Spominjam, da boste lahko v nedeljo, 6. 9.  oznanili in priporočili dva bližnja dogodka, ki se bosta odvijala v prihodnjem tednu!

Vabilo na informativni dan in k vpisu v katehetsko pastoralno šolo

Katehetsko pastoralna šola usposablja katehiste, animatorje birmanskih in drugih skupin ter voditelje bibličnih skupin.

V študijskem letu 2026/27 bo nadaljevanje študija KPŠ v naši škofiji potekala v Kopru v župnišču pri sv. Marku. Oddaljenost ni ovira, saj imamo omogočena predavanja po hibridnem sistemu, v živo in po posnetkih!

Vsekakor se vse dogovorimo na informativnem dnevu!

Informativni dan: v župnišču Koper – Sveti Marko, v sredo,  9. septembra 2026, ob 17.00.

in

Molitveni dan za duhovne poklice – 2026 z naslovom: Odprte vrata Kristusu

Molitveni dan za nove duhovne poklice v škofiji Koper bo v soboto,  12. septembra  2026 v baziliki na Sveti Gori.  Posebej želimo ta dan prositi za nove duhovne poklice, za svetost poklicanih, za vse tiste, ki v naši škofiji opravljajo katehetsko službo in za družine v katerih rastejo in zorijo duhovni poklici, da bo tudi na tak način prišlo do izraza letošnje geslo: »Odprite vrata Kristusu«.

Spored srečanja:

Ob 8.00 uri molitev križevega pota s Prevala na Sveto Goro.

Ob 9.30 uri – srečanje za strežnike in strežnice in otroke v kapeli prikazovanja. Vabljeni so zlasti strežniki in strežnice iz dekanije Idrija - Cerkno. Vsi naj s seboj prinesejo svoje strežniške obleke. Istočasno bo v baziliki molitvena ura.

Ob 10.30 uri – sveta maša s somaševanjem letošnjih jubilantov in drugih duhovnikov. Pri sveti maši bo med pripravnike za diakonat in presbiterat (admissio) sprejet Jakob Domenik in Dejan Glavač. Ob koncu maše bodo katehistinje in katehisti prejeli spričevala KPŠ. Pri sveti maši sodeluje dekanija Idrija - Cerkno, katehisti in katehistinje ter jubilanti.

Ob 13.00 uri – kratek koncert mladinskega zbora iz Šempasa

Ob 13.30 uri – litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim.

Lep pozdrav v Gospodu!

Ervin

Verouk 2026/27

- Verouk ni le ena od popoldanskih dejavnosti, temveč poseben Božji dar in milost. V tej starosti so otroci zelo
dojemljivi za vero, pri čemer ima posebno mesto sveta evharistija. Kateheti smo v posredovanju zakladov vere
otrokom vaši sodelavci in ne moremo nadomestiti družinske verske vzgoje in nedeljske maše, zato vas prosim za sodelovanje.
- Veroučna ura traja od 16.45 do 17.30 (45 min). za birmance 1 uro. Verouk začenjamo točno. Vsako zamujanje moti delo. Otroci
naj prinašajo veroučne pripomočke: katekizem, zvezek, peresnico in nalepljene listjke ob domači nalogi. Če pripomočkov nimajo, ne morejo sodelovati pri pouku.
- Domače naloge naj delajo sami in redno, seveda pa je dobrodošla vaša pomoč in podpora.
- Izostanke je treba opravičiti in navesti razlog: osebno, po e-pošti ali telefonu. Otrok sam ne more opravičiti
izostanka. Če opravičila ne bo, bo izostanek neopravičen.
- Da bi lahko verouk obrodil dobre sadove, je potreben nek red in disciplina. Pogovorite se z otrokom o tem. Če
bo otrok moteč, vas bomo na to opozorili, saj imajo drugi otroci pravico do kakovostnega pouka.
- Če otroku dovolite prinesti s seboj telefon, mora biti ta med učno uro utišan. K uri naj ne prinašajo sladkarij in
prigrizkov, ki jih potem celo uro drobijo.
- Vabimo vas, da se skupaj z otrokom redno udeležujete nedeljske svete maše. Maša je milostni čas,
kjer se osebno srečamo z Gospodom, mu prinašamo svoje prošnje in zahvale ter dobimo novo moč in blagoslov
za prihajajoč teden. Vaši otroci so tudi vabljeni, da se vključijo v ministrantsko službo ali otroški pevski zbor.
kontakte katehistinje ali kateheta dobite pri prvi uriverouka ko je tudi kratko srečanje z starši.

Takrat lahko tudi poravnate prispevek za verouk in katekizme, ki znaša 25 eur za 1. in 2. razred za vse ostale 20 eur.

 Milena Černe, tel. 040 236649; e-pošta: milenacerne@yahoo.com
Vse dobro in blagoslovljeno veroučno leto vam želimo vaši kateheti.

Spoštovani gospod župnik,

z dobrodelno akcijo Vincencijev koledar bi vas zelo radi obiskali tudi letos, in sicer v nedeljo, 13. septembra 2026, oziroma katero od prihodnjih nedelj v septembru.

Če bi bil naš obisk 13. september mogoč, vas lepo prosimo za odgovor na ta e-mail ali klic na telefonsko številko 040 244 657 (Andreja). Če vam ta termin ne ustreza, se bomo z veseljem dogovorili za katero od naslednjih nedelj.

Letošnja zbrana sredstva bomo namenili ureditvi novih prostorov Dnevnega centra za brezdomce v Ljubljani, saj moramo dosedanjo lokacijo zapustiti. S pomočjo Misijonske družbe smo kupili hišo v Ljubljani, ki pa je potrebna temeljite obnove. Pri tem nam bodo v veliko pomoč tudi sredstva, zbrana z akcijo Vincencijev koledar.

Iskrena hvala za vašo dolgoletno podporo naši dobrodelni akciji, ki letos poteka že štirinajsto leto. Z vašo pomočjo smo v teh letih lahko naredili veliko dobrega:

• opremili smo mizarsko delavnico za delo z brezdomci,
• obnovili dve stanovanji za ljudi v stiski,
• pomagali mladim na poti osamosvajanja ter
• zgradili Hišo prostovoljstva, namenjeno mladim in prostovoljcem.

Upamo, da bomo tudi letos z vašo pomočjo lahko naredili pomemben korak in uredili nove prostore za ljudi, ki živijo na robu družbe.

Hvala za vašo odprtost in podporo.

Želimo vam obilo blagoslova in Božje pomoči pri vašem delu.

S spoštovanjem,
Andreja Ličen
za Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote

Približuje se Stična mladih.  Glede na to, da bo GPO teden kasneje kot običajno, vas prosim, da v  prihajajočih oznanilih objavite spodnje vabilo.

Prosim vas tudi, da mladi ob prijavi pustijo svoj tel. številko. Ti kontakti mi bodo pomagali pri organiziranju prevoza. Obenem vas prosim, da ob prijavi poberete denar za prevoz v višini 15€.

Besedilo za oznanila:

SRIČNA MLADIH: Mladi ste toplo vabljeni, da se prijavite v Stično mladih, ki bo potekala v soboto, 19. 9. od 10.30 do 20.30. Avtobusi bodo odšli iz Nove Gorice (cerkev Kristusa Odrešenika) in nato ustavili v Šempetru, Dornberku in Selu. O točnem času odhoda in vrnitve boste obveščeni prihodnjo nedeljo. Stroški prevoza znašajo 15€.  Vsak udeleženec naj se prijavi tudi na spletni strani sticna.net in tako pridobi vstopnico za prireditev. Prijave zbiramo do nedelje, 13. septembra.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 21. navadna nedelja, 23.8.2026,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Urnik verouka za veroučno leto 2026/27

Cene katekizmov in prispevek za verouk skupaj 1. in 2. razred 25 eur, ostali 20 eur. Vpis otroka pri prvi uri verouka. Začnemo v ponedeljek 7.9.2026. Poleg rednega verouka, domačih nalog in znanja je za zveličanje nujna tudi molitev, obisk sv. maše in življenja po veri.

AI Mode conversation: kdaj stojimo sedimo ali klečimo pri katoliški sveti maši

kdaj stojimo sedimo ali klečimo pri katoliški sveti maši

Pri katoliški sveti maši se telesne drže (stanje, sedenje in klečanje) menjajo glede na trenutni del bogoslužja, saj vsaka drža izraža drugačen duhovni pomen – stanje pomeni spoštovanje in pripravljenost, sedenje je drža poslušanja, klečanje pa izraža globoko klanjanje, vero in kesanje. Pravila za telesne drže v Sloveniji natančno določa Slovenska škofovska konferenca v skladu s Splošno ureditvijo rimskega misala. [1, 2, 3, 4]

Spodaj je podroben pregled, kdaj natančno stojimo, sedimo ali klečimo.

Kdaj stojimo?

Stanje je drža velikonočnega veselja, spoštovanja in dejavne pripravljenosti. Med mašo stojimo v naslednjih delih:

• Uvodni obred: Od začetnega zakristijskega zvonca, med procesijo, uvodno pesmijo, kesanjem, vzklikom Gospod, usmili se, slavo (Slava Bogu na višavah) do konca glavne mašne prošnje. [1]
• Evangelij: Med petjem aleluje (ali vrstice pred evangelijem) ter med celotnim branjem evangelija. [1]
• Izpoved vere in prošnje: Med molitvijo vere (Verujem) in med prošnjami vernikov. [1]
• Priprava darov (konec): Vstanemo ob duhovnikovem povabilu: »Molite, bratje in sestre ...« in ostanemo stoje med hvalospevom do vzklika Svet, svet, svet. [1]
• Obhajilni obred: Od vzklika »Skrivnost vere« (če ne klečite), med molitvijo Oče naš in med pozdravom miru. [1]
• Prejemanje obhajila: Ko gremo k obhajilu, in nato med sklepno prošnjo po obhajilu. [1, 2, 3]
• Sklepni obred: Med končnim blagoslovom in sklepno pesmijo. [1]

Kdaj sedimo?

Sedenje je drža zbranega poslušanja, sprejemanja in premišljevanja. Med mašo sedimo v naslednjih delih: [1, 2]

• Besedno bogoslužje: Med prvim in drugim berilom ter med psalmom.
• Homilija: Med pridigo.
• Priprava darov (začetek): Ko duhovnik pripravlja kruh in vino na oltarju ter med nabirko (»pušico«).
• Po obhajilu: Ko se duhovnik vrne k oltarju in pospravi posode, sedimo v sveti tišini za osebno molitev in zahvalo.
• Oznanila: Med župnijskimi oznanili pred koncem maše. [1, 2, 3]

Kdaj klečimo?

Klečanje je izraz najglobljega spoštovanja, adoracije (čaščenja) in vere v Jezusovo resnično prisotnost v evharistiji. Klečimo v naslednjih ključnih trenutkih: [1, 2]

• Evharistična molitev (Spremenjenje): Klečati začnemo takoj po koncu vzklika »Svet, svet, svet«.
• Najsvetejši del: Klečimo med celotnim spremenjenjem kruha in vina v Jezusovo telo in kri.
• Po spremenjenju: Praviloma se v slovenskih cerkvah kleči od spremenjenja naprej skozi celotno evharistično molitev vse do vzklika »Skrivnost vere« ali celo do molitve Oče naš.
• Pred obhajilom: Ponovno pokleknemo po molitvi Jagnje Božje, ko duhovnik dvigne hostijo in reče: »Glejte, Jagnje Božje ...«.
• Po prejemu obhajila: Ko se vrnemo na svoj prostor v klop, lahko po lastni želji klečimo v tihi molitvi, preden sedemo. [1, 2, 3, 4]

Izjema: Če ste starejši, bolni ali v cerkvi ni prostora oziroma klečalnikov, lahko namesto klečanja ves čas stojite ali sedite, pri čemer se med spremenjenjem spoštljivo priklonite

Oznanila župnij Šempas in Osek, 20. navadna nedelja, začetek oratorija v Šempasu, spolnimo se ga tudi v molitvi,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Hvala vsem, ki ste ob priliki pogreba mojega očeta prišli na pogreb, molili, kropili ali izrazili sožalje.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Uradno Evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma, imenovan tudi mednarodni dan črnega traku ali v nekaterih evropskih državah z drugimi imeni, se obeležuje 23. avgusta kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi 20. stoletja, zlasti komunizma, nacizma in fašizma.

23. avgust je bil izbran kot dan, ki sovpada z dnevom podpisa pakta Ribbentrop-Molotov, v katerem sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza podpisali sporazum o medsebojni razdelitvi Vzhodne Evrope. Ta dogodek je leta 2010 tedanji predsednik Evropskega parlamenta in nekdanji poljski premier Jerzy Buzek označil kot »dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva.«  Spominski dan izvira iz protestov, ki so potekali v 80. letih 20. stoletja po zahodnih mestih proti sovjetskim zločinom in okupaciji, začenši s kanadskimi begunci iz držav, ki jih je okupirala Sovjetska zveza. Protesti so vrh doživeli z Baltsko potjo, glavno demonstracijo v času revolucij 1989, ki so prispevale k osvoboditvi baltskih držav.

Namen dneva spomina je ohranjanje spomina na žrtve množičnih izgonov in pobojev, obenem pa tudi spodbujanje demokratičnih vrednot z namenom krepitve miru in stabilnosti v Evropi. V Sloveniji je bil dan spomina na žrtve sprejet na dopisni seji vlade 8. avgusta 2012. Dan spomina je uradno priznala tudi Kanada, ki se ga spominja pod imenom »dan črnega traku« (Black Ribbon Day).

Iz pisma, ki naj bi ga napisal Barnaba (19, 1-3.5-7.8-12)

Pot luči

Pot luči je torej ta. Kdor hoče hoditi pot do določenega kraja, naj skrbno pazi na svoja dela. Spoznanje torej, ki nam je dano, kako hoditi po tej poti, je naslednje: Ljubi njega, ki te je naredil: boj se njega, ki te je ustvaril; dajaj slavo njemu, ki te je odrešil smrti. Bodi preprostega srca in bogat po duhu. Ne druži se s tistimi, ki hodijo po poti smrti; sovraži vse, kar ne ugaja Bogu; sovraži vsako hinavščino. Ne zanemarjaj Gospodovih zapovedi. Ne povzdiguj samega sebe, ampak bodi ponižen v vsem. Ne išči slave. Ne delaj slabih naklepov zoper bližnjega, ne vedi se predrzno.

Ljubi bližnjega bolj kot sam sebe. Ne mori otroka v materinem telesu in ga ne ubijaj, ko se je rodil. Ne odteguj roke svojemu sinu ali hčeri, ampak od mladih nog jih uči strahu božjega. Ne želi blaga bližnjega, ne bodi lakomen. Ne druži se v duši z ošabnimi, ampak občuj s ponižnimi in pravičnimi.

Karkoli se ti pripeti, sprejmi za dobro, vedoč, da se brez Boga nič ne zgodi. Ne bodi dvoličen ne v misli, ne v besedi; dvoličnost je namreč zadrga smrti.

Vse imej skupno z bližnjim in ne govori, da je tvoja last; če vam je vse skupno v neminljivih rečeh, koliko bolj v minljivih? Ne bodi preglasen; tudi usta so zadrga smrti. Kolikor moreš, bodi čist zaradi svoje duše. Ne steguj rok, ko bi kaj dobil, in ne umikaj jih, ko je treba dati. Ljubi kot punčico svojega očesa vsakega, ki ti govori Gospodove besede.

Spominjaj se noč in dan, da pride dan sodbe in išči družbo svetih ljudi, bodisi da se trudiš z besedo ali s spodbujanjem. Skrbi za to, kako bi rešil dušo z besedo ali z delom svojih rok, da dosežeš odpuščanje grehov.

Ne pomišljaj se, ali bi dal, in če daš, ne godrnjaj; spoznal boš, kdo je tisti, ki ti bo dobrotljivo povrnil. Ohrani, kar si prejel, ne da bi kaj dodal ali odvzel. Sovraži slabo do konca. Sodi pravično. Ne delaj razdora, marveč pomirjuj prepirljivce in jih spravljaj. Izpovej se grehov. Ne hodi molit s slabo vestjo. To je pot luči.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 19. navadna nedelja, 9.8.2026,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje.

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta.

Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan.

Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi - Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti.

Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih.
Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo.

Obnovitev izročitve Materi Božji
Odkar je Slovenija samostojna država na praznik Vnebovzete obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«.

»Izročitev Mariji bomo tudi letos obnovili v romarskih cerkvah, po župnijah in drugih svetih krajih. Marijo bomo prosili za pomoč, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti, resnice, poštenosti, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva.

Marija je bila naša sopotnica, spremljevalka, naša priprošnjica in tolažnica v zgodovini. Mariji se želimo zahvaliti za njeno brezmejno skrb in materinsko varstvo. Naša hvaležnost je istočasno tudi naša velika prošnja in želja, da bi še najprej hodili pod njenim varstvom po poti žive vere, svetlega upanja in požrtvovalne ljubezni.

Kar 15 župnijskih cerkva je na Primorskem, v koprski škofiji, posvečenih skrivnosti Marijinega vnebovzetja. Pri tem ne štejemo podružničnih cerkva. Zakaj tako veliko? Najstarejše cerkve so v krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, posvečene Mariji vnebovzeti. Marijinemu vnebovzetju so posvečene naslednje župnijske cerkve: koprska stolnica, Bertoki, Dekani, Movraž, Vreme, Knežak, Jelšane, Slavina, Kojsko, Medana, Kanal, Tolmin, Kobarid, Podmelc v Baški grapi in Spodnja Idrija. Isti skrivnosti je posvečenih tudi več podružničnih cerkva. Upokojeni koprski škof Metod Pirih v tej zvezi poudarja: »Marija je zvezda naše zgodovine in upanje naše prihodnosti. Vsa naša dežela je povezana z Marijo. O Mariji in njenem češčenju v našem narodu pričajo številne umetnine, raznovrstne upodobitve, pesmi, glasba in neštete molitve. Ob Mariji so se navdihovali in vzgajali naši verni predniki.«

Oznanila župnij Šempas in Osek, 17. navadna, 26.7.2926, Krištofova nedelja, darujemo za vsak srečno prevožen kilometer, šagra sv. Jakoba v Ozeljanu, godujeta sv. Joahim in sv. Ana,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Zakaj besedno bogoslužje v odsotnosti duhovnika?

Besedno bogoslužje v odsotnosti duhovnika se obhaja predvsem zato, da se vernikom zagotovi duhovna hrana (Božja beseda) in ohrani nedeljsko občestvo, ko obhajanje celotne svete maše (evharistije) zaradi pomanjkanja duhovnikov ni mogoče. Torej se ne priporoča vernikom naj odidejo drugam.

Ključne razlike od svete maše

• Ni evharistične daritve: Laik ali diakon ne more posvetiti kruha in vina v Jezusovo telo in kri, saj nima duhovniškega posvečenja. Izpuščen je osrednji del od prošenj do Očenaša.
• Spremenjeni obredi: Voditelj ne uporablja pozdravov, ki so pridržani duhovniku (npr. "Gospod bodi z vami"), in ne podeljuje duhovniškega blagoslova na koncu, ampak prosi za blagoslov skupaj z vsemi navzočimi.

Glavni razlogi in nameni

• Pomanjkanje duhovnih poklicev: Zaradi zmanjševanja števila duhovnikov vse župnije ne morejo več imeti redne nedeljske svete maše.
• Posvečevanje Gospodovega dne: Cerkev želi vernikom omogočiti, da izpolnijo krščansko dolžnost praznovanja nedelje tudi takrat, ko maša ni dostopna.
• Povezanost občestva: Skupna molitev in poslušanje Božje besede ohranjata lokalno skupnost živo in povezano.
• Hrana iz mize Božje besede: Katoliška teologija uči, da je Kristus navzoč v svoji besedi, zato verniki ob poslušanju beril prejemajo resnično duhovno hrano.

Ključne razlike od svete maše

• Ni evharistične daritve: Laik ali diakon ne more posvetiti kruha in vina v Jezusovo telo in kri, saj nima duhovniškega posvečenja.
• Spremenjeni obredi: Voditelj ne uporablja pozdravov, ki so pridržani duhovniku (npr. "Gospod bodi z vami"), in ne podeljuje duhovniškega blagoslova na koncu, ampak prosi za blagoslov skupaj z vsemi navzočimi.

• Evangelij: Voditelj ne reče "Gospod bodi z vami", ampak neposredno napove: "Iz svetega evangelija po..." Med branjem evangelija ne drži gorečih sveč in ne kadili z kadilnico.
• Nagovor (Homilija): Laik ne sme pridigati svojih besed. Lahko pa prebere homilijo, ki jo je vnaprej pripravil župnik ali škof, ali pa namesto tega skupnost nekaj minut v tišini premišljuje o prebranem tekstu.
• Izpoved vere: Vsi skupaj zmolijo Verujem.
• Prošnje za vse potrebe: Verniki izrazijo splošne molitvene namene za Cerkev, svet in lokalno skupnost.

3. Zahvala (Hvalospev odpade)

• Ker ni evharistične molitve, se nadaljuje z obhajilnim obredom.

• Oče naš: Voditelj povabi skupnost k molitvi Gospodove molitve.
• Prinese se Najsvetejše (posvečene hostije) iz tabernaklja. Ob tem gorita dve sveči.
• Pozdrav miru: Voditelj povabi: "Izrazimo drug drugemu pozdrav miru.
• Lomljenje kruha se izpusti: Hostije so že posvečene, zato se ne lomi velike hostije .
• Dvig male hostije: Voditelj poklekne, vzame hostijo in jo pokaže ljudem z besedami: "Glejte, to je Jagnje Božje..." Verniki odgovorijo: "Gospod, nisem vreden..."
• Obhajanje: Voditelj se najprej obhaja sam, nato deli obhajilo vernikom z besedami: "Kristusovo telo." Medtem se poje obhajilna pesem.
• Molitev po obhajilu: Po pospravljanju oltarja in krajši tišini voditelj prebere sklepno molitev iz misala.

• Lahko se zmolijo litanije

1. Sklepni obred

• Prošnja za blagoslov: Voditelj se pokriža in reče: "Blagoslovi naj nas vsemogočni Bog, nas varuje vsega hudega in nas pripelje v večno življenje." Skupnost odgovori: "AMEN." (Voditelj se ne obrača k ljudem z dvignjeno roko, ampak prosi za blagoslov skupaj z njimi).
• Slovo: Voditelj reče: "Slavimo Gospoda." Odgovor: "BOGU HVALA."
• Izhodna pesem: Bogoslužje se zaključi s pesmijo.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 16. navadna nedelja, 19.7.2026,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

25. julija v Katoliški Cerkvi obhajamo god apostola Jakoba starejšega.

V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je Jezus poklical, sta bila dva Jakoba, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši.

Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru, njegov oče Zebedej je bil ribič, mati Saloma pa je bila sestra Jezusove matere Marije. Skupaj z bratom Janezom in apostolom Petrom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob, kot večina apostolov, potuhnil, po Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha. Pisec Apostolskih del poroča, da je Herod »dal z mečem usmrtiti Jakoba, Janezovega brata«. To naj bi se zgodilo okrog velike noči leta 44.

Apostol Jakob je zelo priljubljen tudi v Sloveniji, kar dokazuje 68 cerkva njemu posvečenih. Njegove posmrtne ostanke so v 7. stoletju prenesli v Compostelo v današnji Španiji, kjer stoji njemu posvečena katedrala.
 

Kristjani so se zlasti sv. Ani vedno radi priporočali, skupni god Joahima in Ane, Marijinih staršev in Jezusovih starih staršev, ki ga obhajamo 26. julija, pa je bil uveden šele z reformo cerkvenega koledarja leta 1969. S tem so ju želeli postaviti za zavetnika zakoncev in posebej poudariti njuno vzorno zakonsko zvezo, iz katere se je rodila Marija.

Sv. Ani se priporočajo matere in nerodovitne žene, dekleta za srečno poroko in skladen zakon, žene za srečen porod in za blagoslov otrok. Velja tudi za zavetnico proti revščini in priprošnjico proti nevihti. Joahimu se priporočajo mizarji, skupaj z ženo Ano pa sta velika priprošnjika in zavetnika zakoncev.

Sv. Joahimu sta posvečeni na Slovenskem le dve podružnični cerkvi, medtem ko je sv. Ani posvečenih veliko več cerkva, tako župnijskih kot podružničnih, nekatere od teh so tudi obiskane božje poti. Njeno ime nosi naselje Sveta Ana v Slovenskih goricah, ki je hkrati tudi središče istoimenske občine.

»O srečna Joahim in Ana! Vse stvarstvo je vajin dolžnik. Po vama je podarilo Stvarniku najsijajnejši dar vseh darov, namreč čisto mater, edino vredno njega, ki jo je ustvaril.

Veseli se Ana, nerodovitna, ki ne rodiš: vzklikaj in vriskaj, ki nimaš porodnih bolečin! Vriskaj, Joahim, iz tvoje hčere nam dete je rojeno, Sin nam je dan. Imenuje se čudoviti svetovalec, odrešenik vsega sveta, Poslanec; močni Bog. To dete je Bog.

Veseli se Ana, nerodovitna, ki ne rodiš: vzklikaj in vriskaj, ki nimaš porodnih bolečin!

O srečna in vsa čista vajina skupnost, Joahim in Ana! Po vajinem sadu vaju poznamo, kot pravi nekje Gospod: Po njih sadovih jih boste spoznali. Tako sta živela, da je bilo všeč Bogu in vredno nje, ki se vama je rodila. Zaradi vajinega čistega in svetega življenja sta podarila svetu kras devištva, njo, ki je bila edina devica pred porodom, med porodom in po njem; njo, ki je bila edina devica po mišljenju, po duši in po telesu.

O čisti par, Joahim in Ana! Čisto sta živela, tako kot vaju je učil naravni zakon, po božji volji pa sta dosegla to, kar naravo presega: rodila sta svetu njo, ki ni spoznala moža in je postala božja mati. Pobožno in sveto sta živela med ljudmi, rodila pa sta hčerko, ki presega angele in je sedaj kraljica angelov.

Joahim in Ana! Čisto sta živela, tako kot vaju je učil naravni zakon.

O najlepša in najdražja hči! Adamova hči in božja mati! Blažena tvoj oče in mati! Blagor rokam, ki so te nosile! Blagor ustnicam, ki so bile deležne tvojih čistih poljubov in ljubezni tebe, ki si v vsem ohranila svoje popolno devištvo! Radujte se v Gospodu vse dežele, veselite se s petjem in godbo! Glasno kličite; vriskajte, nič se ne bojte!«

Oznanila župnij Šempas in Osek, 15. navadna nedelja, 12.7.2026, Mohorjevo,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Sv. Mohor in Fortunat

Poleg Petra in Pavla ter Cirila in Metoda sta naslednja najbolj znana svetniška “dvojčka” Mohor in Fortunat, ki godujeta na današnji dan. Veljata za oglejska svetnika in mučenca. Mohor naj bi bil po legendi prvi oglejski škof, Fortunat pa njegov diakon. Mohor in Fortunat sta se rodila v 3. stoletju. O njunem poreklu ne vemo nič drugega kot to, da naj bi bil sv. Mohor ugleden oglejski meščan. Zgodovinska dejstva postavljajo oba svetnika na ozemlje današnjega Beograda. Oba sta umrla mučeniške smrti, vendar pa se je zapis o njunem mučeništvu izgubil in Legenda pravi, da naj bi se sveti Mohor leta 46 pridružil apostolu Marku, ki je v Ogleju oznanjal Kristusa. Marko ga je vzel s seboj v Rim in ga izbral za svojega naslednika. V Rimu pa naj bi Mohorja sam sv. Peter posvetil za prvega oglejskega škofa. V osemnajstih letih, kolikor naj bi vodil škofijo, je Oglej napredoval ne samo gospodarsko, ampak tudi versko. V veliko pomoč pri misijonskem delu naj bi mu bil diakon sv. Fortunat.

Leta 64 je v Rimu nastopilo krvavo obdobje Neronovega preganjanja kristjanov, umrla sta sv. Peter in Pavel, v Ogleju pa naj bi cesarski namestnik dal prijeti sv. Mohorja. Mučil ga je, a mu ni mogel priti do živega, zato ga je dal zapreti v ječo. A sredi nje je zasvetila nenavadna svetloba in svetemu Mohorju so se čudežno zacelile vse rane.

Odtlej so se čudeži kar vrstili. Najbolj znana sta ozdravljenje božjastnega sina oglejskega plemenitaša Gregorija ter slepe gospe Aleksandre. Cesarski namestnik je zato kmalu dal zapreti še Fortunata, a čudeži in spreobrnjenja kljub temu niso ponehali, bilo jih je vedno več. Legenda pripoveduje, da je v strahu, da se o tej nenavadno hitri rasti krščanstva ne bi izvedelo po cesarstvu, cesarski namestnik oba dal obglaviti.

Zgodovinska dejstva Zgodovinsko pa je bolj zanesljivo, kar je zabeleženo v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mitrovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. Mohor naj bi bil nižji klerik škofa v Singidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat.

V času preseljevanja narodov (najbrž med letoma 408 in 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala oglejska mučenca.

Njuni imeni imata poseben pomen Ime Mohor je nastalo iz latinskega imena Hermagoras, kar pomeni “govorim javno”. Fortunat pa izhaja iz latinskega pridevnika fortunatus in pomeni srečen, blažen ali premožen. Čeprav je njun življenjski zgled pomemben še danes, pa njuni imeni nista več tako pogosti. Ime Mohor danes pri nas nosi le še 65 moških, Fortunatov pa je zgolj 30.

Posvečenih jima je več cerkva Na slovenskem ozemlju jima je posvečenih sedem župnijskih in več kot 20 podružnih cerkva. Po svetem Mohorju se imenuje več hribov, vrhov, naselij (Šmohor idr.) in cerkva v Sloveniji. K slednjim spada največja cerkev v Sloveniji – cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 5.7.2026, sv. Ciril in Metod,  internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala posebno pisavo glagolico, ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana cirilica (na vzhodu) oziroma latinica (na zahodu). Ciril in Metod veljata za apostola Slovanov in sozavetnika Evrope.

Življenjska pot

Mladost sta preživela v okolici Soluna. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starejši brat Mihael se je že zgodaj odločil za redovništvo in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je bil knjižničar, poleg tega pa je na carigrajski visoki šoli poučeval filozofijo in bil znan tudi kot Konstantin Filozof. Ime Ciril je dobil šele precej pozneje.

Okoli leta 860 ju je cesar poslal misijonarit na polotok Krim.

Na prošnjo moravskega kneza Rastislava iz leta 862 sta šla misijonarit med Slovane. Poznala sta slovanski jezik iz okolice Soluna, vendar ni čisto jasno, ali je bil to njun materni jezik ali pa sta se ga naučila od slovanskih sosedov. Med Slovani na Velikomoravskem sta od leta 863 širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali glagolica – po stari slovanski besedi glagolati = govoriti. S tem sta se zamerila nemško govoreči duhovščini, ki je protestirala pri papežu. Pri tem so se sklicevali na »teorijo treh jezikov« – namreč, da so sveti samo trije jeziki (hebrejščina, grščina in latinščina) in da mora bogoslužje potekati v enem od njih. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so takrat imenovali preprosto slovanski jezik, danes pa ga imenujemo stara cerkvena slovanščina.

Po treh letih na Moravskem sta odšla v Spodnjo Panonijo, kjer sta nekaj časa živela na dvoru kneza Koclja. Potem sta odpotovala v Benetke, kjer sta uspešno branila svoja stališča v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Nato sta odpotovala v Rim. Papež Hadrijan II. ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemškimi duhovniki.

V Rimu je Ciril zbolel in vstopil v samostan (domnevno je šele takrat dobil redovno ime Ciril). Kmalu potem je Ciril umrl, papež Hadrijan II. pa je podprl bogoslužje v slovanskem jeziku in poslal Metoda leta 869 nazaj h Koclju v Panonijo. Ob prihodu v Panonijo so nemški duhovniki napadli Metoda kot krivoverca, pozneje pa so ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Leta 873 je papež dosegel, da so ga izpustili iz zapora, pod pogojem, da ne sme nadaljevati s slovanskim bogoslužjem. Tega pa Metod ni upošteval, zato je moral v Rim na zagovor. Papež Janez VIII. pa je leta 880 potrdil slovansko bogoslužje.

Po Metodovi smrti so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, Metodove učence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar pa je slovansko bogoslužje ostalo živo. Na ozemlju današnje Makedonije in Bolgarije so pod vplivom grške pisave namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih današnje Hrvaške in Slovenije pa se je ohranilo bogoslužje v glagolici do 19. ali celo do 20. stoletja.

Posebno simbolično moč sta izžarevala sveta Ciril in Metod v času narodnega preporoda na Koroškem v 19. stoletju, ko so bila ustanovljena ciril-metodovska društva v deželi. Njihove ikone so krasile cerkve in znamenja. Poseben primer sta sliki svetnikov ob vhodu v Šentmartinsko cerkev pod Frajnberkom nad Škofjim Dvorom v fari Timenica na Celovškem polju, danes v občini Štalenska gora. Le-te ja naslikal potujoči furlanski slikar Jakob Brollo okoli leta 1890.^[1]

Sveta brata Ciril in Metod sta ključna utemeljitelja slovanske pismenosti in kulture. Njun zgodovinski pomen zajema tri glavna področja:

• Prva slovanska pisava: Leta 863 sta ustvarila glagolico, prvo pisavo, prilagojeno slovanskemu jeziku, ki je omogočila zapisovanje verskih in posvetnih besedil.
• Uporaba domačega jezika: V bogoslužje sta uvedla starocerkvenoslovanščino namesto latinščine ali grščine, s čimer sta Slovane postavila ob bok drugim kulturnim narodom.
• Prevajanje: Prevedla sta sveto pismo in ključne liturgične knjige ter s tem postavila temelje slovanskemu književnemu jeziku.

Papež Janez Pavel II. ju je leta 1980 razglasil za sozavetnika Evrope.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 13. navadna nedelja, 28.6.2026, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

V Katoliški Cerkvi 29. junija praznujemo slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla.

Peter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Jezus ga je poklical, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem, ko ga je poklical za učenca, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih« (Mt 16,18–20). Zelo pomembna izkušnja v Petrovem življenju je bila ta, da je Jezusa, po tem, ko je bil le-ta prijet, kljub temu, da se je ob njem vzgajal in učil približno tri leta, trikrat zatajil. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt), življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom.

Po zgodovinskih virih naj bi apostol Peter vladal do leta 67 po Kr. Več zgodnjekrščanskih spisov potrjuje, da je Peter umrl nasilne smrti v Rimu v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje.

Apostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel.

O delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in ustanavljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Podobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67.

Praznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dionizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike.

Problematika novih duhovnih poklicev v katoliški Cerkvi

Problematika novih duhovnih poklicev v Katoliški cerkvi, zlasti v Sloveniji in širši Evropi, predstavlja eno največjih strukturnih in pastoralnih kriz sodobnega časa. Glavni izziv je izrazit upad števila novih duhovnikov, redovnikov in redovnic, kar neposredno vpliva na organizacijo župnijskega življenja.

1. Ključni podatki za Slovenijo. Upad števila duhovnikov.

Staranje kadra: Povprečna starost slovenskih duhovnikov se hitro dviguje, saj starejša generacija odhaja, mladih naslednikov pa ni dovolj.

2. Glavni vzroki za pomanjkanje poklicev

Sekularizacija družbe: Sodobni način življenja prinaša upad verske prakse. Manj ko je aktivnih vernih družin, manjša je verjetnost, da bodo mladi začutili duhovni poklic.

Celibat in življenjski slog: Zaveza celibatu (neporočenosti) in odpoved družinskemu življenju sta za današnjo mladino, ki visoko ceni osebno svobodo in individualizem, izjemno težki oviri.

Izguba družbenega ugleda: Poklic duhovnika je izgubil nekdanji ugled v družbi. K temu prispevajo tudi pretekli škandali in kriza zaupanja v cerkvene institucije.

Strah pred osamljenostjo: Mladi kandidati se bojijo osamljenosti, ki jo prinaša življenje v velikih, izpraznjenih župniščih, kjer morajo pogosto delovati sami.

3. Posledice za delovanje Cerkve

Souprava in združevanje župnij: Ker ni dovolj kadra, en duhovnik pogosto upravlja dve, tri ali celo več župnij hkrati (t. i. souprava).

Preobremenjenost duhovnikov: Zaradi oskrbe večjega števila cerkva, opravljanja pogrebov, maš in verouka so obstoječi duhovniki izgoreli in administrativno preobremenjeni.

4. Iskanje rešitev in novi modeli

Večja vloga laikov: Župnije se morajo reorganizirati tako, da vodenje administracije, gospodarskih zadev in kateheze prevzamejo verniki laiki, duhovnik pa ohrani le zakramentalno vlogo.

Stalni diakonat: Krepi se vloga stalnih diakonov

Uvoz duhovnikov: Nekatere škofije v Evropi že rešujejo stisko z zaposlovanjem duhovnikov iz tujine (Afrika, Azija, Poljska).

Molitveni dnevi: Cerkev organizira redne molitvene verige in dneve za duhovne poklice, s katerimi poskuša prebuditi zanimanje med mladimi.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 12. navadna nedelja, 21.6.2026, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Rojstvo Janeza Krstnika 24. 6. 2026

Evangelist Luka poroča, kako je Bog po angelu naznanil očetu Zahariju Janezovo rojstvo, podobno kot malo kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa, božjega Sina. V obeh primerih je božji poslanec določil tudi ime otroka, s katerim je naznačeno njegovo poslanstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni 'Bog je milostljiv'. Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato, ker je krstil tudi Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija.

Kdor sodeluje pri cerkvenem bogoslužju ali kdor sam bere Sveto pismo, ima živo pred očmi prizor oznanjenja rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju v jeruzalemskem templju. Njegova žena Elizabeta, sorodnica Jezusove matere Marije (uveljavil se je naziv 'teta'), je vztrajno prosila Boga, da bi jima naklonil potomstvo, po katerem bi bila deležna sreče mesijanskih časov.

Zaharija in Elizabeta sta živela v kraju Ain Karem kakih sedem kilometrov jugozahodno od Jeruzalema. Ko je prišel angel k Mariji, ji je v potrditev, da Bogu ni nič nemogoče, dejal: »Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno.« Marija je brž pohitela k svoji sorodnici. Ob njunem srečanju je iz Marijinega srca privrel najlepši hvalospev Bogu: njena hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda. Ko je Elizabeta rodila sina, so mu hoteli sorodniki dati ime po očetu, toda Zaharija je vzel deščico in nanjo zapisal: »Janez je njegovo ime.« Tedaj je spet mogel govoriti: začasna onemelost je bila kazen, ker ni veroval angelovemu oznanilu. Sorodnike in sosede je ob vsem tem obšel strah in spraševali so se, kaj bo s tem otrokom, ko se že ob njegovem rojstvu dogajajo tako nenavadne stvari. Janez je bil rojen za to, da pripravi pot Odrešeniku. To nalogo je izpolnil, ko je Jezusa predstavil ob krstu v Jordanu.

»Kaj bo iz tega otroka?« se lahko vprašamo ob rojstvu vsakega otroka. Vsak človek je po božjih načrtih enkraten in neponovljiv, vsakemu je določena posebna naloga, ki jo mora izpolniti prav on in nihče drug. Na to pa ga morajo pripraviti predvsem njegovi starši pa tudi drugi vzgojitelji.

Ime Janez je na Slovenskem tako razširjeno, da je postalo skoraj sinonim za Slovenca ('kranjski Janez'). Janez je ime mnogih svetnikov (skupaj 224, v Letu svetnikov jih je 49), najbolj znana pri nas sta Janez Krstnik in Janez Evangelist (27. decembra). Danes imajo god številni Slovenci, ki jim je ime Janez, Ivan, Janko, Jani, Johan, Anže ter Slovenke z imenom Ivana, Ivanka, Iva, Jana ...

Kaj je naša država posebnega ?

Slovenija je v svetovnem merilu edinstvena zaradi izjemne geografske raznolikosti na majhnem prostoru, vrhunske trajnostne naravnanosti in izjemnih športnih dosežkov