černe Vidal, Tanja Martelanc, Jožica Klanjšček, Zvonka Žižmond, Tomaž Humar, Marjetka Bensa Humar in g. župnik Joško Tomažič.
Zapisnik sestavila Tanja Martelanc.
Člani župnijskega pastoralnega sveta smo se po uvodnem duhovnem premišljevanju o pomenu Boga v naših življenjih dogovorili glede razporeditve maš in nekaterih drugih dogodkov, ki se dotikajo preostanka tega in začetka naslednjega Cerkvenega leta:
- 22. 9. 2019: Slomškova nedelja; šolsko in študijsko leto začenjamo z mašo, pri kateri bodo sodelovali oba otroška in mladinski pevski zbor, predstavili se bodo birmanci.
- 29. 9. 2019: sv. Mihael; v Ozeljanu zjutraj ni maše, saj bo popoldne ob 16h v Šmihelu.
V mesecu oktobru se vsako nedeljo moli rožni venec pred mašo, in sicer:
- 6. 10. 2019: zakonska skupina
- 13. 10. 2019: prvoobhajanci in njihovi starši, hkrati je tudi krst
- 20. 10. 2019: birmanci, botri in njihovi starši
- 27. 10. 2019: skupina Karitas
- 1. 11. 2019: Vsi Sveti, maše in blagoslovi pokopališč so po običajnem razporedu
- 3. 11. 2019: zahvalna nedelja, srečanje zakonskih jubilantov pri maši v Šempasu; ob 14 h molitve od gostilne Olga do Ovčjega placa.
- 17. 11. 2019: pripravljen bo seznam za Marijo romarico, na katerega se bodo zainteresirani lahko vpisali.
- 23. 11. 2019: izdelovanje adventnih venčkov; adventni venček za cerkev pripravi 7. r., jaslice pa 9. r.
- 24. 11. 2019: Kristus Kralj
- 5. 12. 2019: Miklavževanje v Ozeljanu ob 18h, ki ga bodo letos pripravili mladinci, otroška zbora sodelujeta s petjem.
- 15. 12. 2019: celodnevno čaščenje v Šempasu in prilika za spoved, ki jo bo mogoče opraviti na »štiri oči« v zakristiji ali pa v spovednici. Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:
- 1 h pred mašo otroci in mladina;
- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;
- 2 h po maši je tiha meditacija;
- 3 h po maši molitvene skupine;
Vsi so povabljeni, da sodelujejo po svojih zmožnostih. Zadnji uri čaščenja sledi zaključek čaščenja z blagoslovom.
- 24. 12. 2019: Sveti večer; maše bodo po istem razporedu kot lani. Jaslice naj pripravi 8. r.
- 28. 12. 2019: Nedolžni otročiči; pohod na Vitovlje in blagoslov otrok.
- 29. 12. 2019: blagoslov otrok pri maši.
- 31. 12. 2019: Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.
- 1. 1. 2020: maši ob 9h v Oseku in ob 10.30 v Šempasu.
Otroška božičnica bo v Kromberku 5.1.2020, odrasla v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici 12. 1. 2020.
Vse bralce beril se v nadalje naproša, da odgovorno in vestno opravljajo svojo nalogo branja Božje besede, ter da v primeru, ko ne morejo priti k maši, sami poskrbijo za zamenjavo. Hkrati vabimo k branju Božje besede tudi nove bralce. Nova voditeljica mašnih bralcev je Alenka Bovcon.
Prav tako vabimo k sodelovanju pri maši nove strežnike in strežnice.
Naslednji sestanek župnijskega sveta bo zadnji teden v januarju.
Sestanek se je zaključil ob 22:30.
Šempas, 18. 9. 2019
Oznanila župnij Šempas in Osek; 15.9.2019, Žalostna Mati Božja, 24. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 16.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 +Cingrle Dušan Vitovlje 82, ob 20h srečanje ŽPS Šempas |
|
|
Torek 17.9.2019 |
Ozeljan ob 19.30 + g. Marjan Kožlin |
|
|
Sreda 18.9.2019 |
Šempas ob 19.30 + starši Šempas 131, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 19.9.2019, god Matere Terezije |
Sv. Lucija ob 19.30 + Matilda Slejko Vitovlje 57 |
|
|
Petek 20.9.2019, prvi petek |
Osek ob 19.30 + starši Kosovel Vitovlje 63e |
|
|
Sobota 21.9.2019 |
Šempas ob 8h |
|
|
22.9.2019, 25. Navadna nedelja, Slomškova, katehetska |
Ozeljan ob 7.45 Osek ob 9h za prvošolčke na čast angelom varuhom Vitovlje 45h Šempas ob 10.30 |
|
v Stično bomo odšli kot vse kaže z dvema avtobusoma. Prvi bo odšel iz Kanala ob 6.30 in pobral Novo Gorico ob 7.00. Drugi bo predvidoma začel pobirati v Šempetru ob 7.00 in končal v
Dornberku ob 7.30. Cena 15 eur. Prijavite se še danes ali jutri.
Sestanek ŽPS Osek / Vitovlje, petek, 06.09.2019
Prisotni: župnik Joško Tomažič, Peter Ušaj, Elizabeta Guštin, Samo Stamboldžioski, Klementa Winkler, Judita Vrtovec, Simon Kerševan in Mateja Košuta. Opravičila se je Blaška
V prvem delu sestanka smo se pogovarjali, kaj je za posameznika / za skupnost Bog ? Njegova volja nam je predvsem v težkih situacijah, ki jih prinese življenje, težko doumljiva. Vendar pa se ravno v težkih situacijah pokaže kako globoka je naša vera, zaupati moramo v Božjo voljo.
Sledilo je diskutiranje čez prihajajoče dogodke v župniji, do konca koledarskega leta 2019:
- 22.09.2019 Slomškova nedelja: pri maši sodelujejo bodoči birmanci – s seboj prinesejo birmansko zaobljubo
- 26.09.2019 maša v Oseku, po maši predavanje z g.Boštjanom Hari na temo Svetega Pisma in bibličnih skupin
- Mesec oktober je mesec molitve rožnega venca. Vsako nedeljo moli rožni venec določena skupina:
- nedelja: biblična skupina
- nedelja: prvoobhajenci in njihovi starši
- nedelja: birmanci, botri in njihovi starši
- nedelja: pevci
- 31.10.2019 maša na Polanah ob 15.00h
- 01.11.2019 vsi Sveti
ob 14.00h maša v Oseku,
po maši ob 15.00h na pokopališču v Oseku,
ob 15.30h na pokopališču v Vitovljah
- 3.11.2019 Zahvalna nedelja; ob 14h pri Olgi in potem molitve na Ovčji plac
- 9.11.2019 koncert ob 19h
- 10.11.2019 šagra sv.Martina
- 22.11.2019 sv.Cecilija- blagoslov pevcev- vabljeni tudi šempaski pevci
- Sobota 23.11.2019 – izdelovanje adventnih venčkov
- Nedelja 24.11.2019 – prodaja adventnih venčkov po sv.maši
- Sobota 30.11.2019 - ob 9h birmanci izdelujejo adventni venec za cerkev
- Nedelja 1.12.2019 – 1.adventna nedelja
- 8.12.2019 – celodnevno čaščenje v Oseku (spored kot lani)
- 15.12.2019 – 3.adventna nedelja, maša pri sv.Luciji
- 22.12.2019 – 4.adventna nedelja – popoldne spovedovanje v Oseku
- 24.12.2019- sv.večer, maša ob 22h v Oseku
- 25.12.2019 – Božič – maša ob 9h v Oseku
- 26.12.2019 – sv.Štefan, maša pri sv.Luciji ob 10h- blagoslov konjev in konjenikov
- 28.12.2019 – tradicionalni pohod z baklami na Vitovlje, pri maši blagoslov otrok.
V zadnjem delu sestanka smo diskutirali še o odprtju knjižnice v zvoniku cerkve sv.Martina v Oseku, ter o članku v knjigi “Zvonovi na Žirovskem –Alojz Demšar”, kjer je opisan tudi zvon iz cerkve sv.Lucija.
Nadnji ŽPS sestanek v ponedeljek 13.1.2020 po sv.maši.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 8.9.2019, rojstvo Device Marije, 23. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Od ponedeljka do petka ne bo sv. maše, ne mojega verouka.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
||
|
Sobota 14.9.2019 |
Šempas ob 8h + Olga in Alojz Mladovan Šempas 33g, obiščem bolnike, ob 8h na Sveti Gori začetek molitvenega dne za duhovne poklice, maša ob 10.30. |
||
|
15.9.2019 24. Navadna nedelja, žalostna MB |
Ozeljan ob 7.45 + Cej Marija Šmihel 13 Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo Vitovlje 63 Šempas ob 10.30 + Fornazarič Marija Šempas 61 |
||
|
|
|
|
|
|
Ponedeljek 16.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 +Cingrle Dušan Vitovlje 82, ob 20h srečanje ŽPS Šempas |
|
|
|
Torek 17.9.2019 |
Ozeljan ob 19.30 + g. Marjan Kožlin |
|
|
|
Sreda 18.9.2019 |
Šempas ob 19.30 + starši Šempas 131, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
|
Četrtek 19.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Matilda Slejko Vitovlje 57 |
|
|
|
Petek 20.9.2019 |
Osek ob 19.30 + starši Kosovel Vitovlje 63e |
||
|
Sobota 21.9.2019 |
Šempas ob 8h |
|
|
|
22.9.2019, 25. Navadna nedelja, Slomškova, katehetska |
Ozeljan ob 7.45 Osek ob 9h za prvošolčke na čast angelom varuhom Vitovlje 45h Šempas ob 10.30 |
|
|
Prvo srečanje zakonske skupine bomo imeli (tradicionalno) s pohodom do Vitovske cerkve v nedeljo 15.09.2019. Dobimo se ob 14.30 Pri medvedu.
26.9. ob 19.30 v Oseku Boštjan Hari predstavi kako naj deluje biblična skupina
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2019/20
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina
- razred četrtek ob 16h Martina Vulič
- razred torek ob15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob15h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16h Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 16h g. Joško Tomažič
- dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 17h Suzana Susič. Priprava za naslednjo birmo se je že začela. O nekaterih posebnih dejavnostih zanje pa več kasneje.
Vpis otroka prvega razreda je pri prvi uri verouka. Veroučenec je poleg verouka dolžan obiskovati tudi nedeljske in praznične maše, sicer verouk nima nobenega pomena. Sredina veroučna maša je za prvoobhajance, birmance in tiste, ki iz upravičenega razloga niso mogli k nedeljski maši, obvezna, za vse ostale zelo priporočena. Vsi veroučenci naj imajo tudi liturgični zvezek, ki jim pomaga k bolj urejenemu duhovnemu življenju in po katerem lahko tudi spremljamo njihovo sodelovanje. K vsaki uri verouka spada domači zvezek z nalogami, liturgični zvezek z listki in katekizem…
Cena liturgičnega zvezka z listki za vse je 4 eur. Cenik katekizmov, delovnih zvezkov in pripomočkov za leto 2019/20: 1. razred delovni zvezek 10 eur; 2. razred delovni zvezek 10 eur; 3. razred katekizem 4 eur; 4. razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 5. razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 6. Razred razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 7. razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 8. razred knjiga 8,50 delovni zvezek 5,50; 9. razred knjiga in delovni zvezek 15 eur, Mavrico naj se naročijo sami po pošti. Veroučenci naj že prvo uro prinesejo s seboj spričevala, katekizme in delovne zvezke, če jih imajo, ali pa naj jih že prvo uro kupijo pri verouku.
Oznanilo in povabilo vsem, ki želijo svoj dar lepega petja darovati Bogu v čast in vsem nam v veselje. Smo odprti za nove sopevce in sopevke.
MLAJŠI OTROŠKI PEVSKI ZBOR PLAMEN
predšolski in šolski otroci od 1. do 5. razreda
petek, 18.00 - 18.45
STAREJŠI OTROŠKI PEVSKI ZBOR RITEM SRCA
šolski otroci od 6. - 8. razreda
petek, 18.45 - 19.30
|
Urnik za mladinski zbor: 9. razred OŠ, srednješolci in ostali mladi petek ob 19.30 |
|
|
|
V našo župnijo lahko pridejo Delavnice molitve in življenja (DMŽ). Gre za 15 tedenskih srečanj. Uvodno srečanje bo v dan, datum, ura. Delavnice bodo potekale v prostor. DMŽ nam predstavljajo nove, drugačne molitvene načine, ki so oblikovani tako, da jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in s tem prinašajo v življenje vsakega udeleženca dobrodošle spremembe. Program Delavnic je razvil kapucinski brat Ignacio Larrañaga tako, da je več let s skupinami udeležencev preizkušal delovanje posameznih molitvenih načinov in temeljito razvil tiste, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti v življenju udeležencev. Da je program DMŽ kakovosten in zaupanja vreden, potrjuje tudi dejstvo, da je delavnice leta 2002 potrdil Papeški svet za laike. Vabim vas, da se udeležite uvodnega srečanja in se nato odločite za obisk Delavnic molitve in življenja. Nanje povabite tudi družinske člane, prijatelje in znance, ki bi jim delavnice lahko koristile |
|
|
|
KVATRNICO na Mirenskem Gradu bomo obhajali v nedeljo, 22.septembra 2019 ob 16.00 uri. V soboto, 21. septembra ob 19. uri, bo družinska maša. Oblikovale jo bodo družine, ki se srečujejo na Mirenskem Gradu. Po maši bo procesija z lučkami in pete litanije Matere Božje. V nedeljo, 22. septembra 2019, na Kvatrnico, bodo svete maše: - ob 7. uri maša s petjem, - ob 10. uri slovesna maša župnije Miren, - ob 15.30 pete litanije Matere Božje, - ob 16. uri somaševanje domačih in okoliških duhovnikov. |
Oznanila župnij Šempas in Osek; 22. angelska nedelja 1.9.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Delavniške maše bodo ob 19.30
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 2.9.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Elen Karat p. n. 8 razreda |
|
|
Torek 3.9.2019 |
Ozeljan ob 19.30 + g. Marjan Kožlin |
|
|
Sreda 4.9.2019 |
Šempas ob 19.30 + Vinko Humar Šempas 185, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 5.9.2019, god Matere Terezije |
Ozeljan ob 19.30 + Elen Karat p. n. Puhanovih |
|
|
Petek 6.9.2019, prvi petek |
Osek ob 19.30 v zahvalo in priprošnjo za Božje varstvo |
|
|
Sobota 7.9.2019 |
Šempas ob 8h + Ivan Remec Šempas 44, 8 dan, obiščem bolnike |
|
|
8.9.2019, rojstvo Device Marije, 23. navadna nedelja |
Ozeljan ob 7.45 + Elen Karat Ozeljan 18 Osek ob 9h + starši in brat Remec Osek 86 Šempas ob 10.30 + Marija Krofič Ozeljan 2, 8 dan |
|
V nedeljo, 1. septembra 2019, ob 16.00, na Sveti Gori, sveta maša za blagoslov delovanja društva Družina in Življenje in zakonskih skupin Primorske regije.
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2019/20
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina
- razred četrtek ob 16h Martina Vulič
- razred torek ob15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob15h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16h Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 16h g. Joško Tomažič
- dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 17h Suzana Susič. Priprava za naslednjo birmo se je že začela. O nekaterih posebnih dejavnostih zanje pa več kasneje.
Vpis otroka prvega razreda je pri prvi uri verouka. Veroučenec je poleg verouka dolžan obiskovati tudi nedeljske in praznične maše, sicer verouk nima nobenega pomena. Sredina veroučna maša je za prvoobhajance, birmance in tiste, ki iz upravičenega razloga niso mogli k nedeljski maši, obvezna, za vse ostale zelo priporočena. Vsi veroučenci naj imajo tudi liturgični zvezek, ki jim pomaga k bolj urejenemu duhovnemu življenju in po katerem lahko tudi spremljamo njihovo sodelovanje. K vsaki uri verouka spada domači zvezek z nalogami, liturgični zvezek z listki in katekizem…
Cena liturgičnega zvezka z listki za vse je 4 eur. Cenik katekizmov, delovnih zvezkov in pripomočkov za leto 2019/20: 1. razred delovni zvezek 10 eur; 2. razred delovni zvezek 10 eur; 3. razred katekizem 4 eur; 4. razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 5. razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 6. Razred razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 7. razred knjiga 8,50, delovni zvezek 5,50 eur; 8. razred knjiga 8,50 delovni zvezek 5,50; 9. razred knjiga in delovni zvezek 15 eur, Mavrico naj se naročijo sami po pošti.
Veroučenci naj že prvo uro prinesejo s seboj spričevala, katekizme in delovne zvezke, če jih imajo, ali pa naj jih že prvo uro kupijo pri verouku.
Oznanilo in povabilo vsem, ki želijo svoj dar lepega petja darovati Bogu v čast in vsem nam v veselje. Smo odprti za nove sopevce in sopevke.
MLAJŠI OTROŠKI PEVSKI ZBOR PLAMEN
predšolski in šolski otroci od 1. do 5. razreda
petek, 18.00 - 18.45
STAREJŠI OTROŠKI PEVSKI ZBOR RITEM SRCA
šolski otroci od 6. - 8. razreda
petek, 18.45 - 19.30
Z vajami po takem urniku začnemo v petek, 6. 9. 2019.
|
Urnik za mladinski zbor: 9. razred OŠ, srednješolci in ostali mladi petek ob 19.30 |
|
|
|
OB GODU SVETE MATERE TEREZIJE, V ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 2019 OB 17.URI PRIJAZNO VABLJENI V LOG PRI VIPAVI V CERKEV MARIJE TOLAŽNICE ŽALOSTNIH Ob začetku pastoralnega leta se bomo sodelavci mreže Škofijske karitas Koper, dobrotniki in vsi ljudje dobre volje zbrali pri sveti maši, ki jo bo, ob somaševanju duhovnikov, daroval predsednik Škofijske karitas Koper škof dr. Jurij Bizjak. Gospod škof bo blagoslovil podobe naše vzornice svete Matere Terezije, ki jih bomo odnesli v Centre karitas po celotni Koprski škofiji. Po sveti maši bo ob godu Matere Terezije kratek recital, ki ga bo ob glasbi izvedel avtor podobe slikar Jože Bartolj. Jožica Ličen, ravnateljica Škofijske karitas Koper. |
|
|
|
SVETIŠČE ŽALOSTNE MATERE BOŽJE Mirenski Grad 5291 MIREN 216 telefon: (05) 398-43-00 fax: (05) 398-43-01 KVATRNICO na Mirenskem Gradu bomo obhajali v nedeljo, 22.septembra 2019 ob 16.00 uri. V soboto, 21. septembra ob 19. uri, bo družinska maša. Oblikovale jo bodo družine, ki se srečujejo na Mirenskem Gradu. Po maši bo procesija z lučkami in pete litanije Matere Božje. V nedeljo, 22. septembra 2019, na Kvatrnico, bodo svete maše: - ob 7. uri maša s petjem, - ob 10. uri slovesna maša župnije Miren, - ob 15.30 pete litanije Matere Božje, - ob 16. uri somaševanje domačih in okoliških duhovnikov. Vodil ga bo naš misijonar z Madaskarja Tone Kerin – lazarist, ki bo imel tudi slavnostni nagovor; - po maši bo odprtje razstave otrok iz OŠ Miren z naslovom Moj pogled na Mirenski Grad. Ob odprtju bo zgodovinar dr. Vojko Pavlin na kratko predstavil nova spoznanja o zgodovini Mirenskega Grada; - sledilo bo praznovanje in druženje. Spovedovanje bo v soboto zvečer pol ure pred sv. mašo, v nedeljo od šeste ure naprej ter popoldne eno uro pred začetkom slovesnosti. |
Oznanila župnij Šempas in Osek; 21. navadna nedelja 25.8.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Delavniške maše bodo ob 20h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 26.8.2019 |
Sv. Lucija ob 20h vitovski MB v zahvalo in priprošnjo |
|
|
Torek 27.8.2019 |
Ozeljan ob 20h + sorodniki Fornazarič, Ušaj in Brankovič Šmihel 67 |
|
|
Sreda 28.8.2019 |
Šempas ob 20h + starši in stari starši Šempas 163a, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 29.8.2019 |
Ozeljan ob 20h + Gruden Franko Ozeljan 103 |
|
|
Petek 30.8.2019 |
Osek ob 20h + Suzana Fornazarič Osek 5 |
|
|
Sobota 31.8.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo |
|
|
1.9.2019, 22. navadna nedelja, angelska |
Ozeljan ob 7.45 + Špacapan Rozalija Ozeljan 116 Osek ob 9h + starši in brat Rožič Osek 29 Šempas ob 10.30 po namenu |
|
V nedeljo, 1. septembra 2019, ob 16.00, na Sveti Gori, sveta maša za blagoslov delovanja društva Družina in Življenje in zakonskih skupin Primorske regije.
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2019/20
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina
- razred četrtek ob 16h Martina Vulič
- razred torek ob15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob15h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16h Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 16h g. Joško Tomažič
- dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 18h Suzana Susič. Priprava za naslednjo birmo se je že začela. O nekaterih posebnih dejavnostih zanje pa več kasneje.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 20. navadna nedelja 18.8.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Ta teden imamo oratorij, če imate kaj uporabnega za malice, se priporočamo.
Delavniške maše bodo ob 20h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 19.8.2019 |
Sv. Lucija ob 20h po namenu zakonske skupine za zdravje |
|
|
Torek 20.8.2019 |
Ozeljan ob 20h vsi pokojni Cej Šmihel 13 |
|
|
Sreda 21.8.2019 |
Šempas ob 20h + Leopold Cernatič Šempas 168a, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 22.8.2019 |
Ozeljan ob 20h Konič Ozeljan 40 |
|
|
Petek 23.8.2019 |
Šempas ob 16h sklep oratorija, maša v zahvalo |
|
|
Sobota 24.8.2019 |
Šempas ob 8h + Fornazarič Marija Šempas 61, 8 dan |
|
|
25.8.2019 21. Navdana nedelja |
Ozeljan ob 7.45 + Rejc Julija Šmihel 14 Osek ob 9h v čast MB v zahvalo in Božje varstvo Šempas ob 10.30 + Jožef Cernatič Šempas 159a |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 19. navadna nedelja 11.8.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Čez osem dni se v naši župniji začne oratorij
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 12.8.2019 |
Sv. Lucija ob 8h po namenu Marinčič Vitovlje |
|
|
Torek 13.8.2019 |
Ozeljan ob 8h za župnijo p. n. Ozeljan 31j |
|
|
Sreda 14.8.2019 |
Šempas ob 20h + Leopolda Cingrle Šempas 41, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 15.8.2019, praznik Marijinega vnebovzetja |
Ozeljan ob 7.45 v zahvalo za 60 let življenja Šempas ob 10.30 + Marija Vovk Šempas 131 Vitovlje ob 17h p. n. Faganel Osek 17 |
|
|
Petek 16.8.2019 |
Osek ob 8h + Marinčič Marjan Vitovlje |
|
|
Sobota 17.8.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo |
|
|
18.8.2019 20. Navdana nedelja |
Ozeljan ob 7.45 za domovino Ozeljan 31j Osek ob 9h + Badalič Karlo Osek 91 Šempas ob 10.30 v priprošnjo za zdravje Šempas 176 |
|
Bivše udeležence Delavnic molitve in življenja vabimo na PUŠČAVO v torek 20.avgusta 2019 ob 15,00 uri v samostan v Vipavski Križ. Prijavite se do 18.avgusta na sms 031893457.
KO VSE UMOLKNE, SPREGOVORI BOG!
NAJ NAM SPREGOVORI V URAH TIŠINE IN MOLKA, DA BOMO ŠLI Z NJIM V SVET MOČNI IN SREČNI.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 18. navadna nedelja 4.8.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Zahvaljujem se vsem, ki ste ob priliki pogreba Leopolda Cernatič namesto za cvetje darovali za Cerkev.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 5.8.2019 |
Sv. Lucija ob 8h + iz družine Mavrič Vitovlje 29 |
|
|
Torek 6.8.2019, Jezusova spremenitev na gori |
Ozeljan ob 20h + Karat Elen Ozeljan 18, 8 dan |
|
|
Sreda 7.8.2019 |
Šempas ob 20h + Marijo Bovcon Šempas 33g, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 8.8.2019 |
Ozeljan ob 8h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 25a |
|
|
Petek 9.8.2019 |
Osek ob 8h + Faganel Vitovlje 45i |
|
|
Sobota 10.8.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo |
|
|
11.8.2019 19. Navdana nedelja |
Ozeljan ob 7.45 + Belingar Danica Ozeljan Osek ob 9h + iz družine Hrovatin Šempas ob 10.30 za blagoslov novega veroučnega in šolskega leta |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 17. navadna nedelja 28.7.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 29.7.2019 |
Sv. Lucija ob 8h + starši Cingrle Vitovlje 82d |
|
|
Torek 30.7.2019 |
Ozeljan ob 8h p. n. |
|
|
Sreda 31.7.2019 |
Šempas ob 20h + Leopold Cernatič Šempas 168a, 8 dan, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 1.8.2019 |
Ozeljan ob 8h za župnijo |
|
|
Prvi petek 2.8.2019 |
Osek ob 20h za pokojne krstne botre Osek |
|
|
Sobota 3.8.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b |
|
|
4.8.2019 18. Navdana nedelja |
Ozeljan ob 7.45 za blagoslov novega veroučnega in šolskega leta Osek ob 9h + Anton Bovcon Osek 6 Šempas ob 10.30 + Škarabot Evgen in David Šempas 42 |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 16. navadna nedelja 21.7.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 22.7.2019 |
Sv. Lucija ob 8h + iz družine Košuta Vitovlje 62 |
|
|
Torek 23.7.2019 |
Ozeljan ob 8h za srečno vožnjo |
|
|
Sreda 24.7.2019 |
Šempas ob 20h v priprošnjo k sv. Duhu in MB, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 25.7.2019 |
Ozeljan ob 8h v čast sv. Jakobu za trdno vero in pomoč Ozeljan 60 |
|
|
Petek 26.7.2019 |
Šempas ob 20h v zahvalo za 50 letnico zakona p. n. Šempas 6a |
|
|
Sobota 27.7.2019 |
Šempas ob 8h p. n. |
|
|
28.7.2019, šagra sv. Jakoba |
Šempas ob 7.45 za naše birmance Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo Vitovlje 62a Ozeljan ob 10.30 v čast sv. Jakobu za župnijo, po maši procesija |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 15. navadna nedelja 14.7.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 15.7.2019 |
Sv. Lucija ob 8h po namenu |
|
|
Torek 16.7.2019 |
Ozeljan ob 20h + Batič Danilo Ozeljan104 |
|
|
Sreda 17.7.2019 |
Šempas ob 20h + Franjo Komel Šempas 27a, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 18.7.2019 |
Ozeljan ob 8h + družina Škarabot Ozeljan 91 |
|
|
Petek 19.7.2019 |
Osek ob 8h po namenu |
|
|
Sobota 20.7.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo sv. Jožefu |
|
|
21.7.2019, Krištofova nedelja, blagoslov šoferjev in vozil in darovanje za misijone |
Ozeljan ob 7.45 + Konič Cilka Ozeljan 107 Osek ob 9h v zahvalo in priprošnjo za srečno vožnjo p. n. Mlečnik Šempas ob 10.30 + za župnijo |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 14. navadna nedelja 7.7.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 8.7.2019 |
Sv. Lucija ob 8h + starši Marko in Ema Košuta Osek 15 |
|
|
Torek 9.7.2019 |
Ozeljan ob 20h + Košuta Marija Ozeljan 41 |
|
|
Sreda 10.7.2019 |
Šempas ob 20h + Vida Cernatič Šempas 158, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 11.7.2019 |
Ozeljan ob 8h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 32k |
|
|
Petek 12.7.2019 |
Osek ob 8h + Gleščič in Debevec Osek 93 |
|
|
Sobota 13.7.2019 |
Strunjan blagoslovitev novega doma duhovnosti Jadro ob 10h za župnijo |
|
|
14.7.2019, šagra sv. Mohorja |
Ozeljan ob 7.45 v zahvalo Šmihel 20a Osek ob 9h Bogu in MB v priprošnjo in zahvalo Vitovlje 83b Šempas ob 10.30 + g. Stanko Sivec p. n. Ozeljan 83 |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 13. navadna nedelja 30.6.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 1.7.2019 |
Sv. Lucija ob 8h + iz družine Živec Vitovlje 29 |
|
|
Torek 2.7.2019 |
Ozeljan ob 8h po namenu Šmihel 9c |
|
|
Sreda 3.7.2019 |
Šempas ob 20h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168b, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 4.7.2019 |
Ozeljan ob 8h + Špacapan Mitja in Srečko Ozeljan 126b |
|
|
Petek 5.7.2019 |
Osek ob 8h za nove duhovne poklice Vitovlje 45h |
|
|
Sobota 6.7.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo |
|
|
14. navadna nedelja 7.7.2019 »nedelja sv. Urha« - spomin posvetitve cerkve v Oseku. |
Ozeljan ob 7.45 + Dora Pavlin Ozeljan 47 Osek ob 9h za vse + Badalič Osek 42 Šempas ob 10.30 maša p. n. |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 12. nedelja med letom, 23.6.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 24.6.2019 |
Sv. Lucija ob 20h + Marinčič Marjan Vitovlje 45h |
|
|
Torek 25.6.2019, dan državnosti |
Vitovlje ob 17h maša za domovino, po maši kulturni program: 7. pesmi skupine Amor vincit |
|
|
Sreda 26.6.2019 |
Šempas ob 20h + Murovec Modest Šempas 76, med mašo on po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 27.6.2019 |
Ozeljan ob 20h + Leban Emilija Ozeljan 35a |
|
|
Petek 28.6.2019, praznik Srca Jezusovega |
Osek ob 20h v priprošnjo za zdravje in Božje varstvo Vitovlje 82b |
|
|
Sobota 29.6.2019, god apostolskih prvakov sv. Petra in sv, Pavla, molimo za duhovne poklice |
Šempas ob 8h + Cernatič Marija Šempas 94, obiščem bolnike |
|
|
13. navadna nedelja 30.6.2019 |
Ozeljan ob 7.45 v priprošnjo za sodelavko Stara Gora Sveti Peter ob 9h šagra, maša za župnijo Šempas ob 10.30 + Anka Lenščak p. n. sosedov |
|
Tretji Hieronimov romarski shod, ki je posvečen 1600 letnici Hieronimove smrti, bo v soboto, 29. junija in bo posebej posvečen vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem. Ob 17. uri bo sveta maša v podružnični cerkvi sv. Hieronima v Kozani(župnija Biljana). Shod se bo zaključil s predavanjem Blaža Kernela in prijateljskim druženjem. Shod je lepa priložnost zahvaljevanja in duhovnega oddiha ob koncu pouka, predavanj in izpitov. Lepo vabljeni vzgojitelji, učitelji in profesorji.
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2019/20
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina
- razred četrtek ob 16h Martina Vulič
- razred torek ob15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob15h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16h Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 16h g. Joško Tomažič
- dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 18h Suzana Susič. Priprava za naslednjo birmo se je že začela. O nekaterih posebnih dejavnostih zanje pa več kasneje.
Cerkev sv. Petra v Vitovljah
Cerkev sv. Petra v Vitovljah je sedanjo obliko dobila leta 1879, ko je bila povečana. Sicer pa je veliko
starejša in sodi med starejše cerkve na tem območju. Nekdanji prezbiterij (današnja zakristija) se stilsko
uvršča še v romaniko in je nastal pred letom 1400.
Razloge za nastanek cerkve sv. Petra gre iskati v stalni poselitvi tega območja, ki se je ohranila tudi na
prehodu iz antike v srednji vek, o čemer pričajo najdbe grobov iz 7. in 8. stoletja, ki so bili odkriti tik pod
gričem, na katerem stoji cerkev in v bližnjih Užičah. Prostor na pobočju je v nemirnih časih nudil več
varnosti kot lokacije v dolini, hkrati pa so bile zaradi flišnate podlage tukaj obdelovalne površine in vodni
izviri. O starosti cerkve govori tudi izbira zavetnika, saj se je sv. Peter že zelo zgodaj uveljavil kot zavetnik
cerkva. Stavba je tudi dokaj natančno orientirana proti vzhodu, kar je zopet ena izmed značilnosti zgodnejših
cerkva (odklon od vzhoda je le 9 stopinj proti jugu; pri ostalih cerkvah je večji: sv. Lucija 13, sv. Martin 23,
sv. Silvester 37 stopinj).
Prvotna cerkev je bila veliko manjša od sedanje. Od nje je v celoti ohranjen nekdanji prezbiterij - prostor za
sedanjim oltarjem, ki dandanes služi kot zakristija. V tlorisu je pravokoten, strop pa je v celoti zidan z
enojnim obokom. Na zunaj se prezbiterij po širini ni ločil od ladje, kar je pogosta rešitev v istrski skupini
romanskih cerkva, pa tudi sicer v sredozemskem prostoru in jo pri nas srečujemo do vključno Posočja.
Najbližja tovrstna cerkev je v Goljevici pri Desklah (sv. Volbenk). Po dimenzijah prezbiterija je vitovskemu
sv. Petru najbolj podobna cerkev sv. Hieronima v Topolovcu v Slovenski Istri. Glede na najpogostejša
razmerja med dolžino in širino tovrstnih cerkva (približno 1:√3) lahko iz širine ohranjenega prezbiterija
sklepamo tudi o dolžini prvotne cerkve, ki je verjetno segala do vključno spodnje stopnice v sedanji ladji.
Najzgodnejši pisni vir o cerkvi je v vizitacijskem poročilu škofa Porcie iz leta 1570, v katerem poroča, da
ima cerkev en oltar, ni pa bilo nobene upodobitve zavetnika, zato je škof med drugim naročil, naj se priskrbi
ustrezna podoba. Prvotni oltarji so bili namreč le preproste zidane mize, ki so jim čez čas začeli dodajati
razne kipe in podobe. Verjetno je bil pri sv. Petru takšen oltar tudi še leta 1750, saj je škof Attems takrat prav
tako naročal, naj se priskrbi primernejši oltar. Kdaj je cerkev dobila sedanji oltar, ni znano, verjetno pa v 19.
stoletju. Nedvoumen je datum sedanje oltarne slike, ki je tako kot nekdanja oltarna slika pri sv. Luciji nastala
leta 1846 in je delo istega avtorja.
Ob ustanovitvi vikariata v Oseku (leta 1876) je bila dogovorjena gradnja farovža in povečanje cerkva sv.
Petra in sv. Lucije. Vse troje je bilo uresničeno: farovž 1876, dozidava sv. Petra 1879, sv. Lucije pa 1931.
Cerkev sv. Petra je bila takrat podaljšana proti zahodu: zgrajena je bila sedanja ladja, prvotna ladja pa je bila
nadvišana in spremenjena v sedanji prezbiterij. Nad starim prezbiterijem je bil pozidan zvonik. Harmonij so
leta 1887 odkupili od cerkve v Čepovanu. Notranjost je leta 1929 poslikal Tomaž Seljak, ki je poslikal tudi
cerkev v Oseku (1926) in cerkev sv. Lucije (1933). Poslikave vseh treh cerkva so si zato zelo podobne.
Cerkev je leta 1570 imela en zvon, ki je visel v zvončnici, leta 1891 sta zabeležena dva, a sta bila oba
odvzeta v I. sv. vojni. Nadomestna zvonova sta prispela leta 1928, ko je bil k sv. Petru prestavljen tudi
manjši jekleni zvon iz Oseka. Ob odvzemu zvonov leta 1943 je cerkev imela tri zvonove, odvzet je bil večji
zvon, jekleni zvon pa je bil po vojni prenesen k sv. Luciji. Cerkev ima danes en bronast zvon iz leta 1928.
Upajmo, da se bo v prihodnjih letih, ob predvideni prenovi, odkrila še kakšno podrobnost, ki bo osvetlila
preteklost te cerkvice.
Simon Kerševan
Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Svete Trojice 16.6.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 17.6.2019 |
Sv. Lucija ob 20h + Kosovel Marija Vitovlje 63c |
|
|
Torek 18.6.2019 |
Šempas ob 17h + Susič Severina, Tamara in + Batič Šempas 57, srečanje območne Karitas Nova Gorica |
|
|
Sreda 19.6.2019 |
Šempas ob 20h + Šempas 5, med mašo on po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 20.6.2019, Sveto Rešnje Telo in Kri, zapovedan praznik |
Šempas ob 19h + Anka Lenščak p. n. pevcev, po maši procesija z Najsvetejšim |
|
|
Petek 21.6.2019 |
Osek ob 20h + Rozalija in Stanko Gleščič Osek 84 |
|
|
Sobota 22.6.2019 |
Šempas ob 8h + starši Šempas 163a |
|
|
12. nedelja med letom, 23.6.2019 |
Ozeljan ob 7.45 za župnijo Osek ob 9h + Remec osek 45 Šempas ob 10.30 + Winkler Janko Šempas 13a |
|
URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2019/20
- razred sreda ob16h Miklavčič Marina
- razred četrtek ob 16h Martina Vulič
- razred torek ob15h g. Joško Tomažič
- razred ponedeljek ob15h Milena Černe Vidal
- razred četrtek ob17h Andreja Bregar
- razred četrtek ob 16h Danijel Bregar
- razred torek ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred sreda ob 16.45 g. Joško Tomažič
- razred torek ob 16h g. Joško Tomažič
- dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi ponedeljek ob 18h Suzana Susič. Priprava za naslednjo birmo se je že začela. O nekaterih posebnih dejavnostih zanje pa več kasneje.
Iz svojih mladih let hranim prelepe spomine na mogočne procesije na praznik Sv. Rešnjega telesa. Med gorečo molitvijo in navdušenim petjem smo se ustavili pri štirih okrašenih oltarjih, na katere je duhovnik odložil monštranco, zapel evangelij in podelil blagoslov z Najsvetejšim.
Kdaj so vpeljali telovske procesije?
Praznik Sv. Rešnjega telesa je za vso Cerkev ukazal papež Urban IV. leta 1264, vendar procesija v tem odloku ni omenjena. Narekovala jo je hvaležna ljudska vera: ponekod že proti koncu 13. stoletja, v 15. stoletju je bil procesija z Najsvetejšim na ta praznik povsod v navadi. Naš priznani narodopisec dr. Niko Kuret piše, da so se »telovske procesije (pri nas) razvile v dve smeri: v mestih je bila telovska procesija manifestacija, ki ima svoje gledalce, na deželi pa je telovska procesija pobožnost, ki nima gledalcev«. Obred pa je pri obeh isti. Vam je ostala v spominu podeželska procesija. Sprva so pri štirih oltarjih peli začetke štirih evangelijev, zdaj pa (pri nas od leta 1930) odlomke štirih evangelijev, ki govorijo o sveti evharistiji. Pri vseh štirih oltarjih duhovnik pri blagoslovu z Najsvetejšim moli: »Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Praznik svetega Rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice (ali 11 dni po binkoštni nedelji). Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo nedeljo (Telovo je dela prost dan v Avstriji in na Hrvaškem ter delih Nemčije).
Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le-tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška in leta 1264 je papež Urban IV. (ki je bil prej lieški naddiakon) v buli Transiturus uradno razglasil praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi.
Bistvo praznika je čaščenje posvečene hostije. Po krščanskem verovanju se hostija in vino pri evharističnem obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri - tako, da materialno ostaneta kruh in vino, v substancialnem pomenu pa postaneta Jezusovo telo in kri. Posvečena hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom predstavlja Najsvetejše. Kljub temu kristjani prej niso čutili potrebe po tem, da bi hostijo častili - Jezus je naročil: »Jejte od tega vsi«, ne pa »častite to vsi«. Zato je čaščenje svetega Rešnjega telesa v začetku spremljelo nezaupanje. Praznik je še zdaj omejen na Rimskokatoliško Cerkev, na nekatere od vzhodnih katoliških Cerkva, Anglikansko Cerkev in Starokatoliško Cerkev.
Praznovanje svetega Rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno telôvsko procesijo, ki pa je bila v Sloveniji v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču).
Oznanila župnij Šempas in Osek; Binkošti 9.6.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 10.6.2019 |
Sv. Lucija ob 20h + Hrovatin Vitovlje 29a, ob 20.30 srečanje Karitas |
|
|
Torek 11.6.2019 |
Ozeljan ob 20h + Loverčič in Mervič Ozeljan 37 |
|
|
Sreda 12.6.2019 |
Šempas ob 20h + Oberdank Jelka Šempas 140, med mašo on po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 13.6.2019 |
Sv. Lucija ob 20h + Marinčič Marjan Vitovlje 45h |
|
|
Petek 14.6.2019 |
Osek ob 20h + Faganel Jožef Vitovlje 45i |
|
|
Sobota 15.6.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo za 50 let življenja Šempas 131 |
|
|
Nedelja Svete Trojice 16.6.2019 |
Ozeljan ob 7.45 v priprošnjo in zahvalo za zdravje Šmihel 21a Osek ob 9h krščevanje maša za novokščence Šempas ob 10.30 + Svetina Ivanka Vitovlje 94 |
|
s. Leonida Zamuda SL - Vatikan
Sveti Duh je Božja moč, ki spreminja svet
»Prvo berilo prihod Svetega Duha na binkošti primerja s šumom silovitega viharja (Apd 2,2). Kaj nam pove ta podoba? Silovit vihar nas spominja na veliko moč, vendar pa le-ta ni sama sebi namen: gre za moč, ki spreminja stvarnost. Veter namreč prinaša spremembo: tople tokove, kadar je mrzlo, hladne, kadar je vroče, dež, kadar je suša ... Tudi Sveti Duh, na popolnoma drugi ravni, dela tako: On je Božja moč, ki spreminja svet. Na to nas je spomnila Pesem slednica: Duh je "v hudem trudu mir; tolažba v žalosti"; in zato ga prosimo: "Duši madeže izmij, kar je súho, spet zalij in ozdrávi rane vse!" On vstopa v situacije in jih preoblikuje; spreminja srca in spreminja dogodke.
Sveti Duh spreminja srca
Spreminja srca. Jezus je rekel svojim apostolom: "Prejeli boste moč Svetega Duha ... in boste moje priče". (Apd 1,8) In prav tako se je zgodilo: tiste učence, ki so bili prej prestrašeni in so se skrivali za zaprtimi vrati tudi po Učiteljevem vstajenju, Sveti Duh preoblikuje. Kakor pravi Jezus v današnjem evangeliju, "so pričevali zanj" (prim. Jn 15,27). Če so bili prej neodločni, postanejo pogumni in gredo iz Jeruzalema na skrajne konce sveta. Ko je bil Jezus med njimi, so bili prestrašeni, zdaj so brez Njega neustrašni, saj je Duh spremenil njihova srca.
Duh ohranja srce mlado
Duh odpravlja ovire v srcih, ki so zapečatena s strahom. Premaga upiranja. Tistemu, ki se zadovolji s povprečnostjo, predoča dar zanosa. Razširja zaprta srca. Spodbuja k služenju tistega, ki se prepušča lagodnosti. Tistega, ki misli, da je dosegel svoj cilj, spodbuja k hoji. Tistemu, ki je okužen z mlačnostjo, pomaga sanjati. To je sprememba srca. Mnogi obljubljajo obdobja sprememb, nove začetke, izjemne prenove, vendar pa nas izkušnja uči, da noben zemeljski poskus spreminjanja stvari ne more popolnoma zadovoljiti človeškega srca. Sprememba Duha je drugačna: ne preobrazi življenja okoli nas, ampak spreminja naše srce; ne osvobaja nas naših težav nenadoma, ampak nas osvobaja znotraj, da se moremo z njimi soočiti; ne da nam vsega takoj, ampak nam pomaga, da hodimo polni zaupanja, ne da bi se kadarkoli naveličali življenja. Duh ohranja srce mlado. Mladost kljub vsem prizadevanjem, da bi jo podaljšali, prej ali slej mine; Duh pa je tisti, ki preprečuje edino nezdravo staranje, tisto notranje. In kako to stori? Tako, da prenavlja srce, ga spreminja iz grešnega v tistega, ki mu je bilo odpuščeno. To je velika sprememba: iz krivcev nas naredi za pravične in tako se vse spremeni, saj iz sužnjev greha postanemo svobodni; iz sužnjev sinovi, iz škartiranih dragoceni, iz razočarancev polni upanja. Tako Sveti Duh stori, da se ponovno rodi veselje, tako stori, da v srcu cveti mir.
Duh je tisti, ki oživlja
Danes se torej naučimo, kaj storiti, ko potrebujemo resnično spremembo. Kdo izmed nas je ne potrebuje? Posebej takrat, ko smo na tleh, ko se trudimo pod težo življenja, ko nas naše slabosti pritiskajo k tlom, ko je težko iti naprej in se zdi nemogoče ljubiti. Takrat bi potrebovali močno "krepčilo": to je On, Božja moč. On je tisti, ki, kakor izpovedujemo v veroizpovedi, "oživlja". Kako dobro bi nam delo, če bi vsak dan vzeli to življenjsko krepčilo! Če bi vsak dan, ko se zbudimo, rekli: "Pridi, Sveti Duh, pridi v moje srce, pridi v moj dan."
Duh spreminja dogodke
Duh, po srcih, spreminja dogodke. Kakor veter verje kjerkoli, tako On dosega tudi najbolj nepredvidene situacije. V Apostolskih delih, kjer je Duh protagonist, smo priče nenehni dinamičnosti, ki je polna presenečenj. Ko apostoli ne pričakujejo, jih Sveti Duh pošlje k poganom. Odpira nove poti, kakor v prizoru, ki opisuje diakona Filipa. Duh ga je spodbudil, da je šel k zapuščeni cesti, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo – kako žalostno zveni danes to ime! Naj Duh spremeni srca in dogodke ter prinese mir v Sveto deželo. – Na tisti cesti Filip pridiga etiopskemu dvorjanu in ga krsti; zatem ga Duh vodi v Azoto, nato v Cezarejo: vedno v nove situacije, da bi širil novost Boga. Potem je Pavel, ki "zavezan Duhu" (Apd 20,22) potuje do skrajnih meja, prinaša evangelij ljudstvom, ki jih ni nikoli videl. Kadar je Duh, se vedno nekaj dogaja, kadar veje On, ni nikoli brezvetrja.
Cerkev je vedno mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen
Ko gre življenje naših skupnosti skozi obdobja "mlahavosti", kjer se ima raje domače zatišje kakor novost Boga, gre za slabo znamenje. Pomeni, da se išče zatočišče pred vetrom Duha. Kadar se živi za samoohranitev in se ne gre k tistim, ki so daleč, to ni lepo znamenje. Duh veje, vendar pa mi spuščamo jadra. In vendar smo ga tolikokrat videli delati čudovite stvari. Pogosto je Duh prav v najtemnejših obdobjih zbudil najsvetlejšo svetost! On je duša Cerkve, vedno znova jo oživlja z upanjem, napolnjuje z veseljem, oplaja z novostjo, ji podarja poganjke življenja. Tako kot takrat, ko se v družini rodi otrok: zameša urnike, prikrajša za spanec, vendar pa prinaša veselje, ki prenavlja življenje, ga priganja naprej, da se razširi v ljubezni. Duh v Cerkev prinaša t.i. "okus otroštva". Preko njegovega delovanja se neprenehoma dogajajo prerorenja. Poživlja začetno ljubezen. Duh spominja Cerkev, da je kljub stoletjem svoje zgodovine vedno dvajsetletnica, mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen. Ne naveličajmo se torej vabiti Svetega Duha v naša okolja, ga klicati preden začnemo s svojimi dejavnostmi: "Pridi, Sveti Duh!"
Sila Duha je hkrati centripetalna in centrifugalna
On bo prinesel svojo moč spremembe, edinstveno silo, ki je tako rekoč istočasno centripetalnain centrifugalna. Je centripetalna, oziroma vleče proti središču, ker deluje v notranjosti srca. Prinaša enost v razdrobljenost, mir v bridkostih, moč v skušnjavah. Na to spominja Pavel v drugem berilu, ko piše, da je sad Duha veselje, mir, zvestoba, samoobvladanje (prim. Gal 5,22). Duh podarja zaupnost z Bogom, notranjo moč, da gremo naprej. Vendar pa je On hkrati tudi centrifugalna sila, oziroma potiska navzven. Tisti, ki vodi v središče, je isti, ki pošilja na periferijo, proti vsakršni človeški periferiji. On, ki nam razodeva Boga, nas spodbuja, naj gremo k bratom. Pošilja nas, dela nas za priče in zato vliva – še piše Pavel – ljubezen, dobrotljivost, krotkost. Le v Duhu Tolažniku izrekamo besede življenja in resnično spodbujamo druge. Kdor živi po Duhu, je v tej duhovni napetosti: istočasno je iztegnjen k Bogu ter k svetu.«
Pridi, Sveti Duh, spremeni nas od znotraj in prenovi obličje zemlje
Prosimo ga, da bi bili takšni. Sveti Duh, silovit Božji veter, vej nad nami. Vej v naših srcih in daj nam dihati Očetovo nežnost. Vej nad Cerkvijo in jo priganjaj, naj gre vse do skrajnih meja, da ne bi prinašala ničesar drugega kot Tebe, saj jo nosiš Ti. Vej nad svetom tenkočutno toplino miru in sveže okrepčilo upanja. Pridi, Sveti Duh, spremeni nas od znotraj in prenovi obličje zemlje. Amen.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 2.6.2019, 7. velikonočna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Začetek binkoštne devetdnevnice. Delavniške maše ob 20h
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 3.6.2019 |
Sv. Lucija ob 20h v čast in zahvalo Majniški Kraljici Vitovlje 45m, ob 20.30 srečanje za katehete in katehistinje |
|
|
Torek 4.6.2019 |
Ozeljan ob 20h + Leban Emilija Ozeljan 35a, 8 dan |
|
|
Sreda 5.6.2019 |
Šempas ob 20h + Markočič Angel Šempas 43a, po maši češčenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 6.6.2019 |
Sv. Lucija ob 20h za vse potrebne milosti Vitovlje 45h |
|
|
Petek 7.6.2019, prvi petek |
Osek ob 20h + Olga Šuligoj Osek |
|
|
Sobota 8.6.2019 |
Šempas ob 8h + Dušan in Anka Lenščak Šempas 43 |
|
|
Binkošti 9.6.2019 |
Ozeljan ob 7.45 + Batič Beti Ozeljan 56a Šempas ob 10.30 + Anka Lenščak p. n. pevcev Vitovlje ob 16h šagra, maša za župnijo |
|
Naši sodelavci pri katehetski in pastoralni dejavnosti:
- Marina Miklavčič 1. razred
- Martina Vulič 2. Razred
- Suzana Susič verouk v pripravi na prvo obhajilo
- Milena Černe 4. razred in izredni delivec obhajila
- Andreja Bregar 6. razred
- Danijel Bregar 7. razred
- Rijavec Neža, Rijavec Mojca, Tatjana Čermelj voditeljice oratorija
- Jožica Klanjšček in Tanja Martelanc voditeljici dveh otroških zborov
- Sara Bensa in Ana Zalar mladinski zbor
- Mladinska skupina Lara Škarabot
- Anka Vovk organistka mešanega župnijskega pevskega zbora Šempas
- Marjetka Bensa zborovodkinja mešanega župnijskega pevskega zbora Šempas
- Tamara Bizjak organistka mešanega župnijskega pevskega zbora Osek
- Peter Ušaj zborovodja mešanega župnijskega pevskega zbora Osek
- Natalija Škarabot in voditeljica župnijske Karitas
- Martina Kočevar voditeljica mašnih bralcev Šempas
- Simon Kerševan voditelj mašnih bralcev, mežnar in vsestranski pastoralni sodelavec Osek
- Suzana voditeljica mašnih bralcev Ozeljan
- Lukrecija Bensa in Valerija Jermolj voditeljici skupine za samopomoč starejšim
- Za čistočo učilnic skrbita Martina Jermolj in Slovenka
- Zakristani ali mežnarji: Štrukelj Aljaž, Cingrle Dušan, Vovk Matjaž in Domen, Kočevar Tine »ure navijajo«: Marjan, Miha in Pavel…
20 življenjskih modrosti, ki vas učijo življenja
Življenje je nepredvidljivo, zato ga moramo živeti temu primerno. Te modrosti vam pomagajo izkoristiti čisto vsak dan.
1. Če verjamem, da zmorem, potem mi bo uspelo.
2. Na koncu življenja boste obžalovali le spremembe, ki jih niste naredili.
3. Karkoli se boste v življenju odločili početi in kamorkoli vas bo vodila pot, povsod odkrivajte srečo.
4. Ne izgubljajte besed s tistimi, ki si bolj zaslužijo vašo tišino. Včasih tišina zadošča bolj kot besede.
5. Če si želite nečesa, kar nikoli niste imeli, morate narediti nekaj, česar še nikoli niste.
6. Ko menite, da vaša dejanja nimajo namena, se ustavite. Zajemite sapo in se opomnite, kaj želite doseči in kaj ste že osvojili.
7. Nikoli se ne opravičujte zato, ker ste pokazali svoja čustva. Naj vsi vidijo, da imate veliko srce.
8. Če želite doživeti najboljše dni v svojem življenju, se morate spopasti s slabimi. Zapomnite si, da vedno posije sonce.
9. Vsak dan se vprašajte naslednje: Ali me bo to, kar počnem danes, pripeljalo bližje tistemu, kar želim biti, imeti jutri?
10. Nikoli ne dovolite nikomur, da spreminja vašo osebnost.
11. Včasih vas napačne odločitve pripeljejo na prave kraje. V vsaki zmoti lahko najdete nekaj pozitivnega.
12. Premalokrat cenimo tisto, kar lahko obrne življenje na bolje: stisk roke, nasmeh, objem, dobrega poslušalca, prijazno besedo, dotik.
13. Dobro premislite, komu boste namenili svoj čas. Nimate ga neomejeno, zato ga preživite kvalitetno.
14. Nehajte čakati na pravi trenutek, na maj, na viteza na belem konju, na priložnost. Sreča se zgodi, ko prenehate čakati in naredite korak naprej.
15. Če želite spremembo, se morate odločiti tvegati. Strah vas bo obdržal na istem mestu.
16. Objem ima zdravilno moč. Ko vas objame prava oseba, se vse postavi na pravo mesto in dan postane svetlejši.
17. Tisto, kar vi jemljete kot samoumevno, nekomu predstavlja nedosegljiv ideal. Cenite to, kar imate.
18. Ko vas vržejo volkovom, se vrnite kot vodja tropa. V vsako novo izkušnjo se podajte pogumno.
19. V najtemnejši noči se rodijo najsvetlejše zvezde. Ko se znajdete v temi, zablestite.
20. Najbolj dragoceni ljudje v življenju so prijatelji, ki vas imajo radi tudi takrat, ko ste na dnu.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 26.5.2019, 6. Velikonočna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 27.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Faganel Jožef Vitovlje 45i, 8 dan |
|
|
Torek 28.5.2019 |
Ozeljan ob 19.30 za župnijo, 8. in 9. razred verouk ob 16h |
|
|
Sreda 29.5.2019 |
Šempas ob 19.30 + Miro Badalič Šempas 6, po maši češčenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 30.5.2019, Gospodov vnebohod |
Sv. Lucija ob 19.30 + Ipavec Danilo Vitovlje 19 |
|
|
Petek 31.5.2019 |
Osek ob 19.30 + Ljuboš Gruntar Osek 54a, sklep šmarnične pobožnosti |
|
|
Sobota 1.6.2019 |
Vitovlje ob 11h maša ob obisku pobratenih romarjev iz Dolenjske Ob 12h pohod zakonske skupine |
|
|
7. velikonočna nedelja: 2.6.2019, |
Ozeljan ob 7.45 + Govekar in Hvala Ozeljan 62a Osek on 9h Bogu in MB v zahvalo za srečno vožnjo Vitovlje 20a Šempas ob 10.30 po namenu Šempas 33g, zaključek veroučnega leta, pri maši podelitev spričeval |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. velikonočna nedelja 19.5.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 20.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Angela Gleščič Vitovlje 57 |
|
|
Torek 21.5.2019 |
Ozeljan ob 19.30 za župnijo |
|
|
Sreda 22.5.2019 |
Šempas ob 19.30 + Svetina Ivanka Vitovlje 94, 8 dan, po maši češčenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 23.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 84 |
|
|
Petek 24.5.2019 |
Šempas ob 19.30 + Anka Lenščak p. n. pevcev, po maši vaja za prvo obhajilo |
|
|
Sobota 25.5.2019 |
Šempas ob 8h + Jože Peršič Šempas 16 |
|
|
26.5.2019; 6. Velikonočna nedelja, slovesnost prvega svetega obhajila v Šempasu |
Ozeljan ob 7.45 + Pavlin Anton in Alojzija Ozeljan 127 Osek on 9h + Gruntar in Remec Osek 45a Šempas ob 10.30 za prvoobhajance Šempas ob 12h v krščevanje |
|
Tudi letos bo romanje bolnikov in invalidov na Brezje, ki bo 15.6.2019. Avtobusni prevoz iz Nove Gorice in okolice organizira Območna Karitas. Prijave do 28.5.2019 zbira Natalija Škarabot na 051228231.
GENERALNO ČIŠČENJE
»Samo še nekaj … je do mojega prvega svetega obhajila. Komaj čakam!« je razmišljal Tomaž, ko se je s šolskim avtobusom peljal proti domu. Zvečer se bo začela devetdnevnica. Pohitel je proti domu, kjer je najprej naredil nalogo, nato pa se je šel igrat s prijatelji. Med igro je zaslišal mamin glas, ki ga je vabil
na kosilo.
Takoj, ko so sedli za mizo, je hitel Tomaž pripovedovati, da gredo danes k devetdnevnici
in da to pomeni odštevanje dni do obhajila.
»Jaz ne grem,« se oglasi in vskoči v besedo Jan, »tako ali tako bom moral začeti hoditi na
birmansko devetdnevnico čez štirinajst dni. Dvakrat pa ne bom hodil.«
»Prav,« mu reče oči, »saj je to Tomažev praznik. On se tega veseli, pridružila pa se mu bova tudi
midva z mami, pa tudi Lucija in Tina bosta z veseljem šli. Birma pa je že pot k odraslosti, zato
boš k birmanski devetdnevnici hodil sam,« zaključi oči.
»To pa ne!« se upre Tomaž, »vidva gresta zraven. Saj ne bom sam praznoval birme. Botra in
starši morajo biti zraven, ker je to družinski praznik!« jasno in odločno pove Jan.
»Kaj Tomaževo obhajilo ni praznik za nas vse?« vprašujoče pogleda mami Jana. Jan zardi, malo
obmolkne in nekaj premišljuje.
»Ja no, res je,« mu gre kar malo težko z jezika. »Tomaževo obhajilo ni samo njegov praznik, saj
se ga tudi jaz veselim.«
»Torej je Tomaževo obhajilo praznik nas vseh,« zaključi mami in doda: »Pol ure pred sedmo
moramo biti pripravljeni, da ne bomo zamudili!«
»Pa znaš spovedni obrazec?« vpraša Lucija.
»Saj sem ga znal že pred enim mesecem,« ponosno odgovori Tomaž.
»Saj spovedni obrazec ni najbolj pomemben,« se oglasi Jan. »Bolj pomembno je, da poveš vse,
česar se spomniš.«
»Kaj pa če storiš kakšen tak greh, ki se ga ne upaš povedati župniku ali kaplanu, da si ne bi o tebi
slabo mislil?« To je vprašala Lucija.
V pogovor se vmeša mami: »Ko najdem vaše sobe razmetane, ali imam o vas slabo mnenje?«
»Ne,« ji odgovorijo v en glas, »samo opozoriš nas, da je treba pospraviti in da se moramo naučiti
reda.«
»Podobno je tudi pri sveti spovedi. Ko pridemo v spovednico, imamo vse razmetano in v neredu.
To so naši grehi. V spovednici jih povemo duhovniku; pravzaprav ne njemu, ampak Jezusu, ki
nam po duhovniku odpušča grehe. Tako v svojem srcu naredimo generalno čiščenje. Duhovnik
pa nas spodbudi, naj se še bolj trudimo. Najbrž pa ne sliši nobenega novega greha, da bi si kaj
slabega mislil. Nasprotno. Kdor prizna, ta šele zraste in postane velik. Ta je junak.«
Obhajilni obred
Med obhajilnim obredom prejmemo Kristusovo telo in kri. Pod podobo posvečenega kruha in vina
Kristusa najprej zaužije duhovnik, nato obhaja še vernike. Ker je obhajanje evharistije velikonočni
obred, se toplo priporoča, da dobro pripravljeni (brez velikega greha) verniki po Gospodovem
naročilu prejemajo njegovo telo in kri. Obred je sestavljen
iz več delov:
– Očenaš. Molimo vsi skupaj z mašnikom, ki na koncu doda embolizem (13), občestvo pa zaključi s
hvalospevom.
– Obred sprave in miru. Verniki prosijo za mir in edinost v Cerkvi in za celotno človeško družino ter
si med seboj izrazijo ljubezen, običajno s stiskom rok (pozdrav miru).
– Obred lomljenja kruha. Ta obred je v apostolskem času dal ime vsemu evharističnemu opravilu.
– Pomešanje. Mašnik spusti del hostije v kelih.
– Jagnje Božje. Med lomljenjem kruha in pomešanjem se moli ali zbor poje vzklik »Jagnje Božje,«
ljudstvo odgovarja.
– Mašnikova osebna priprava. Pripravi se na sadu poln prejem Kristusovega telesa in njegove krvi.
– Mašnik nato pokaže vernikom evharistični kruh in povabi h Gospodovemu obedu. Zaželeno je,
da verniki prejmejo Gospodovo telo s hostijami, ki so posvečene pri tej maši.
– Obhajilni spev (communio), se pôje medtem, ko mašnik in verniki prejemajo najsvetejši
zakrament. Glede petja velja enako kot za vstopni spev. Če ni petja, duhovnik ali bralec prebere
obhajilni spev iz misala.
Po obhajilu je primerna kratka tišina.
– Prošnja po obhajilu. Mašnik prosi za sadove opravljene skrivnosti. Ljudstvo molitev sprejme za
svojo z vzklikom »Amen.«
Oznanila župnij Šempas in Osek; 12.5.2019 4. Velikonočna nedelja, nedelja Dobrega Pastirja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 13.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 za vse pokojne Ličen Osek 46 |
|
|
Torek 14.5.2019 |
Ozeljan ob 19.30 + Švara Ivan Ozeljan 66a |
|
|
Sreda 15.5.2019 |
Šempas ob 19.30 + Jože Peršič Šempas 16, po maši češčenje Najsvetejšega Tudi letos bo romanje bolnikov in invalidov na Brezje, ki bo 15.6.2019. Avtobusni prevoz iz Nove Gorice in okolice organizira Območna Karitas. Prijave do 28.5.2019 zbira Natalija Škarabot na 051228231. |
|
|
Četrtek 16.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Remec Alojz Osek 88 |
|
|
Petek 17.5.2019 |
Osek ob 19.30 + Remec Peter Osek 108, po maši vaja za prvoobhajance |
|
|
Sobota 18.5.2019 |
Šempas ob 8h + Marija, Mirko in Andrej Bensa Šempas 167b ob 16h srečanje za starejše v Oseku, maša v zahvalo p. n. Osek, po maši druženje |
|
|
5. velikonočna nedelja, prvo Sveto Obhajilo v Oseku ob 10.30 |
Ozeljan ob 7.45 + Faganel Ana Šempeter padlih borcev 14 Ob 9h v Šempasu za pokojne Šempas 61c Ob 10.30 v Oseku slovesnost prvega svetega obhajila, maša za prvoobhajance |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. velikonočna nedelja 5.5.2019, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Danes ob 15h začetek molitve za duhovne poklice ob 16h maša na Ovčjem placu
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 6.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Olga Ušaj Vitovlje 73a, ob 20h biblična skupina |
|
|
Torek 7.5.2019 |
Ozeljan ob 19.30 v priprošnjo in čast vitovski MB Ozeljan 24 |
|
|
Sreda 8.5.2019 |
Šempas ob 19.30 + Anka Lenščak p. n. pevcev, po maši češčenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 9.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Ipavec Danilo Vitovlje 20a |
|
|
Petek 10.5.2019 |
Osek ob 19.30 + Eda Žižmond Osek 64, 8 dan |
|
|
Sobota 11.5.2019 |
Šempas ob 8h + Humar Kazimir Šempas 186a |
|
|
12.5.2019 4. Velikonočna nedelja, nedelja Dobrega Pastirja |
Ob 5h v Šempasu blagoslov romarjev na Sveto Goro Sveta Gora ob 9.45 sprejem romarjev pred vrati bazilike Sveta Gora ob 10h + Emilija Figelj Milica Stara Gora 12a, po maši litanije
Šempas ob 15h sv. krst |
|
18.5.2019 ob 16h srečanje za starejše v Oseku
Tudi letos bo romanje bolnikov in invalidov na Brezje, ki bo 15.6.2019. Avtobusni prevoz iz Nove Gorice in okolice organizira Območna Karitas. Prijave do 28.5.2019 zbira Natalija Škarabot na 051228231.
Svetnika zavetnika za vašega otroka lahko najdete na internetni strani: http://svetniki.org/
Oznanila župnij Šempas in Osek; 12.5.2019 4. Velikonočna nedelja, nedelja Dobrega Pastirja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 13.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 za vse pokojne Ličen Osek 46 |
|
|
Torek 14.5.2019 |
Ozeljan ob 19.30 + Švara Ivan Ozeljan 66a |
|
|
Sreda 15.5.2019 |
Šempas ob 19.30 + Jože Peršič Šempas 16, po maši češčenje Najsvetejšega Tudi letos bo romanje bolnikov in invalidov na Brezje, ki bo 15.6.2019. Avtobusni prevoz iz Nove Gorice in okolice organizira Območna Karitas. Prijave do 28.5.2019 zbira Natalija Škarabot na 051228231. |
|
|
Četrtek 16.5.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Remec Alojz Osek 88 |
|
|
Petek 17.5.2019 |
Osek ob 19.30 + Remec Peter Osek 108, po maši vaja za prvoobhajance |
|
|
Sobota 18.5.2019 |
Šempas ob 8h + Marija, Mirko in Andrej Bensa Šempas 167b ob 16h srečanje za starejše v Oseku, maša v zahvalo p. n. Osek, po maši druženje |
|
|
5. velikonočna nedelja, prvo Sveto Obhajilo v Oseku ob 10.30 |
Ozeljan ob 7.45 + Faganel Ana Šempeter padlih borcev 14 Ob 9h v Šempasu za pokojne Šempas 61c Ob 10.30 v Oseku slovesnost prvega svetega obhajila, maša za prvoobhajance |
|
Oznanila župnij Šempas in Osek; 28.4.2019, Bela nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 29.4.2019 |
Ozeljan ob 19.30 za zdravje p. n. Ozeljan 19b |
|
|
Torek 30.4.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 za zdravje Dušana Cingrleta |
|
|
Sreda 1.5.2019, praznik dela, začetek šmarnic |
Na Vitovljah ob 10h + Danilo Ipavec Vitovlje 19, začetek šmarnične pobožnosti, pojejo otroci |
|
|
Četrtek 2.5.2019, šmarnice v vseh treh cerkvah |
Sv. Lucija ob 19.30 + Ažman Jožef Vitovlje 63d p. n. KTD |
|
|
Petek 3.5.2019 |
Osek ob 19.30 + Remec Peter Osek 108 |
|
|
Sobota 4.5.2019 |
Šempas ob 8h + Andrej Bensa Šempas 167b Ob11h sv. krst Sv. Lucija ob 17h poroka med Ambrožič Denisom Vitovlje 45c in Rijavec Sandro Vitovlje 71b |
|
|
3. velikonočna nedelja 5.5.2019 |
Ob 7.45 Ozeljan za župnijo Ob 9h Sv. Lucija za + brata Marjana Vitovlje 20a Ob 10.30 za vse + Remec Šempas 56 Ob 15h Olga začetek molitve za duhovne poklice Ob16h maša za zdravje |
|
Tudi letos bo romanje bolnikov in invalidov na Brezje, ki bo 15.6.2019. Avtobusni prevoz iz Nove Gorice in okolice organizira Območna Karitas. Prijave do 28.5.2019 zbira Natalija Škarabot na 051228231.
Svetnika zavetnika za vašega otroka lahko najdete na internetni strani: http://svetniki.org/
Ali lahko neporočeni verni starši prinesejo otroka h krstu?
Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem, ki je podal smernice pastoralnega delovanja za vse škofije v Sloveniji, je v točki 150 zapisal: »Kadar krst otroka želijo starši, ki nimajo urejenega zakonskega življenja v Cerkvi, je njihova prošnja milostna priložnost, zato naj jih duhovnik razumevajoče sprejme in se z njimi pogovori. V primerih, ko starša nista uredila cerkvene poroke, čeprav ni ovir za njeno ureditev, jima je treba nevsiljivo, pa vendar jasno povedati, da je vprašanje krščanskega zakona najtesneje povezano z vprašanjem vere staršev, ki je pogoj za krst otroka. Zato Cerkev od njih pričakuje, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da zakon uredijo. »Če starši, ki prosijo za krst majhnega otroka, odklanjajo celo sodelovanje pri pripravi na krst ali svojih starejših otrok ne pošiljajo k verouku, krst odložimo« (toč. 152 PZCS). Odložiti ne pomeni odkloniti, ampak pomeni dati staršem čas za molitev in premislek glede svojega življenja in poslanstva do Boga in do otrok.
Ali se lahko otroka krsti v podružnični cerkvi, kjer se ob nedeljah opravlja sveta maša?
Krstni obrednik in zakonik cerkvenega prava navajata, da je pravi kraj za krščevanje odraslega katehumena domača župnijska cerkev, za krst otroka pa župnijska cerkev njegovih staršev, razen kadar bi upravičen razlog svetoval kaj drugega (prim kan. 857, §1-2 ZCP).
Vidno znamenje, da je cerkev ali kapela primerna za krščevanje je krstni kamen, ki predstavlja krstni izvir. Če cerkev ali kapela nima krstnega kamna, to pomeni, da ni namenjena za redno krščevanje.
Za redno krščevanja se priporoča krščevanje ob nedeljah in na velikonočno vigilijo, kar pa ne pomeni, da ni dovoljeno krščevati tudi druge dni (prim kan. 856 ZCP). Pastoralni razlog za krščevanje ob nedeljah je dejstvo, da je nedelja dan Gospodovega vstajenja in da je krst zakrament, ki včlenjuje krščenca v občestvo Cerkve, katere vidno znamenje je prav župnijsko občestvo (prim. toč. 177 PZCS). Tako se lepo izrazi tudi teološka misel, da se otrok ne krščuje samo v veri staršev, ampak tudi v veri Cerkve.
»Če starši zaprosijo za otrokov krst zunaj domače župnije, naj duhovnik ali pastoralni delavec, ki jih v tistem kraju sprejme, krsta vnaprej ne obljublja, ampak naj jih opogumi, da zaživijo občestveno v svoji župniji. Pastoralni delavci naj se skrbno trudijo za pastoralno edinost, jasnost meril in spoštljivo ravnanje s prosilci za krst. Tako bodo staršem in ‘javnemu mnenju’ najbolje pomagali k zrelejšemu odnosu do zakramentov in vsega krščanskega življenja« (toč. 153 PZCS).
Kaj pomeni krst želja, krst krvi, krst v sili?
Katekizem katoliške Cerkve pojasnjuje, da prejme krst želja, tisti človek, ki ob nepoznavanju Kristusovega evangelija in njegove Cerkve išče resnico in izpolnjuje božjo voljo, in za katerega je mogoče predpostavljati, da bi si krst želel, če bi zanj vedel in poznal njegovo potrebnost. Krst želja prejmejo vsi tisti ljudje, ki niso imeli priložnosti, da bi Kristusa in vero resnično spoznali, ki pa s poštenim srcem iščejo Boga in živijo po vesti (prim. KKC 1260).
Tako lahko govorimo, da so v krstu želja krščeni vsi katehumeni, ki pred krstom umrejo in je njihovo izrecno hrepenenje po njegovem prejemu združeno s kesanjem njihovih lastnih grehov (prim. KKC 1258).
Pri delitvi krsta želja otrokom, ki umrjejo brez krsta, pa nas bogoslužje Cerkve vabi k zaupanju v božje usmiljenje in k molitvi za njihovo zveličanje. Pri tem lahko starši podelijo otroku krst želja v molitvi k Bogu s prošnjo, da ga sprejme k sebi v nebesa, mu dajo ime in ga v molitvi priporočajo. Krst želja lahko podelimo otrokom, ki so umrli naravne smrti pred krstom.
Pri otrocih, ki so hoteno splavljeni (abortirani), pa bi bilo, po mnenju mednarodne teološke komisije, ki je raziskovala vprašanje, kaj se zgodi z otroki, ki umrejo brez krsta, celo bolje govoriti o krstu krvi, po analogiji z ‘nedolžnimi otroki’. Stališče komisije je, da so tudi danes mnogi otroci umorjeni zaradi strahu in egoizma določenih oseb, podobno, kot so bili umorjeni ‘nedolžni otroci’ v Jezusovem času, zaradi strahu in egoizma tistih, ki so hoteli umoriti dete Jezusa.
Krst v sili pa je krst človeka v smrtni nevarnosti. Če gre za odraslo osebo, je potrebno, da vsaj nekoliko pozna glavne verske resnice in da na kakršenkoli način izrazi svojo voljo glede prejema krsta ter obljubi, da bo spolnjeval zapovedi krščanske vere (prim. kan 865, § 2 ZCP).
Če gre za krst otroka v smrtni nevarnosti, pa ga je treba krstiti brez odlašanja (prim. kan. 867, §2). V smrti nevarnosti je dopustno krstiti celo otroka katoliških ali nekatoliških staršev proti njihovi volji (prim kan. 868).Delivec krsta v sili je lahko katerikoli človek in krsti lahko kjerkoli. Pogoji za veljaven krst v sili so samo trije: 1. da krstitelj dela to, kar želi delati Cerkev, to je, da hoče krstiti; 2. da z vodo (lahko neblagoslovljeno) oblije krščenca in pri tem 3. izgovori: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« (prim. KKC 1284). Po krstu v sili je krstitelj dolžan v najkrajšem času obvestiti župnika župnije, kjer je podelil krst, da vpiše krst v krstno knjigo.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 21.4.2019, Velika noč, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Radostno obhajamo Jezusovo vstajenje, slavimo in veselimo se njegove zmage in našega odrešenja.
Cel teden je birmanska devetdnevnica, zato verouk odpade
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Velikonočni ponedeljek 22.4.2019 |
Sv. Lucija ob 10h + starši Samokec Vitovlje 52 |
|
|
Torek 23.4.2019 |
Ozeljan ob 19.30 + Dora in Radko Pavlin Ozeljan 47 |
|
|
Sreda 24.4.2019 |
Šempas ob 19.30 + Jelka Oberdank Šempas 140, po maši češčenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 25.4.2019 |
Ozeljan ob 19.30 v čast in zahvalo DM Ozeljan 47, ob 20.15 priprava na krst |
|
|
Petek 26.4.2019 |
Šempas ob 19.30 + Franc in Ivanka Dovžak Šempas 13b, po maši vaja za birmance in vse, ki sodelujejo |
|
|
Sobota 27.4.2019, birma |
Šempas ob 10h slovesnost sv. birme, molimo in prosimo Svetega Duha za naših 33 birmancev, maša za birmance in + Anko Lenščak p. n. pevcev, po slovesnosti druženje |
|
|
Bela nedelja 28.4.2019 nedelja Božjega usmiljenja, slovesnost svetih krstov |
Ob 7.30 Šmihel + Cvetko Terčič Ozeljan 47 Ob 9h Osek + Remec Gabrijela Osek 108 Ob 10.30 za novokrščence, pri maši krščevanje |
|
Življenje je močnejše od smrti. Bog je močnejši od vseh svojih nasprotnikov. V vstajenjski luči nam vse postaja svetlo. Vsem želim blagoslovljene velikonočne praznike. Vaš župnik
Velika noč: Praznik vseh praznikov
Ko je Peter slišal žene in jim ni verjel, je kljub temu vstal. Ni obsedel ves zamišljen, ni ostal zaprt v hiši kot ostali. Ni se dal ujeti v mračno ozračje tistih dni niti se ni dal zanesti svojim dvomom; ni se pustil posrkati očitkom, strahu, klepetanju brez konca, ki ne služi ničemur. Iskal je Jezusa, ne sebe. Več mu je bilo do poti srečanja in zaupanja ter je tak, kakršen je bil, vstal in tekel h grobu, od koder se je potem vrnil poln začudenja. To je začetek Petrovega »vstajenja«, vstajenja njegovega srca. Ne da bi se prepustil žalosti in temi, se je odprl za glas upanja: pustil je, da mu Božja luč vstopi v srce in je ni zadušil. Tudi žene, ki so šle zgodaj zjutraj ven, da bi opravile dejanje usmiljenja, da bi nesle dišav h grobu, so doživele isto izkustvo. »Prestrašile so se in povesile obraz k tlom,« pretresle pa so jih besede angelov: »Kaj iščete živega med mrtvimi?« Tudi mi ne moremo – kakor Peter in žene – najti življenja, če ostajamo žalostni in brez upanja, če ostajamo ujeti sami vase. Toda odprimo Gospodu svoje zapečatene grobove – vsak od nas jih pozna –, da vstopi Jezus in da življenje; prinesimo mu kamenje zamer in skale preteklosti, težke gmote slabosti in padcev. On hoče priti in nas prijeti za roko, da nas potegne iz stiske. To pa je prvi kamen, ki ga je treba to noč odvaliti: pomanjkanje upanja, ki nas zapira same vase. Naj nas Gospod osvobodi iz te strašne pasti, da ne bomo kristjani brez upanja, ki živijo, kakor da bi Gospod ne bil vstal in bi bile v središču našega življenja samo naše težave. Vidimo in nenehno bomo videli težave pri sebi in v sebi. Vedno bodo tu, to noč pa je treba razsvetliti te težave z lučjo Vstalega, jih na neki način »evangelizirati«. Evangelizirati težave! Tema in strahovi ne smejo pritegniti pogleda duše in se polastiti srca, marveč prisluhnimo besedi angela. Gospoda »ni tukaj, temveč je vstal« (6). On je naše največje veselje, vedno nam stoji ob strani in nas ne bo nikoli razočaral.
To je temelj upanja, ki ni zgolj optimizem in še manj psihološka drža ali lepa spodbuda k pogumu. Krščansko upanje je dar, ki nam ga daje Bog, če stopimo ven iz sebe in se mu odpremo. To upanje ne razočara, ker je v naša srca izlit Sveti Duh (Rim 5,5). Tolažnik ne pokaže vsega v lepi luči, ne izloči zla s čarobno palico, ampak vlije pravo življenjsko moč, ki ni v odsotnosti težav, ampak v gotovosti, da nas ljubi in nam odpušča Kristus, ki je za nas premagal greh, premagal smrt, premagal strah. Danes je praznik našega upanja, praznovanje te gotovosti; nič in nihče nas ne bo mogel nikoli ločiti od njegove ljubezni (Rim 8,39).
Gospod je živ in hoče, da ga iščemo med živimi. Potem ko ga srečamo, vsakega pošlje oznanit veliko noč, prebujat in obujat upanje v srcih, ki jih bremeni žalost, ki se trudijo iskat luč življenja. danes smo je še kako potrebni. Poklicani smo, da pozabimo nase in kot radostni služabniki upanja oznanjamo Vstalega z življenjem in z ljubeznijo; sicer bomo le mednarodna struktura z velikim številom privržencev in z dobrimi pravili, a nesposobna dati upanje, po katerem žeja današnji svet.
Kako naj hranimo svoje upanje? Bogoslužje te noči nam da dober nasvet. Uči nas, naj se spominjamo, naj se spominjamo Božjih del. Berila so nam pripovedovala o njegovi zvestobi, zgodbo njegove ljubezni do nas. Živa Božja beseda nas je sposobna pritegniti v to zgodbo ljubezni, ko krepi upanje in poživlja veselje. Na to nas spominja tudi evangelij, ki smo ga slišali: da bi ženam vlili upanje, so angeli rekli: »Spomnite se, kaj vam je [Jezus] govoril« (6). Spominjati se Jezusovih besed, spominjati se vsega,kar je storil v našem življenju. Ne pozabimo na njegovo besedo in njegova dela, sicer bomo izgubili upanje in postali kristjani brez upanja. Nasprotno, spominjajmo se Gospoda, njegove dobrote in njegovih besed življenja, ki so se nas dotaknile; spominjajmo se jih in jih vzemimo za svoje, da bomo jutranja straža, ki zna zaznati znamenja Vstalega.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 14.4.2019, Cvetna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Danes ob 14h postno spovedovanje v Oseku spoveduje g. Rafko Klemenčič Jutri začetek birmanske devetdnevnice in veliki teden, vsi veroučenci naj bodo pri mašah, verouk odpade. Birmanci, ali njihovi starši, ki se še niste vpisali v seznam za pogovor z birmovalcem storite to takoj po sveti maši
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 15.4.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Marjan in + starši Marinčič Vitovlje 45h |
|
|
Torek 16.4.2019 |
Popoldne srečevanje birmovalca g. Rebec Slavkota s posameznimi birmanci in njihovimi družinami maša Osek ob 19.30 za birmance in prvoobhajance Vitovlje 63e, in + Ipavec Danilo Vitovlje 19, po maši srečanje vizitatorja s člani ŽPS in GPS Osek v Oseku |
|
|
Sreda 17.4.2019 |
Popoldne srečevanje birmovalca g. Rebec Slavkota s posameznimi birmanci in njihovimi družinami Šempas ob 19.30 v zahvalo Jezusu po namenu Šempas in + Anka Lenščak po namenu Šempas 33g po maši srečanje vizitatorja s člani ŽPS in GPS Šempas |
|
|
Veliki četrtek 18.4.32019, spomin zadnje večerje in postavitev mašnikov… |
Ob 10h v Novi Gorici krizmena maša, lepo vabljeni Ob 18h v Oseku za žive in + Faganel Vitovlje 45h, po maši molitve in češčenje Jezusa v vrtu Getcemaniju ob 19.30 v Šempasu + Anka Lenščak p. n. pevcev, po maši molitve in češčenje Jezusa v vrtu Getcemaniju |
|
|
Veliki petek 19.4.2019 |
Ob 15h molitve križevega pota, po križevem potu vaja za strežnike Osek ob 18h obredi velikega petka: pasijon, češčenje križa, obhajilo, češčenje Jezusa v Božjem grobu Šempas ob 19.30 obredi velikega petka: pasijon, češčenje križa, obhajilo, češčenje Jezusa v Božjem grobu |
|
|
Velika sobota 20.4.2019 |
Šempas ob 7h blagoslov velikonočnega ognja Osek ob 7.30 blagoslov velikonočnega ognja blagoslov velikonočnih jedil: ob 13h. Sv. Peter; ob 13.30 Osek; ob 14h Sv. Lucija; ob 14.30 Šmihel; ob 15h Ozeljan ; ob 15.30 Šempas; ob 16h vaja za strežnike Ob 20h velikonočna vigilija Šempas: slavje luči, Božja beseda, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje, procesija; maša za župnijo, prinesite primerno zaščitene sveče |
|
|
21.4.2019, Velika noč |
Osek ob 5.30 velikonočna vigilija: slavje luči, Božja beseda, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje, procesija; maša za župnijo, prinesite primerno zaščitene sveče, maša + Ličen Vinko Osek 47 ob 9h Ozeljan + Vilma Tavčar Šmihel 20 ob 10.30 Šempas + Gregorič Danjel Šempas 8
|
|
Veliki četrtek
Krizmena maša
Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto.Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) in pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.
Spomin Jezusove zadnje večerje z učenci
Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in številni drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Zato nam ti dve prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem. Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali maša.(3) Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem.
Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.
Veliki petek
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.(6) Med obredi velikega petka beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija,(7) častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. Ob koncu je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po zaključku obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.
Velika sobota Ogenj
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja.
V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost.Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3).
Oznanila župnij Šempas in Osek; 7.4.2019, 5. Postna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Danes ob 16h postno spovedovanje v Šempasu spoveduje g. Rafko Klemenčič Danes je začetek radijskega misijona na radiju Ognjišče govori bodo vsak dan ob 10.15 ob 17h in ob 20h. Spoved pa v petek in soboto v Novi Gorici Kristusa Odrešenika Danes po maši ob 8.30 v Ozeljanu in ob 11.30 v Šempasu srečanje za tiste starše birmancev, ki boste počistili zvonika in popravili pode…
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 8.4.2019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Rafael Mlečnik Vitovlje 54, ob 20h tečaj priprave na krst |
|
|
Torek 9.4.2019 |
Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo za 50 let skupnega življenja, ob 20h zakonska skupina |
|
|
Sreda 10.4.2019 |
Šempas ob 19.30 + Mervič Miroslav Šempas 13c, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 11.4.32019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Ema in Marjo Košuta Osek 15 |
|
|
Petek 12.4.2019 |
Osek ob 19h križev pot, maša ob 19.30 po namenu Osek, po maši ob 20h predstavitev filma Leopoldine Brandis |
|
|
Sobota 13.4.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo, ob 20h zakonska skupina |
|
|
14.4.2019, 6. postna, cvetna nedelja, blagoslov zelenja in branje pasjona |
Ozeljan ob 7.45 + Mole in Grošelj Šmihel 67, med mašo blagoslov zelenja Osek ob 9h blagoslov zelenja pred cerkvijo, maša + Gleščič in Rijavec Osek 75 Šempas ob 10.30 blagoslov zelenja pred cerkvijo, maša + Jožef Cernatič Šempas 159a Ob 14.30 križev pot na Vitovlje Ob 14h postno spovedovanje v Oseku spoveduje Rafko Klemenčič |
|
V torek 9.4.2019 ob 19.30 sestanek župnijske Karitas v stari učilnici.
Sestanek s starši birmancev v stari veroučni učilnici v ponedeljek 8.4.2019 ob 20.uri. Smo se danes z nekaterimi starši po maši tako zmenili, saj so se v nedeljo v Vipavskem Križu vsi razkropili. Se bomo zmenili tehnične zadeve in si dokončno razdelili naloge.
RAZPORED SPOVEDOVANJA v Novi Gorici Kristusa Odrešenika
petek, 12. aprila 2019
7. do 9. ure – g. Lojze Kržišnik
9. do 11. ure – g. Cvetko Valič
11. do 13. ure – g. Joško Bric
13. do 15. ure – g. Dominik Brus
15. do 17. ure – g. Lojze Kržišnik
17. do 19. ure – g. Cvetko Valič
19. do 20. ure – g. Dominik Brus
sobota, 13. aprila 2019
7. do 9. ure – g. Dominik Brus
9. do 11. ure – g. Jože Tomažič
11. do 13. ure – g. Joško Bric
13. do 16. ure – g. Dominik Brus
16. do 19. ure – g. Lojze Kržišnik
Naslednje dni do velikega četrtka bo priložnost za spoved pol ure pred mašo in med mašo
Spoved je priložnost, da prosiš Boga odpuščanja in prejmeš njegovo usmiljenje. Preden greš k spovedi, si vzemi nekaj časa, da se zbereš in premisliš o tem, kaj si drugim storil slabega in kaj lahko narediš, da bi bil boljši kristjan. Iskrena spoved je priložnost, da se prenovi tvoja duša in da se odpreš božji milosti. Spodnja vprašanja ti lahko pomagajo premisliti, glede česa potrebuješ odpuščanje.
- Sem zavračal ali zanemarjal svojo vero? Sem si prizadeval, da jo bolje spoznam? Sem jo branil, ali pa sem se je sramoval? Ali kakšnega vidika svoje vere ne sprejemam?
- Sem po nemarnem izgovarjal božje ime? Sem se ukvarjal s spiritizmom, sem polagal svoje zaupanje v vedeževanje ali horoskope? Sem bil nespoštljiv do svetih stvari, krajev ali oseb?
- Sem po lastni volji izostajal od svete maše ob nedeljah ali zapovedanih praznikih?
- Sem prejemal Gospoda v svetem obhajilu, kadar sem imel na vesti kakšen velik greh?
- Sem ga prejemal brez dolžne hvaležnosti in globokega spoštovanja?
- Sem bil nepotrpežljiv, jezen ali zavisten?
- Hranim v sebi kakšno zamero oz. nisem pripravljen drugim odpustiti?
- Sem bil v besedah ali fizično nasilen do drugih?
- Sem sodeloval ali koga spodbujal pri izvajanju splava, uničevanju zarodkov, pri evtanaziji ali drugih načinih za končanje človeškega življenja?
- Sem koga sovražil ali obsojal v mislih ali z dejanji? Sem preziral druge ljudi?
- Sem o drugih slabo govoril?
- Sem pretiraval pri uživanju alkohola? Sem užival mamila?
- Sem gledal pornografske posnetke ali internetne strani? Sem opravljal nečista dejanja s samim sabo ali z drugimi? Živim s kom, kot da bi bil poročen, čeprav nisem?
- Če sem poročen, si prizadevam ljubiti svojega sozakonca bolj kot kogar koli drugega? Postavljam na prvo mesto svoj zakon? Svoje otroke? Sem odprt za sprejemanje novega življenja?
- Ali dopuščam, da moje delo zavzema čas in energijo, ki pripadata moji družini in prijateljem?
- Sem bil prevzeten ali sebičen v mislih ali dejanjih? Sem bil brezbrižen do ubogih in pomoči potrebnih? Sem trošil denar za svoje udobje in osebno razkošje ter pri tem pozabljal na svojo odgovornost do drugih in do Cerkve?
- Sem se kdaj zlagal? Sem bil pri svojem delu pošten in marljiv? Sem koga ogoljufal ali okradel pri delu?
- Sem se prepuščal lenobi? Sem dajal svojemu osebnemu udobju prednost pred služenjem drugim? Sem zanemarjal svojo odgovornost, da s svojim zgledom in besedo druge približam k Bogu?
V petek 12. april bo projekcija filma v farovžu ob 20.h. Prišla bo tudi sestra Andreja Čakš, ki je film režirala tako da bo še kratek pogovor z njo.
Križev bo pred mašo (20 min) namesto rožnega venca, ker po maši ne bo časa.
Nekaj o filmu je tudi tukaj https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/od-groficne-do-sluzabnice. Spodaj dodajam eno misel Leopoldine Brandis in molitev za njeno beatifikacijo.
"Misel na Jezusa in na njegovo tako potrpežljivo prenašanje trpljenja iz ljubezni do nas nam pomaga prenašati lastno trpljenje." (Leopoldina Brandis)
MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO MATERE BRANDIS
Dobri Bog, ti vodiš naša pota.
V življenju in krepostih sestre Leopoldine Jožefe Brandis
si pokazal svojo usmiljeno ljubezen
do bolnikov in pomoči potrebnih.
Naj po njenem zgledu
tudi mi dvigamo svoj pogled k tebi in delamo dobro.
Če je tvoja volja, pospeši njeno razglasitev k blaženim,
nam pa na njeno priprošnjo podéli milost ...,
za katero te prosimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen
Grofična Jožefa Brandis, rojena 1815 v Gradcu, je zavrnila snubce in udobje grajskega življenja, da bi stregla ubogim. Iz Maribora je odšla v München, kjer je dobila redovno ime sestra Leopoldina. Po združitvi z izvirno Družbo usmiljenk je po celotni Avstro-Ogrski odprla veliko raznih dobrodelnih ustanov. Za strežbo bolnikom na domu je ustanovila Bolniška dekleta, danes Marijine sestre. Umrla je 1900 v Gradcu. Zanjo poteka postopek za razglasitev k blaženim.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 31.3.2019, 4. Postna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Danes romanje birmancev, njihovih staršev, botrov in vseh, ki se nam boste pridružili. Ob 14.30 se dobimo v Vrhpolju, zmolimo Rupnikov križev pot in poslušamo razlago njegovih mozaikov. Ob 16h obisk Vipavskega Križa in kapucinskega samostana
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 1.4.2019 |
Šempas ob 19.30 + Velikonja Henrik Vitovlje, ob 20h tečaj priprave na krst |
|
|
Torek 2.4.2019 |
Ozeljan ob 18h + Željko Škarabot, ob 20h biblična skupina |
|
|
Sreda 3.4.2019 |
Šempas ob 19.30 + Gregorič Danjel Šempas 8, 8 dan, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 4.4.32019 |
Sv. Lucija ob 19.30 + Jožef Ažman Vitovlje 63d, ob 20h srečanje za starše prvoobhajancev |
|
|
Petek 5.4.2019, prvi petek |
Osek ob 19.30 za vse pokojne iz družine Ličen Osek 47, po maši križev pot |
|
|
Sobota 6.4.2019 |
Šempas ob 8h + Ladislav Vovk Šempas 131, dopoldne obiščem bolnike |
|
|
7.4.2019, 5. postna, tiha nedelja, križev pot pripravljajo zakonci |
Ozeljan ob 7.45 za župnijo, po maši križev pot Osek ob 9h + Vetrih Nejc Osek 72a, po maši križev pot Šempas ob 10h križev pot, ob 10.30 + Pavla in Aldo Mrak Šempas 119 Ob 14.30 križev pot na Vitovlje Ob 16h postno spovedovanje v Šempasu spoveduje Rafko Klemenčič |
|
Zakrament svete birme
S krstom in evharistijo sestavlja zakrament birme celoto "zakramentov uvajanja v krščanstvo", katerih enoto je treba ohranjati. Vernikom je treba torej razlagati, da je prejem tega zakramenta potreben za dopolnitev krstne milosti (prim. BI, Pred. nav. 1). Zakrament birme namreč tiste, ki so krščeni "popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga
strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero" (C 11; prim. BI, Pred. nav. 2).
Zakrament svete birme bi lahko imenovali »krščanska polnoletnost«. Zaključuje zakramente uvajanja v krščanstvo, kar pomeni, da je krščenec z zakramentom svete birme v polnosti vključen v lokalno župnijsko skupnost in da je pripravljen odgovorno živeti krščansko življenje. Ko otrok doseže neko telesno in čustveno zrelost, se zanj začenja novo obdobje življenja. Prihaja iz otroštva v odraslost in zato posebej potrebuje veliko milosti in blagoslova, da bo postal in ostal odgovoren in uspešen odrasel človek in kristjan. Ker se Bog zaveda človekove svobodne volje in s tem tudi šibkosti človeške narave, je postavil zakrament svete birme, ki pomeni dar Svetega Duha, ki dopolni krstno milost (prim. Apd 8,15-17; 19,5sl), da bi se otrok, ki je sedaj že mlad odrasel, mogel v življenju prav odločati in prav uporabljati vse, kar mu Bog podarja.
Kakšni so učinki svete birme?
Zakrament svete birme ima svoje specifične učinke: globlje nas zakorenini v božje sinovstvo, ki nam daje klicati "Aba, Oče" (Rim 8,15); trdneje nas zedini s Kristusom;
poveča v nas darove Svetega Duha; spopolni našo povezanost s Cerkvijo; podeli nam posebno moč Svetega Duha, da bi z besedo in dejanjem kot resnične Kristusove priče širili in branili vero, da bi srčno izpovedovali Kristusovo ime, in da se ne bi nikoli sramovali križa (KKC 1303). Vendar teh učinkov ne smemo mešati s sodobno pogansko miselnostjo, ki degradira zakrament na raven neke magije. Temveč:
1304 Kakor krst, katerega dovršitev je, se tudi birma podeljuje samo enkrat. Birma namreč vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, "character". To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča (prim. Lk 24,48-49).
Ravno zato, da bi se ohranila svetost tega zakramenta in da ga ne bi zasenčila razna obstranska dogajanja - ki so se ponekod popolnoma spremenila v zgolj materialno obdarovanje birmanca – je Cerkev postavila nekaj pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi zakramentalna milost čim bolje delovala, kajti kakor zakrament krsta tudi sveto birmo lahko prejmemo samo enkrat.
Da bi krščenec lahko v polnosti zaživel v lokalni župnijski skupnosti in s tem dokazal svojo zrelost in dozorelost v krščanskem nauku, mora prejeti vse tri zakramente v primernem času. »1304 Kakor krst, katerega dovršitev je, se tudi birma podeljuje samo enkrat. Birma namreč vtisne v dušo neko neizbrisno duhovno znamenje, "character" (prim. DzS 1609). To je znamenje za to, da je Jezus Kristus zaznamoval kristjana s pečatom svojega Duha in ga odel z močjo od zgoraj, da bi bil njegova priča (prim. Lk 24,48-49). (KKC 1306, ZCP §. 890).
Pogoji za prejem zakramenta?
Večkrat se postavi vprašanje o starosti, ko naj bi otrok pristopil k zakramentu svete birme. V zgodovini se je ta starost premikala v skladu z osebno zrelostjo prejemnikov. Vendar je treba vedeti, da odraslost vere ne pomeni vedno odraslost naravne rasti ali obratno (KKC 1308).
Naslednji pogoj je priprava na birmo, ki »mora meriti na to, da privede kristjana h globljemu zedinjenju s Kristusom, k bolj živi zaupnosti s Svetim Duhom, z njegovim delovanjem, njegovimi darovi in njegovimi klici, da bo mogel bolje prevzemati nase apostolske odgovornosti krščanskega življenja. Pri tem si bo birmanska kateheza prizadevala prebuditi čut pripadnosti k Cerkvi Jezusa Kristusa, tako k vesoljni Cerkvi kakor k župnijski skupnosti. Ta zadnja nosi posebno odgovornost pri pripravi birmancev (KKC 1309).
1310 Za prejem birme je treba biti v stanju milosti. Spodobi se prejeti zakrament pokore, da bi bil človek očiščen za podaritev Svetega Duha. Bolj goreča molitev mora pripraviti na to, da kandidati sprejmejo moč in milosti Svetega Duha z učljivostjo in razpoložljivostjo (prim. Apd 1,14).
1311 Za birmo, kakor tudi za krst, je primerno, da kandidati iščejo duhovno pomoč botra ali botre (Več o botrih in pogojih, ki jih morajo izpolniti). Primerno je, da je isti kakor za krst, da se tako dobro pokaže enota obeh zakramentov.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.3.2019, 3. Postna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 25.3.2019, Gospodovo oznanjenje, starševski dan |
Šempas ob 18h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo za zdravje, po maši prireditev in igrica za starše, ob 20h začetek tečaja priprave na krst |
|
|
Torek 26.3.2019 |
Ozeljan ob 18h v čast sv. Jakobu p. n. Vitovlje 81 |
|
|
Sreda 27.3.2019 |
Šempas ob 18h + iz družine Bele in Košuta Šempas, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 28.32019 |
Sv. Lucija ob 18h v čast Svetemu Duhu Vitovlje |
|
|
Petek 29.3.2019 |
Osek ob 18h vsi + Badalič Osek 42 |
|
|
Sobota 30.3.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo, ob 14h krst v Oseku |
|
|
31.3.2019, 4. postna nedelja, križev pot, prošnje in zahvale imajo birmanci |
Ozeljan ob 7.45 + Kristančič Milan Ozeljan 12, po maši križev pot Osek ob 9h + Ažman Jožef Vitovlje 63d, po maši križev pot Šempas ob 10h križev pot, ob 10.30 v zahvalo Šempas 37a Romanje birmancev njihovih staršev botrov in vseh, ki se nam boste pridružili, ob 14.30 se dobimo v Vrhpolju, zmolimo Rupnikov križev pot in poslušamo razlago njegovih mozaikov, ob 16h obisk Vipavskega Križa in kapucinskega samostana |
|
25. 3. 2019 na Gospodovo oznanjenje in starševski dan maša v Šempasu po maši igrica, ob 20h začetek priprave staršev na krst otrok, ki bo na belo nedeljo 28.4.2019
Gospodovo oznanjenje in materinski dan
Oznanjenje - Katedrala v Madridu - vir - Centro Aletti
Materinski dan izhaja iz krščanskega praznika Gospodovega oznanjenja, pri katerem gre za Marijin praznik, ki se praznuje devet mesecev pred božičem. Korenine praznik vleče iz ameriškega ženskega socialnega gibanja v 19. stoletju, v Evropo pa se je razširil po 1. svetovni vojni.
Po drugi svetovni vojni je materinski dan pri nas zasenčil dan žena, 8. marca, v 90. letih prejšnjega stoletja po osamosvojitvi Slovenije pa je znova začel dobivati veljavo in prostor v javnem življenju.
Biti mama je težka služba
Materinstvo v modernem času ni lahek podvig, saj se matere prepogosto osredotočijo predvsem na svoje otroke, nase pa pozabijo, je povedala strokovnjakinja za partnerske odnose Melita Kuhar Pucko. Mame morajo vzdrževati tihožitje med različnimi vlogami in ostati ženske, partnerice, prijateljice in tudi hčerke svojim staršem, je še dodala. Po njenem mnenju je umirjenost in občutek kompetentnosti nuja za dobro vzgojo otrok.
"Dobra mama je tista, ki zna poskrbeti zase, saj šele, ko se sama počuti dobro, se lahko kakovostno razdaja otrokom in partnerju," je prepričana Melita Kuhar Pucko.
Otrokom je treba postaviti meje
Puckova, ki med drugim vodi projekt Svetovalnica, je poudarila, da so največje vrline dobrih mater postavljanje mej otrokom, brezpogojna ljubezen ter dajanje občutka varnostni in sprejetosti. V prvih letih otrokovega življenja je mama najpomembnejša, saj se z otrokom povežeta v zdravo simbiozo, ki zadovolji otrokove osnovne potrebe in zagotovi odlično odskočno desko za otrokov razvoj v čustveno zdravo osebo, ki zaupa ljudem in okolici. Posledica je boljša družba, zato je vloga mater tako pomembna, je poudarila.
Mater se je lepo spomniti tudi na ta dan, a je treba naklonjenost do njih izkazovati skozi vse leto, je dodala Puckova.
Mater vse več, rojstev manj
Število žensk z izkušnjo materinstva se v Sloveniji povečuje, vendar rodijo vse manj otrok. Po statističnih podatkih je v Sloveniji nekaj več kot 663.000 mater. V letu 2013 so bile matere pri nas ob rojstvu prvega otroka stare povprečno 29 let. V tem letu se je rodilo nekaj več kot 21.100 otrok, pri čemer je polovica mater rodila prvič, več kot tretjina pa drugič.
Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.
Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.
Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime 'začetek odrešenja' ali 'spočetje Kristusa'. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.
Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca.
V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji.
Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«
Na ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 17.3.2019, 2. Postna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Začenjamo teden za družino
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 18.3.2019 |
Sveta Lucija ob 18h + starši Vitovlje 82b |
|
|
Torek 19.3.2019, sv. Jožef |
Ozeljan ob 18h v zahvalo za prejete milosti Šmihel |
|
|
Sreda 20.3.2019 |
Šempas ob 18h za duhovne poklice, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 21.32019 |
Sv. Lucija ob 18h + brat in starši Vitovlje 86 |
|
|
Petek 22.3.2019 |
Osek ob 18h + Rožič in Gleščič Osek 84 |
|
|
Sobota 23.3.2019 |
S postaje Šempas ob 7.15 romanje strežnikov v Zaplaz in k blaženemu Alojziju Grozdetu maša za župnijo
|
|
|
24.3.2019, 3. postna nedelja, križev pot, prošnje in zahvale imajo prvoobhajanci |
Ozeljan ob 7.45 + Kravina Valentin Ozeljan 30, po maši križev pot Osek ob 9h + Danilo Ipavec Vitovlje 19 po namenu ŽGS Osek, po maši križev pot Šempas ob 10h križev pot, ob 10.30 + Lenščak Ana Šempas 43 ob 14.30 križev pot na Vitovlje |
|
25. 3. 2019 na Gospodovo oznanenje in starševski dan maša v Šempasu po maši igrica, ob 20h začetek priprave staršev na krst otrok, ki bo na belo nedeljo 28.4.2019
Oznanila župnij Šempas in Osek; 10.3.2019, 1. Postna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 11.3.2019 |
Sveta Lucija ob 18h v priprošnjo in zahvalo p. n. Marinčič , ob 19h v Oseku biblična skupina |
|
|
Torek 12.3.2019 |
Ozeljan ob 18h + Gruden Šmihel 28 |
|
|
Sreda 13.3.2019 |
Šempas ob 18h pokojni iz družine Remec Šempas 56, med mašo in po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 14.32019 |
Ozeljan ob 18h + Anica Velikonja Ozeljan 73 |
|
|
Petek 15.3.2019 |
Osek ob 18h + Miran Bovcon Osek 6 |
|
|
Sobota 16.3.2019 |
Šempas ob 8h za župnijo
|
|
|
17.3.2019, 2. postna nedelja, križev pot vodijo pevci |
Ozeljan 7.45 + Gabrijelčič Pavla Ozeljan 49, po maši križev pot Osek ob 9h + Ažman Jožef Vitovlje 63d, 8 dan, po maši križev pot Šempas ob 10h križev pot, ob 10.30 po namenu ob 14.30 križev pot na Vitovlje |
|
Vsako prvo postno nedeljo pri sveti maši beremo o Jezusovih skušnjavah, ki jih je imel v puščavi, potem ko je končal s štirideset dnevnim postom. Na začetku evangeljskega odlomka lahko vidimo, da je bil Jezus po eni strani poln Svetega Duha, po drugi strani pa beremo, da ga je hudič skušal. To dejstvo nam sporoča, da je vsak človek, ki se trudi živeti z Bogom, od hudiča najbolj osovražen. Tisti, ki ne živijo z Bogom niti ne občutijo skušnjav, kajti njihova življenja so naravnana proč od Boga, zato se hudič niti ne ukvarja z njimi, saj se zaveda, da so izgubljeni za Božje življenje. Jezus pa je bil za hudiča še posebej aktualen, saj se je zavedal, da na Jezusovem poslanstvu stoji in pade odrešenje vsega človeštva. Na koncu poročila lahko beremo, da se je Jezus obranil skušnjav, obenem pa samo evangelist Luka poudari, da se je hudič »umaknil od njega do primernega časa« (Lk 4, 13). To nam govori, da se tisti, ki skuša živeti s Bogom, sicer lahko v določeni situaciji obrani hudičevih skušnjav, treba pa je računati, da bo hudič človeka do njegovega zadnjega diha zapeljeval stran od Boga. Postni čas nam lahko pomaga, da globlje zaživimo z Gospodom in s tem postanemo imuni na vsa hudičeva prigovarjanja.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 3.3.2019, 8. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
Še danes in jutri se strežniki in njihovi starši lahko prijavijo za romanje v Zaplaz. Cena, ki jo poravnate ob vpisu je 5 eur.
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 4.3.2019 |
Sveta Lucija ob 18h + Štefanija in + Remec Osek 86 |
|
|
Torek 5.3.2019 |
Ozeljan ob 18h v zahvalo Šmihel 9, verouk odpade, ob 20h zakonska |
|
|
Sreda 6.3.2019, pepelnica začetek postnega časa, pri maši pepeljenje |
Šempas ob 18h + Lenščak Ana Šempas 43, 8 dan, po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 7.32019 |
Ozeljan ob 18h za župnijo |
|
|
Petek 8.3.2019 |
Osek ob 18h + Remec Ermina in Zdravko Osek 72 |
|
|
Sobota 9.3.2019 |
Šempas ob 8h + Humar Vinko Šempas 185, blagoslavljam domove, ob 20h zakonska
|
|
|
10.3.2019, 1. postna nedelja, križev pot vodi karitas |
Ozeljan 7.45 + Jožef Karlo in Pepca Mervič Šmihel 33, po maši križev pot Osek ob 9h Bogu in MB v priprošnjo in zahvalo za zdravje Osek 16a, po maši križev pot Šempas ob 10h križev pot, ob 10.30 + Marijo Bovcon Šempas 33g, ob 14.30 križev pot na Vitovlje |
|
Zahvaljujem se vsem, ki ste ob priliki pogreba Ane Lenščak darovali za cerkev
Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2019
Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2019 nosi naslov iz pisma apostola Pavla Rimljanom: »Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov« (Rim 8,19).
»Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov« (Rim 8,19).
Dragi bratje in sestre,
vsako leto Bog po sveti materi Cerkvi »naklanja svojim vernikom, da se pripravijo z veseljem, očiščeni v duhu, na praznovanje velike noči [...] in zajemajo iz skrivnosti odrešenja polnost novega življenja v Kristusu« (Postni hvalospev). Tako lahko hodimo od velike noči do velike noči k izpolnjevanju tistega odrešenja, ki smo ga že prejeli s Kristusovo velikonočno skrivnostjo: »Odrešeni smo bili namreč v upanju« (Rim 8,24). Ta skrivnost odrešenja, ki deluje v nas že med zemeljskim življenjem, je dinamičen proces, ki vključuje tudi zgodovino in celotno stvarstvo. Tako sveti Pavel pravi: »Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov« (Rim 8,19). V tej luči vam želim ponuditi v razmislek nekaj izhodiščnih točk, ki nas bodo spremljale na poti spreobrnjenja v postnem času.
1. Odrešenje stvarstva
Praznovanje svetega tridnevja Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja, ki je vrhunec bogoslužnega leta, nas vedno znova vabi, da živimo pot priprave z zavestjo, da je naše življenje skladno s podobo Kristusa (prim. Rim 8,29), kar je neizmeren dar Božjega usmiljenja.
Ko živimo kot Božji otroci, odrešene osebe, ki se pustijo voditi Svetemu Duhu (prim. Rim 8,14) ter znajo prepoznati in udejanjati Božji zakon – začenši s tistim, ki je vpisan v naše srce in naravo –, delamo dobro tudi stvarstvu in sodelujemo pri njegovem odrešenju. Zato stvarstvo, kakor pravi sv. Pavel, željno pričakuje razodetje Božjih otrok kot tistih, ki uživajo milost Jezusove velikonočne skrivnosti in v polnosti živijo sadove, ki so namenjeni, da dozorijo v telesu samem. Ko Kristusova ljubezen preoblikuje življenje svetnikov v njihovem duhu, telesu in duši, slavijo Boga. Po molitvi, kontemplaciji in umetnosti vključujejo vse ustvarjeno v isto hvalnico, kot je čudovito izraženo v Hvalnici stvarstva ali Sončni pesmi svetega Frančiška Asiškega (prim. okrožnica Laudato si', 87). Toda harmonijo, izhajajočo iz odrešenja, v svetu še vedno ogroža negativna moč greha in smrti.
2. Uničujoča sila greha
Ko ne živimo kot Božji otroci, se pogosto do svojih bližnjih, do stvarstva in do sebe vedemo uničujoče. Tedaj se bolj ali manj zavestno odločimo, da bomo vse uporabljali po svoji volji. Zloraba tako postane gonilo našega delovanja. S svojim načinom življenja prekoračimo tiste meje človeškega življenja in narave, ki bi jih morali spoštovati. Živimo po nebrzdanih željah, ki jih Knjiga modrosti (prim. Mdr 2,1-11) pripisuje brezbožnim, torej tistim, ki iz svojega življenja izključijo Boga in upanje na prihodnost. Če ne hrepenimo po veliki noči k zarji vstajenja, živimo tako, kot je izraženo v besedah »Hočem vse in hočem takoj!« in »Več ni nikoli dovolj!«.
Vemo, da je vzrok za vsako zlo greh, ki vse od začetka človeštva prekinja občestvo z Bogom, drugimi in stvarstvom, s katerim smo povezani predvsem s svojim telesom. Prelom občestva z Bogom je popačil tudi harmoničen odnos z okoljem, v katerem smo poklicani živeti – vrt se je spremenil v puščavo (prim. 1 Mz 3,17–18). Gre za greh, ki človeka zavaja. Domišlja si, da je bog stvarstva in njegov absolutni gospodar, ter stvarstva ne uporablja z namenom, kot je želel Stvarnik, temveč za lastno korist in v škodo ustvarjenih bitij.
Ko se opusti Božjo postavo, postavo ljubezni, se uveljavi zakon močnejšega nad šibkejšim. Greh, ki biva v človekovem srcu (prim. Mr 7,20–23) in se izraža kot zavist, hlastanje po izrednem blagostanju, nezanimanje za blagor drugih in pogosto tudi za lastni blagor, privede do izkoriščanja stvarstva, oseb in okolja. Gre za nenasitno željo, ki se pojmuje kot pravica in ki prej ko slej pokonča tudi tistega, ki ga ima v lasti.
3. Zdravilna moč pokore in odpuščanja
Za stvarstvo je nujno potrebno, da se Božji otroci, ki so postali »nova stvar«, razodenejo: »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo« (2 Kor 5,17). S tem lahko tudi stvarstvo »praznuje veliko noč«: odpre se novim nebesom in novi zemlji (prim. Apd 21,1). Pot k veliki noči nas spodbuja, da umijemo svoj obraz in prenovimo svoje krščansko srce ter s pokoro, spreobrnjenjem in odpuščanjem zaživimo vse bogastvo milosti velikonočne skrivnosti.
Ta »neučakanost«, to pričakovanje stvarstva bo našlo svojo dopolnitev, ko se bodo razodeli Božji otroci: ko bodo kristjani in vsi ljudje odločno vstopili v proces spreobrnjenja. Vse stvarstvo je skupaj z nami poklicano, »da se /…/ bo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok« (Rim 8,21). Post je zakramentalno znamenje tega spreobrnjenja. Kristjane kliče, da bi velikonočno skrivnost še bolj intenzivno in konkretno utelesili v svoje osebno, družinsko in družbeno življenje, še posebej po postu, molitvi in miloščini.
Postiti se pomeni naučiti se spremeniti svoj odnos do drugih in do ustvarjenih bitij: od skušnjave, da bi nasitili svojo požrešnost, preiti k sposobnosti trpeti zaradi ljubezni, ki lahko zapolni praznino v našem srcu. Moliti, da bi se znali odpovedati čaščenju samozadostnosti in lastnega jaza ter se znali predstaviti kot iskalci Gospoda in njegovega usmiljenja. Dajati miloščino, da bi izstopili iz nespameti živeti in kopičiti vse za nas same v utvari, da si zagotavljamo prihodnost, ki nam ne pripada. Tako bomo ponovno odkrili veselje Božjega načrta za stvarstvo in vsakega od nas, ki je v tem, da ljubimo Boga, svoje brate in sestre in ves svet ter v tej ljubezni najdemo svojo resnično srečo.
Dragi bratje in sestre, štiridesetdnevni »postni čas«, ki ga je Božji Sin preživel v puščavi, ima za svoj cilj, da puščavo stvarstva ponovno spremeni v tisti vrt občestva z Bogom, kakršen je bil pred izvirnim grehom (prim Mr 1,12–13; Iz 51,3). Naj bo naš postni čas hoja po isti poti, da bi povrnili Kristusovo upanje vsemu stvarstvu, »da se bo /…/ iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok« (Rim 8,21). Naj ta milostni čas ne izzveni v prazno. Prosimo Boga, da nam pomaga pri resničnem spreobrnjenju. Opustimo egoizem, pogled usmerjen vase, in se obrnimo h Kristusovi veliki noči. Postanimo bližnji bratom in sestram v težavah, delimo z njimi svoje duhovne in materialne dobrine. Tako bomo sprejeli v svoje življenje Kristusovo zmago nad grehom in smrtjo ter v stvarstvo pritegnili njegovo moč, ki preobraža.
Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.2.2019, 7. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260
|
dan in datum |
kraj, ura maš in ostalih dogodkov |
|
|
Ponedeljek 25.2.2019 |
Sveta Lucija ob 18h + Olga Živec Vitovlje 83b |
|
|
Torek 26.2.2019 |
Ozeljan ob 18h + Špacapan Danica in Oskar Šmihel 68 |
|
|
Sreda 27.2.2019 |
Šempas ob 18h + g. Marjan Kožlin Šempas 33g, med mašo on po maši čaščenje Najsvetejšega |
|
|
Četrtek 28.2.2019 |
Ozeljan ob 18h + Alojzija in Viktor Šfiligoj Šmihel 11c |
|
|
Petek 1.3.2019, prvi petek |
Osek ob 18h + Badalič in Cigoj Osek 61 |
|
|
Sobota 2.3.2019 |
Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b, blagoslavljam domove
|
|
|
3.3.2019, 8. navadna nedelja |
Ozeljan 7.45 + Winkler Ljubo in + starši Ozeljan 20a Osek ob 9h + Marija Šestič Osek Šempas ob 10.30 + Dovžak Jožef in Ivanka Šempas 138 |
|
»Moški so čudna bitja. Tako težko jih je ljubiti!,« večkrat slišimo. A v resnici ne zahtevajo veliko. Ali pač. Presodite sami, ali naslednje preproste nasvete uporabljate lahkotno ali z naporom.
1. Bodite potrpežljivi
Ne glede na to, kaj vse od njegovih navad vas spravlja ob živce in ne glede na to, s čim se on trenutno sooča, bodite potrpežljivi. Globoko vdihnite in v trenutkih, ko bi najraje kaj pikrega izrekli, raje molite, da bi to potrpežljivost znali razviti. Ljubezen je potrpežljiva in s potrpežljivostjo svojemu možu izkazujete ljubezen.
2. Bodite prijazni do njega
Veliko žena do svojih mož pogosto uporablja neprijazen način govorjenja. Toda prijaznost je jezik ljubezni. Biti zavezan nekomu in mu biti resnično blizu nam še ne daje pravice, da smo hudobni do njega. Zato tudi takrat, ko to ni preprosto, vdihnite - in bodite vseeno prijazni.
3. Bodite pošteni do njega
Je čas, ki je primeren za iskren pogovor in je čas, ko je bolje počakati na primeren čas. A ko pride ta pravi čas, bodite iskreni, a na prijazen način. Iskrena komunikacija je ključna za to, da lahko zakon raste in uspeva. Ne skrivajte stvari pred njim. Slednje kvečjemu pripomore k temu, da se zaupanje med vama skrha.
4. Varujte in branite ga
Tudi fizično lahko, seveda