Preskoči na vsebino


30.1.2022

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. navadna nedelja, 30.1. 2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 31.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Vinko Zornik p. n. Osek 4b

Torek 1.2.20222

Šempas ob 18h + Brankovič Šempas 193a

Sreda 2.2.2022, Jezusovo darovanje v templju - svečnica

Šempas ob 18h + Humar Marija U. Talcev 8 Deskle, pogrebna, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 3.2.2022

Ozeljan ob 18h + Pavlin Magdalena Ozeljan

Petek 4.2.2022

Osek ob 18h + Mitja Blokar in Karel Faganel Osek 17

Sobota 5.2.2022

Šempas ob 8h + Alojz in Pavla Samokec Šempas 61b

6.2.2022, 5. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan za domovino Ozeljan 31j

ob 9h v Oseku + Jože Peršič Osek 16

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Kako naj se starši soočimo z nemotiviranostjo, slabo samopodobo, tesnobo in depresijo otrok in mladostnikov ter kako naj jim pomagamo, da bodo v času epidemije lažje krmarili skozi šolske obveznosti? O tem sta nam spregovorila psiholog in dr. zakonske in družinske terapije Miha Rutar ter zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc.

Ključna je uglašenost starša na otrokove potrebe

Starši se pogosto sprašujemo, kako krmariti med popustljivostjo in strogostjo. Dr. Miha Rutar pravi, da enoznačnega odgovora na to vprašanje ni mogoče podati, svetuje pa, da se pri iskanju prave poti v vzgoji starši opirajo na koncept varne navezanosti. Spodbuja, da se uglasijo na otrokove potrebe, zaznajo njegovo stisko in najdejo odgovor nanjo (z besedami, dejanjem, spodbudo …), pri čemer pa morajo biti previdni, da jih otrokova stiska ne preplavi.

Dr. Rutar je v pogovoru spregovoril tudi o tem, kako prepoznati razliko med mladostniško muhavostjo in nemotiviranostjo ter depresijo. Opomnil je, da je muhavost povsem normalen pojav v najstništvu, ki ga je potrebno sprejeti. Pozorni pa je potrebujemo biti, kadar starši opazijo, da so nihanja v razpoloženju mladostnika zares globoka, kadar se najstnik umakne iz svoje socialne sredine, kadar postaja apatičen, kadar starši opazijo agresijo, motnje prehranjevanja, povečano razdražljivost in intenzivne izbruhe … Zelo pozorni morajo biti tudi takrat, kadar opazijo, da je otrok nagnjen k samopoškodovanju.

Če tesnobo samo razumem, se nič ne spremeni.”

Naš sogovornik je ob koncu pogovora spodbudil še k temu, naj bodo starši otrokom in mladostnikom v času epidemije še bolj v oporo (ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih). Pravi, da samo razumevanje tesnobe le-te še ne zmanjša, zato je pomembno, da se starši najprej trudijo otroku prisluhniti, potem pa mu tudi pomagajo poiskati prvi korak k premagovanju strahov in stisk, ki jih doživlja.

Zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc pa je spregovorila o tem, kako pomagati otroku, da se bo v času epidemije lažje soočal s šolskimi obveznostmi. Spodbuja, da družine v vsakdan vpeljejo rutino, ki omogoča vsem članom v družini občutek varnosti. Predlaga, da si dnevno vzamejo čas za gibanje na svežem zraku, za branje, igranje družabnih iger ter za gospodinjska opravila, ki naj jih opravljajo skupaj. Podala je tudi kar nekaj predlogov, kako naj si družine organizirajo čas, da bodo lažje uskladile vse obveznosti svojih otrok in mladostnikov ter obveznosti, ki jih staršem nalaga služba.

Med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami, ki jih je epidemija COVID-19 najbolj prizadela so tudi otroci in mladostniki, ki nimajo stika s svojimi vrstniki, med njimi najbolj trpijo tisti, ki doma doživljajo nasilje, saj jim je bila šola tisti »varen« prostor, kjer so se lahko vsaj začasno umaknili od nasilja iz domačega doma.

Druga skupina, ki med epidemijo zelo trpi pa so samske ženske, ki skrbijo za otroke, saj se njihove službene obveznosti tudi med epidemijo niso zmanjšale, kar povzroča dodaten stres.

Zelo pomembno je, kot pravi mag. Janja Grilc, da so starši zelo pozorni na spremembe v obnašanju otrok. Padec učnega uspeha, odsotnost želje po igri z vrstniki, težave s spanjem in nočne more ter kakršne koli druge stiske v šoli, kažejo na otrokove težave. Ob tem je zelo pomembno, da starši najprej poskrbijo zase, za svoj občutek varnosti, ker bodo le tako ta občutek lahko dali tudi otroku v njegovi stiski in bodo otrokom v polnosti na voljo.

Potrebno je najti razloge za to, da človek ne more več nadzirati svoje jeze. Nasilje ni le udarec, ampak tudi čustvena zloraba, poniževanje, sramotenje, manipulacija z drugimi.

Ob tem je Grilčeva dodala, da je za nekatere otroke to, da se morajo ukvarjati z računalniki lahko vir tesnobe, prihaja tudi do “digitalnega stresa”, kar je za za otroke velika obremenitev. Veliko stisk pa doživljajo tudi mladostniki, ki so na nek način (pred epidemijo) že odšli na pot osamosvajanja, sedaj pa morajo ves svoj čas preživeti doma, ob starših, s tem pa izgubljajo kontrolo.

Grilčeva je v oddaji Faktor med drugim pojasnila tudi, kako so se družine prilagodile na razmere v epidemiji, kako lahko starši obravnavajo stiske otrok in mladostnikov, kako poiskati vzroke za jezo, bes in agresijo v družini ter zakaj je pomembno ubesediti in priznati, da imamo težave.

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 23.1.2022, 3. nedelja, nedelja Božje besede, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 24.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Rus in Zerbo Vitovlje 81

Torek 25.1.20222

Šempas ob 18h v čast MB v zahvalo in priprošnjo

Sreda 26.1.2022

Šempas ob 18h + Miro Oberdank Šempas 37a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 27.1.2022

Ozeljan ob 18h + starši Pavlič Ozeljan 37

Petek 28.1.2022

Osek ob 18h za vse + Badalič Osek 42

Sobota 29.1.2022

Šempas ob 8h + Žgavec Frančiška Šempas 6a

4. navadna nedelja, 30.1. 2022

Ob 7.45 + starši Pavla in Franc Krapež Ozeljan 31j

ob 9h v Oseku + Winkler Roza Vitovlje 31

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

NEDELJA BOŽJE BESEDE

Jezus kliče: »Verujte evangeliju!« Zelo naravnost nas povabi, da bi vzeli resno besede:

»Verujte, da je Bog zelo blizu: nastavil je svoje uho in Vas posluša. Verujte, da Vam lahko

spregovori.« S to vero, dragi bratje in sestre, prisluhnimo Božji besedi. Vse, kar slišimo, vidimo

in doživimo, v nas pusti neko dogajanje – neko zgodbo. Ko Peter in Andrej zaslišita besede

»Naredil vaju bom za ribiča ljudi«, se v njiju zagotovo prebudi želja, da bi se to uresničilo,

verjetno pa tudi zanimanje za Jezusa. Ko poslušamo odlomke iz Svetega pisma, se v nas prav

tako prebudijo različne misli, tudi želje in čustva.

Kdo bo ob prebiranju Svetega pisma rekel: »Nič posebej nadnaravnega ni bilo v tem …«

Gospod si zares izbira zanimiv način nagovarjanja: pred mnogimi leti je sprožil svetopisemske

dogodke, nato navdihnil pisatelje, v sedanjem času pa govori tako, da uporablja usta bralcev,

da njegovo besedo posredujejo poslušalcem. Kdo bi pomislil: Ali je to sploh lahko pristen

osebni nagovor? Ali ni to premalo? Pa ni premalo, prav nasprotno, ta način je v Božjih zgodbah

prej pravilo kot izjema. Bog se rad umika. S tem poveliča svoje služabnike. Na ta način dá

priznanje udeležencem svetopisemskih zgodb, priznanje evangelistom, priznanje bralcem in

priznanje poslušalcem. Gospod gre na zadnje mesto, da človek pride v ospredje. Apostol Pavel

pravi: »Vse to je namreč zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem

obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo.« (2 Kor 4,15) Na tak način potekata posredovanje

Božjega razodetja in prenos misli srca izpred tisočletij v naš čas in v naša srca. Pri tem načinu

Bog hkrati nagovarja širšo množico. Tak nagovor je podoben igranju glasbenika, na primer

violinista, ki ga posluša cel avditorij poslušalcev.

Po eni strani Bog sicer res govori množici, a ko besede pridejo v nas, začne Sveti Duh spodbujati

navdihe in nove misli, da obstaja še nekaj večjega. Morda sem zelo srečen v zakonu, a nekje v globini se

zavedam, da moram tudi svoji ženi dati svobodo in ne smem vseh svojih upov obesiti nanjo in

prikrito zahtevati, da mora biti neskončno popolna. Bog je vskočil, On mi govori, da je popoln

in da se lahko s svojo ženo sprostim.

Ob vsakem branju Svetega pisma se začnejo v našem srcu prebujati misli in čustva. Oboje ima

lahko izvor zgolj v naših človeških mislih, lahko so skušnjave hudiča, lahko pa v njih govori

naš Stvarnik – Bog. Da bi vedeli, kaj je kaj, potrebujemo klic k Svetemu Duhu, da nam pomaga

najti resnico.

Bratje in sestre, morda je bilo to razmišljanje nekoliko naporno in zapleteno, a vredno se je

potruditi. Prek branja Svetega pisma je dejansko možen oseben stik z živim Bogom. Ta stik je

Petra, Andreja, Jakoba in Janeza tako navdušil, da so se v celoti izročili Jezusu in ugotovili, da

»podoba tega sveta mineva«, Bog pa daje življenje na veke. Preberite od časa do časa kakšen

odlomek in dajte nebeškemu Očetu priložnost, da vstopi v oseben stik z Vami.

Da bo pot do tja nekoliko lažja, ponovimo še enkrat osrednje sporočilo današnjega razmišljanja:

»Obudite vero, da Vam Bog govori v srcu, ko berete Sveto pismo. Berite počasi in bodite

pozorni, kaj Bog po besedah in stavkih v Vas prebuja. Začnite pogovor z Njim o vsem tem, kar

je povedal.« Torej: vera, branje počasi, z Bogom se pogovarjaj.

Naj nam Devica Marija, ki je bila in je še vedno v globokem osebnem stiku z Jezusom – Besedo,

po kateri Bog govori s svetom, pomaga pri razločevanju misli, ki jih spodbudijo odlomki

Svetega pisma, in nas po milosti evharistije spodbudi, da se s svojim celotnim življenjem

obrnemo k Bogu, ki se želi z nami pogovarjati prek Svetega pisma.

Amen.

Gregor Bregar


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16.1.2022, 2. navadna, nedelja verskega tiska, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 17.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + starši Fornazarič Vitovlje 63

Torek 18.1.20222, začetek molitve za edinost kristjanov

Šempas ob 18h + Košuta, Živec, Mavrič

Sreda 19.1.2022

Šempas ob 18h + Leopolda Cingrle Šempas 41, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 20.1.2022

Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 25a

Petek 21.1.2022

Osek ob 18h + Perina in Cvetko Kosovel Vitovlje 63e

Sobota 22.1.2022

Šempas ob 8h po namenu

23. nedelja, nedelja Božje besede

Ob 7.45 v Ozeljanu + Vrban Branko Šmihel 18

ob 9h v Oseku + Anica in Slavko Ušaj Vitovlje 63e

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Zavajajoče vsebine, polresnice in neresnice

Ne verjemite vsemu, kar preberete na internetu. Pravzaprav je bolje, da dvomite o vsem, kar berete, ali vidite – še posebej ne verjemite le enemu viru. Ker je na internetu vse več lažnih novic, ki jih poznamo tudi pod angleškim izrazom fake news, in drugih laži, je treba biti pozoren in se naučiti prepoznavati, katere novice so prave in katere ne. Živimo v vse bolj povezanem svetu informacij, v katerem je širjenje lažnih novic precej enostavno, zato moramo biti pri branju novic in sprejemanju različnih informacij vedno bolj kritični.

Viri lažnih novic so zelo različni, družabna omrežja pa so najpogostejša platforma za njihovo deljenje. O družabnih omrežjih, kot so FacebookTwitterSnapchat ipd. ne smemo razmišljati zgolj kot o straneh, namenjenih komunikaciji, ampak tudi kot o kanalih, prek katerih se širi politična ali kakršnakoli druga propaganda. Velik del svetovne populacije uporablja družabna omrežja, a se mnogo uporabnikov verjetno ne zaveda, da so postala novo politično orodje za širjenje resnic in neresnic. Upoštevati moramo tudi, da je eden izmed glavnih razlogov za objavo in širjenje lažnih novic služenje denarja preko prikazovanja oglasov. Z namenom, da se prepreči ali vsaj zameji širjenje lažnih novic, se družabna omrežja trudijo na različne načine. Poleg razvoja orodij za prepoznavanje takšnih novic pripravljajo tudi različna izobraževalna orodja in nasvete uporabnikom. 

Tu je nekaj osnovnih vodil, ki vam bodo pomagala ohraniti kritičnost in lažje prepoznati lažne novice.

  • Če vas zanima neka tema ali polemika, pobrskajte nekoliko globlje. Preberite proti argumente, preverite, ali gre morda za starejšo sliko ali video, ki so ga preuredili in ga izvzeli iz konteksta.

  • Preverite vire. Poskušajte ugotoviti izvor informacij, ki jih berete in se prepričajte, da gre za zanesljive vire. Kadar berete članke, si oglejte njihove izvorne povezave. Gre za enega izmed najpreprostejših korakov, a si zanj le malo ljudi vzame čas. Spletni dnevniki (blogi) in novice so običajno povezani z drugimi spletnimi stranmi. Preklikajte skoznje in sami preberite izvorne informacije. Ugotovili boste, da si nekateri blogerji sploh ne vzamejo časa, da bi dejansko prebrali članek in le zapišejo svoj odziv na interpretacijo naslova.

  • Razlikujte med mnenjem in dejstvom.

  • Eden izmed najpomembnejših načinov za zaščito pred lažnimi novicami je kritično mišljenje. Bodite kritičen bralec. Dvomite o vsem, kar vidite. Postavljajte veliko vprašanj, raziskujte in bodite pozorni, če se stvari ne ujemajo. Pomembno je, da ostanete skeptični.

  • Pazite se domnevno resničnih zgodb, ki so se zgodile »prijatelju prijatelja.« To je običajna praksa urbanih mitov, da bi zgodba pridobila verodostojnost. Podobno ne domnevajte, da sklicevanje na nekoga zagotavlja legitimnost – lahko je del prevare!

  • Ne oblikujte mnenj na podlagi čustev – počakajte nekaj časa, preden se opredelite. Lažne novice so v veliko primerih namreč ustvarjene z namenom, da pri bralcih vzbudijo ekstremno reakcijo.

Lažne novice ali fake news so lahko za avtorje odličen vir zaslužka, zato sumljivim novicam ne verjemite in ne klikajte nanje. Če se zdi predobro, da bi bilo res, verjetno tudi je. Uporaba zdrave pameti je najboljša zaščita pred prevaro.

Verodostojnost informacij lahko preverimo na spletnih straneh, ki se ukvarjajo s preverjanjem informacij

Lažne novice (znane tudi kot neželene novice, psevdo novice ali lažne novice) je oblika novic, ki je sestavljena iz namernih dezinformacij ali prevar, ki se širijo prek tradicionalnih novic (tiskanih in predvajanih) ali spletnih družbenih medijev. Digitalne novice so vrnile in povečale uporabo lažnih novic ali rumenega novinarstva. Ponarejene novice se potem pogosto odzivajo kot napačne informacije na platformah družbenih medijev in občasno najdejo svojo pot tudi do običajnih medijev.

Lažne novice se običajno pišejo in objavljajo z namenom, da se zavedejo, da bi škodovali agenciji, subjektu ali osebi in / ali se tako finančno ali politično okoristili. Za povečanje bralstva pogosto uporablja senzacionalistične, nepoštene ali povsem izmišljene naslove. Podobno zgodbe in naslovi v „klik vabah“ (clickbait) prinašajo oglaševalske prihodke od te dejavnosti. Ustreznost lažnih novic se je v politiki po resnici povečala. Za medijske prodajalne je ključno, da pritegnejo gledalce na svoja spletna mesta, potrebna za ustvarjanje prihodkov od spletnega oglaševanja. Objava zgodbe z lažno vsebino, ki pritegne uporabnike, koristi oglaševalcem in izboljša ocene. Preprost dostop do oglaševalskih prihodkov na spletu, povečana politična polarizacija in priljubljenost družbenih medijev, predvsem Facebook News Feed-a, so vključeni v širjenje lažnih novic, ki tekmuje z legitimnimi novicami. V ustvarjanje in širjenje lažnih novic, zlasti med volitvami, so redno vpleteni tudi mnogi sovražni vladni akterji, ki so po nekaterih raziskavah tudi zelo uspešni.

Nekaj iz zgodovine Leta 522 pred našim štetjem po smrti perzijskega cesarja Cambysesa je skupina lovcev moči, ki jih je vodil Darius, razširila lažno novico, da človek, ki je nasledil Cambysesa, ni njegov brat in zakoniti dedič Bardia, ampak uzurpator. Skupina je nato uprizorila upor, ubila »lažnega Bardijo« in krono podelila svojemu poglavarju Dariju. Lažne so bile novice uporabljene za spodbujanje francoske revolucije iz leta 1789. Revolucionarni voditelji so trdili, da je bil zapor Bastille poln "junaških borcev za narod." Ko pa so stavbo zajeli, je vsebovalo le sedem zapornikov, vsi navadni kriminalci. Ko je prišlo do plime, so bile proti voditeljem revolucije uporabljene lažne novice. Robespierreja, najbolj radikalnega od revolucionarnih voditeljev, so obtožili, da se je na skrivaj poročil s hčerko Luja XVI, kot prvi korak k uveljavljanju krone. Za nagrado je dobil giljotino.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja 9.1.2022, Jezusov krst, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 10.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Winkler Roza Vitovlje 31, 8 dan

Torek 11.1.20222, Pavlin Oglejski

Šempas ob 18h za zdravje Šempas 167b

Sreda 12.1.2022

Šempas ob 18h + Dušan in Alenka Lenščak p. n. Ferjančič, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 13.1.2022

Ozeljan ob 18h + Pavlin Magdalena Ozeljan 66d

Petek 14.1.2022

Osek ob 18h + Ivan Krapež p. n. Kogoj Vitovlje 72

Sobota 15.1.2022

Šempas ob 8h + Vrban Martin Šmihel 18

2. navadna, nedelja verskega tiska

Ob 7.45 v Ozeljanu + starši Povšič in Živec Ozeljan

ob 9h v Oseku za Božji Blagoslov in varstvo osek

ob 10.30 v Šempasu za župnijo


 

Pomen in razlaga krsta

Kakor se življenje začenja z rojstvom na ta svet, se s krstom začne življenje v oni svet. Življenje se začne z rojstvom in to je za vsakega starša svet trenutek. Ko se človek rodi, se ga Jezus želi dotakniti, se mu približati, in to naredi s svetim krstom. Sveti krst je torej prvi Jezusov dotik, je prvi zemeljski dotik Boga.

Krst je tako vir in začetek vseh milosti, brez krsta ne moremo prejeti drugih zakramentov, drugih milosti in blagoslovov.


 


 

Katekizem Katoliške Cerkve nam pravi:

1213 Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu (“vitae spiritualis ianua”) in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.

1214 Ta zakrament imenujemo krst po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško “baptizein”) pomeni “potopiti”, “utopiti”; “potopitev” v vodo naznačuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom (prim. Rim 6,3-4; Kol 2,12) kot “nova stvar” (2 Kor 5,17; Gal 6,15).

Kristjanu smo po svetem krstu čudovito obdarovani?V nas je po krstu namreč navzoč sam Jezus Kristus. On deluje v duši krščenca. Ljudje samo omogočimo prejemanje zakramenta. Tako zunanje dejanje krsta opravimo ljudje, Bog pa daje notranje prerojenje. Do prejema zakramenta svetega krsta je človek grešnik, saj je v stanju izvirnega greha. V njem ni milosti oziroma nadnaravnega življenja. Ni v prijateljskem razmerju z Bogom. Ni Božji otrok. Ni član Cerkve. Zato je za človeka prejem tega zakramenta tako bistven.

 

KAJ SE ZGODI PRI SVETEM KRSTU?

  • Bog človeku izbriše izvirni greh. Odraslemu človeku pri krstu odpusti tudi vse druge grehe, storjene do trenutka krsta.

  • Bog človeka iz grešnika prerodi v svetnika. Človek prejme posvečujočo milost, stanje svetosti. Ob krstu v duši ni več sledi greha.

  • Postane Božji maziljenec, božji izbranec.

  • Človek postane Božji otrok. Med Bogom in človekom nastane najtesnejša sorodstvena vez – Božja »posvojitev«.

  • Človek postane član novozaveznega Božjega ljudstva – član Cerkve.

  • Odpre se mu možnost, da bo postopoma prejemal še druge zakramente.

  •  Stopi na pot krščanstva, ki najbolj varno in zanesljivo vodi v večno življenje v nebesih.

 

KRŠČANSTVO JE POKLIC

Biti krščen, biti kristjan, je poklic. Na vsak poklic se je treba pripraviti. So leta študija in izpitov, je čas prakse in čas nenehnega izpopolnjevanja za vedno boljše opravljanje poklica. Bi bil lahko kdo dober inženir, zdravnik, profesor ali ekonomski tehnik, če bi hodil samo v prvi in drugi razred osnovne šole?

Na krščanski poklic, ki naj bi ga človek opravljal 24 ur na dan brez upokojitve vse do smrti, pa se mnogi pripravijo samo z nekajletnim veroukom; uro na teden. Ker to ne zadostuje, mnogi ne živijo kot kristjani. Božje življenje v njih zamre, opustijo versko prakso ali žive kot bi ne bili kristjani.

Pravi kristjan živi svoj poklic doma in v službi, v šoli in na ulici, pri športu in počitku. Poleti in pozimi. Med šolskim letom in v času počitnic. Doma in na dopustu. Na veliko noč in na Silvestrovo. Vsak delavnik in vsak dan. Ko je sam in ko je v družbi. V javnem in zasebnem življenju.

Živeti krščanski poklic pomeni: Živeti prvotno svetost! Pomeni trdno verovati v Boga. Vsak dan moliti z vsem srcem. Zavzeto sodelovati vsaj vsako nedeljo in vsak praznik pri sveti maši. Redno hoditi k sveti spovedi. Redno se hraniti z Jezusovim Telesom pri svetem obhajilu. Kdor živi kot zakonec, se poroči cerkveno! V času bolezni ali starosti gre k spovedi, prejme sveto obhajilo in bolniško maziljenje. Kristjan si bo močno prizadeval spolnjevati Božje in cerkvene zapovedi. Ljubi vsakega človeka.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. nedelja po Božiču, 2.1.20222, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 3.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Torek 4.1.20222

Ozeljan ob 18h + Radomir Pavlin Ozeljan 47

Sreda 5.1.2022

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 6.1.2022, sveti trije kralji

Šempas ob 18h + Remec Gabrijela Osek 108, otroci darujejo za misijone.

Petek 7.1.2022

Osek ob 18h + Anton Winkler Vitovlje 31

Sobota 8.1.2022

Šempas ob 8h + Mirka in Rudolf Cernatič Šempas 14

Nedelja 9.1.2022, Jezusov krst

Ob 7.45 v Ozeljanu + Bogu v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Marinčič Marjan Vitovlje 45h

ob 10.30 v Šempasu + Humar Vinko Šempas 185


 

Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.

Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.

Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.

Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + ... .

Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil.« Tako pravi odpev k hvalospevu Moja duša v drugih večernicah molitvenega bogoslužja današnjega praznika Gospodovega razglašenja. Grško ime zanj je epifania, pomeni pa razodetje Kristusovega mesijanskega veličastva. Modri so Otroka, h kateremu jih je pripeljala nenavadna zvezda, priznali za mesijanskega kralja in ga »razglasili« med svojimi rojaki. Ob čudežu spremenitve vode v vino na svatbi v Kani Galilejski, poroča evangelist Janez, je Jezus »začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo«. Pri Jezusovem krstu v reki Jordanu pa ga je nebeški Oče sam razglasil za svojega Sina.

Vzhodne krščanske Cerkve praznujejo 6. januarja praznik bogojavljenja Gospoda Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa kot enega največjih praznikov že od najstarejše dobe. Posvečen je Jezusovemu krstu v Jordanu, kjer se je razodelo njegovo božanstvo. Pri nas in po vseh deželah sveta, kjer so evangeljsko oznanilo sprejeli iz Rima, pa se današnji praznik v ljudskem govoru ne imenuje Razglašenje Gospodovo, ampak praznik Svetih treh kraljev. Izraza »razglašenje« in »trije kralji« si nista nasprotna, temveč se med seboj dopolnjujeta. Modri, o katerih piše na začetku drugega poglavja svojega evangelija sveti Matej, so že v prvi Cerkvi veljali za »prvence poganskega sveta«: v njih so bili na neki način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje.

Evangeljsko pripoved, ki se bere leto za letom pri praznični maši, je legenda dopolnila in pesniško olepšala. Modri so Detetu darovali tri darove zlato kot velikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku zato je ljudska domišljija dala vsak dar v roke enemu. Zgodaj je določila tudi njih imena, ki so se v teku časov spreminjala do sedanjih oblik: Gašper, Miha (Melhior), Boltežar (Baltazar). Vsebino številnih legend povzema naš narodopisec dr. Niko Kuret takole: »Srednji vek je na svoj način spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivolas – Gašper mladenič dvajsetih let Boltežar pa mož; tako naj bi bili simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi bili sveti trije kralji simbolično predstavljali pogane betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude - Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar pa hamitov, zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropca, Gašperja kot Azijca, Boltežarja pa kot Etiopca - črnca... Vsa ta dediščina srednjeveške pobožne domišljije se je skozi stoletja ohranila v naš čas. Po njej upodabljajo umetniki svete tri kralje na slikah in kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi je mož, tretji je črnec...« Domnevne ostanke svetih treh kraljev so hranili v stolnici v Kölnu ob Renu, kamor se je zgrinjalo veliko romarjev. Tudi pobožni Slovenci s Kranjskega, iz Štajerske in Koroške so radi romali v "Kelmorajn".

Na današnji praznik godujejo tisti, ki so jim starši izbrali ime Boltežar (Bolte, Boltež), Gašper in Melhior (Miha). Imenoslovec Janez Keber pravi, da so vsa ta tri imena na Slovenskem zelo redka.


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Sveta Družina 26.12.2021, dan samostojnosti in enotnosti, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Čeprav, zaradi korona krize, tudi letos ne bom mogel blagoslavljati domov, je prav, da se vseeno spolnite na svojega župnika.

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.12.2021

Sv. Lucija ob 18h v priprošnjo MB Vitovlje 45h

Torek 28.12.2021

Šempas ob 18h v čast trem srcem Šempas 33g

Sreda 29.12.2021

Šempas ob 18h + Nardin Marjo in Albina Šempas 111, molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 30.12.2021

Ozeljan ob 18h + Elen Karat Ozeljan

Petek 31.12.2021, šagra sv. Silvestra v Šempasu

Šempas ob 18h v zahvalo Presveti Trojici za vse milosti v tem letu

Srečno Novo leto, 1.1.2022. Božja Mati Marija

Osek ob 9h za vse pokojne Osek 45a

Šempas ob 10.30 v dober namen Šempas 163a

2. nedelja po Božiču, 2.1.20222

Ob 7.45 v Ozeljanu + Franc in Marija Fornazarič Šmihel 67

ob 9h v Oseku Materi Božji in Sv. Duhu v zahvalo in priprošnjo

ob 10.30 v Šempasu za župnijo


 

Družina je nastala po načrtu Boga, ki je človeka ustvaril kot moža in ženo in jima naročil: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo.« Božji Sin je kot človek Jezus postal član nazareške družine in s tem poudaril pomen družine za zdravo rast vsakega človeka. Zakonsko zvezo, iz katere naj raste družina, je povzdignil v zakrament, s katerim je posvetil tudi družinsko življenje.
Čaščenje nazareške družine je vsebovano že v praznovanju božične skrivnosti: v središču je Kristus, Božji Sin v podobi človeškega otroka, ob njem pa sta Marija kot Božja Mati in sv. Jožef kot Jezusov rednik, pred judovsko postavo njegov oče, in poglavar svete Družine.
Ko je papež bl. Pavel VI. med svojim romanjem v Palestino 5. januarja 1964 obiskal Nazaret, je med mašo v tamkajšnji baziliki govoril o nazareški družini kot šoli evangelija, molka, družinskega življenja in dela. »Nazaret je šola, v kateri začnemo razumevati Kristusovo življenje – to je šola evangelija ... O nazareška tišina, pri tebi naj se naučimo zbranosti in duhovnosti, da bomo pripravljeni poslušati navdihe in nauke pravih učiteljev ... Nazaret naj pove, kaj je družina, kaj njena skupnost ljubezni, kaj njena resna in preprosta lepota in njen posvečeni ter nedotakljivi značaj. Naučimo se, kako sladka in nenadomestljiva je vzgoja, ki jo dobimo v družini; naučimo se, kako velika je njena vloga na družbenem področju ... Tu v Nazaretu, v hiši tesarjevega sina, bi radi razumeli in počastili trdni in odrešilni zakon človeškega dela. Obnovimo naj zavest o vzvišenosti dela. Srčno želimo od tu pozdraviti delavce vsega sveta in jim pokazati njihovega velikega vzornika, njihovega Božjega brata, preroka vseh njihovih pravičnih teženj – Kristusa, našega Gospoda.«

Družina je izvir vsakega bratstva in kot taka temelj in prva pot miru, saj je poklicana, da širi svojo ljubezen v svet okoli sebe. (papež Frančišek) Naj nam Nazaret da razumeti, kaj je družina, kaj je njeno občestvo ljubezni, njena resnobna in sijoča le pota, njena posvečenost in nedotakljivost; naj se od Nazareta naučimo, kako blagodejna in kako povsem nenadomestljiva je vzgoja v družini. (sv. Pavel VI.)

Družina je prva in nenadomestljiva skupnost, kjer otrok vero doživi in se uči po njej živeti (Stanislav Lenič). Družina je skupnost s posebno močnimi medosebnimi odnosi: med zakoncema, med starši in otroci, med rodovi. Je skupnost pod posebnim poroštvom. In Bog ne najde boljšega poroštva od tega: ‘Spoštuj!’ (sv. Janez Pavel II.)

 31. december sv. Silvester335, papež

Zadnjemu dnevu v letu pravijo trdi Slovenci staro leto, a ne Silvestrov dan ali večer,« je proti koncu 19. stoletja zapisal slovenski narodopisec Ivan Navratil. Večerne plesne zabave in druge hrupne prireditve ob izteku starega in pričakovanju novega leta, ki so se razbohotile z duhom potrošništva, so bile našim prednikom neznane. Pred vstopom v novo leto so ljudje delali obračune sami s seboj. Ta večer je bil drugi sveti večer z družinskim obredom blagoslovitve doma in z molitvijo pred jaslicami. Kdor je mogel, se je udeležil zahvalnega opravila v župnijski cerkvi. Za mlajši rod pa je zadnji dan leta znan pod imenom ‘Silvestrovo’ ali ‘Silvester’. Dobil ga je po svetniku, ki se ga Cerkev spominja na zadnji dan koledarskega leta.
O življenju sv. Silvestra je ohranjenih veliko zgodb in legend, manj pa zanesljivih zgodovinskih podatkov, čeprav je vodil Cerkev v prelomnem obdobju njene zgodovine – v času, ko je cesar Konstantin dal kristjanom v rimskem cesarstvu svobodo in enakopravnost. Po vsej verjetnosti se je rodil v Rimu, kjer je kot mladenič bral na tablah na Kapitolu razglas cesarja Avrelijana o preganjanju kristjanov in o razglasitvi sončnega boga za najvišje rimsko božanstvo. V moški dobi je doživel Dioklecijanovo preganjanje, med katerim si je prislužil častni naziv ‘spoznavalec’: kot diakon papeža Marcelina je namreč obiskoval kristjane v ječah in jih hrabril.

Sv. Silvester je zavetnik domačih živali; priprošnjik za dobro letino krmilnih rastlin in za srečno novo leto.

Kot diakon in kasneje kot duhovnik je služil še trem papežem. Po smrti papeža Miltiada leta 314 je bil izvoljen za rimskega škofa in kot 32. naslednik apostola Petra je Kristusovo Cerkev vodil enaindvajset let – do leta 335. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da bi on spreobrnil in krstil cesarja Konstantina. Pač pa drži, da je s Konstantinovo pomočjo papež Silvester I. v Rimu zgradil tri veličastne cerkve: svetega Odrešenika (zdaj svetega Janeza) v Lateranu, ki je ostala do danes rimska škofovska cerkev, torej papeževa stolnica, sv. Petra ob vatikanskem griču in sv. Pavla ob Ostijski cesti. Cesar Konstantin je dal Cerkvi ne le svobodo, temveč tudi mnoge izjemne pravice, zato si je prilaščal odločujočo vlogo v njej in samega sebe označil kot ‘škofa za zunanje zadeve’. Pogubne posledice cezaropapizma, kakor se poseganje svetnih vladarjev na cerkveno področje imenuje, je bolj kot Rim čutil Bizanc, ki ga je Konstantin povzdignil v svojo prestolnico in ga po sebi imenoval Konstantinopel.
Za vlade papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325. Na njem so opredelili versko resnico, da je Kristus pravi Bog in pravi človek ter sestavili vero, ki jo molimo pri maši.
Papež Silvester I. je umrl 31. decembra leta 335. Njegov spomin se obhaja že od leta 354.

V času vladanja papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325.

Silvester je eden prvih svetnikov, ki niso bili mučenci. Upodabljajo ga s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo.

Na staro leto ali Silvestrovo je drugi sveti večer, zato po izročilu tudi kajenje, kropljenje in molitev, nato pa veselo pričakovanje novega leta in praznovanje v družinskem krogu.

10 NAJPOGOSTEJŠIH NOVOLETNIH ZAOBLJUB

  1. Več časa preživeti z družino

  2. Redno telovaditi ter izgubiti kilograme

  3. Postati bolj samozavestni

  4. Prenehati kaditi

  5. Na splošno bolj uživati v življenju

  6. Prenehati piti alkohol

  7. Poravnati dolgove

  8. Naučiti se nekaj novega

  9. Pomagati drugim

  10. Postati bolj organizirani


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. adventna nedelja, 19.12.2021, danes ob 14h adventna spoved v Oseku, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Božična devetdnevnica

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.12.2021

Sv. Lucija ob 18h vsi + Ličen Osek 46

Torek 21.12.2021

Šempas ob 18h + Katarina Badalič Šempas 176

Sreda 22.12.2021

Šempas ob 18h +Matevž Plešej in + Batič Šempas 156, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 23.12.2021

Ozeljan ob 18h + Loverčič in Mervič Ozeljan 37

Petek 24.12.2021, sveti večer

Ozeljan ob 18h + Jordan Kogoj Ozeljan, po maši pohod z baklami

Ozeljan ob 20h + Matej Loverčič Ozeljan 37, pred mašo igrica

Osek ob 22h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Božič 25.12.2021, vsem želim blagoslovljene Božične praznike

Šempas ob 00 +Ciril Cernatič Šempas 158

Ozeljan ob 7.45 za srečno vožnjo

Osek ob 9h za zdravje in Božje varstvo Osek

Šempas ob 10.30 + Podgornik Jožef Šempas 13b

Sveta Družina 26.12.2021, god tudi sv. Štefana, in dan samostojnosti in enotnosti

Ob 7.45 v Ozeljanu + Oliva in Željko Škarabot Šmihel 40

ob 9h v Šempasu + Komel in Volčič Šempas 27a

ob 10.30 Sv. Lucija za župnijo, po maši blagoslovi: otrok, soli, vode, kruha, vina in konj

Božič – praznik Jezusovega rojstva

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje. Nekateri duhovniki, da bi za ta dan zadostili vsem potrebam, začenjajo že zgodaj na svet večer. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.

»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu in na tiste, ki ga sprejmejo in na tiste, ki ga zavržejo ali se zanj ne zmenijo. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

Brez jaslic ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.

Pesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si ne moremo predstavljati božiča.

Božični čas traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje Jezusovega skritega življenja in začenja javno oznanjevanje Božjega kraljestva.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. adventna nedelja, 12.12.2012, celodnevno čaščenje in adventna spoved v Šempasu, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.12.2021

Sv. Lucija ob 18h + starši Čebron Vitovlje 86

Torek 14.12.2021

Šempas ob 18h v zahvalo Šempas

Sreda 15.12.2021, začetek božične devetdnevnice

Šempas ob 18h v čast Svetemu Duhu Šempas, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 16.12.2021

Ozeljan ob 18h + Alojzija Terčič Ozeljan 47

Petek 17.12.2021

Osek ob 18h + Martina Kogoj p. n. Baša

Sobota 18.12.2021

Šempas ob 8h + iz družine Murovec Šempas 120

4. adventna nedelja, 19.12.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu + Pisk Stanislav Ozeljan 3

ob 9h Osek za župnijo

ob 10.30 v Šempasu + Krkoč Danilo Šempas 6e

ob 14h sv. spoved v Oseku, zadaj si za vrstni red vzemite listke


 


 


 


 


 


 


 


 

PRIČAKOVANJE ODREŠENIKOVEGA ROJSTVA JE ZAME NEKAJ VESELEGA

Advent je čas, ko pričakujemo rojstvo Jezusa, ki nam prinaša odrešenje. V pričakovanju tega dogodka se po družinah vsak večer zbiramo, molimo, pojemo, veseli pričakujemo ... Zanima pa me, zakaj je v cerkvi v tem času vijolična bogoslužna barva, ki me spominja na post, na maše za rajne. Ali ni pričakovanje nekaj veselega, čisto nekaj drugega kot postni čas, kjer se moramo očistiti številnih pomanjkljivosti. Vem, da je v adventu naš zgled Janez Krstnik, ki je tudi oznanjal, da se je treba pripraviti na prihod s postom in pokoro ... V Ognjišču sem celo prebral, da je bil nekdaj tudi v adventu post. Morda od tod ta povezava tudi z bogoslužno barvo, čeprav jaz adventni čas doživljam popolnoma drugače. Pričakovanje Jezusovega rojstva bi moralo izzveneti veliko bolj optimistično in nikakor ne preveč zamorjeno ...
Slavko

S svojim pismom ste odprli pomembno temo – advent kot čas priprave na božični praznik. Žal je v našem času adventni čas med ljudmi izgubil pravi pomen, saj je ‘veseli december’ ‘požrl’ advent. Že kmalu po vseh svetih naša mesta začnejo krasiti z lučkami in drugimi božičnimi okraski in začne se ‘božični čas’, kakor včasih slišimo. O adventnem času pa nič ... Zato je vaše pismo priložnost, da se vprašamo o pravem pomenu adventa.
Imate prav, da so po vzorcu postnega časa kot priprave na veliko noč, že od 6. stoletja uvedli advent kot pripravo na božič. Ponekod so post pred božičem začeli po sv. Martinu (11. novembra). God sv. Martina je bil nekakšen ‘jesenski pust’, ko so zadnjič jedli meso (pomislimo na ‘Martinovo gos’) podobno kakor na pust pred postnim časom.

Lahko rečemo, da sta se v tradiciji ohranili dve temeljni značilnosti adventnega časa: resna priprava in priprava, polna upanja in veselja. O prvi pripravi na božični praznik sem že nekaj napisal. To značilnost je adventni čas ohranil tudi med našimi predniki, saj je bil to čas resne priprave na božič. Znane so zlasti zgodnje jutranje maše (zornice), ki so se jih udeleževali. Tudi za ceno žrtve. Poleg družinske molitve so poudarjali adventno spoved, s katero so v srcu pripravili prostor za novorojenega Zveličarja. Lahko bi rekli, da je ‘vzor’ te priprave Janez Krstnik, resni ‘adventni pridigar’, ki svoje rojake in nas resno in včasih tudi ostro opozarja, naj se pripravimo na Odrešenikov prihod.
Drugi vidik adventnega časa je veselo pričakovanje, ki ga tudi vi omenjate. Vzor tega veselega in skrivnostnega pričakovanja je Božja Mati Marija. Strokovnjaki za bogoslužje poudarjajo, da ima zato advent ‘marijanski značaj’. Marija je gotovo najbolj ‘intenzivno’ pričakovala Jezusovo rojstvo. Njeno pričakovanje je bilo veselo, polno upanja. Tako naj bo tudi naše pričakovanje. Če res pričakujemo Odrešenika, potem v tem pričakovanju ni prostora za ‘zamorjenost’, kakor vi pravite, ampak za upanje in notranje veselje. Tako veselje nima nič skupnega s hrupnim veseljačenjem.
Zato si za adventni čas naredimo načrt, kako ga bomo preživeli. Kaj bomo po naukih ‘adventnega pridigarja’ popravili v svojem življenju in kakšno adventno ‘nalogo’ si bomo zadali? Kakšna dobra dela opravili? V Sloveniji začetek posta sovpada s tednom Karitas (letos s koncem tega tedna) in na prvo adventno nedeljo v glavi mašni prošnji lepo molimo: “da bi prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli”.
Priprava na božič ima tudi svoje pasti. Pred prazniki, tudi pred božičem, se rado zgodi, da zaradi številnih obveznosti in opravkov postanemo živčni. V tej napetosti rado ‘poči’ v odnosih. Hudo je, če tik pred praznikom pride do prepira v družini ali med najbližjimi. To potem pokvari praznovanje. Dramski igralec Gregor Čušin pravi, da se nekaj dni pred prazniki rado ‘kaj’ zgodi (pri tem misli na kakšno ‘razbitino’ v hiši), nekaj ‘se razbije’, kar očeta spravi v slabo voljo. Zato Čušinovi že nekaj let pred božičem sedejo in se dogovorijo: »Od sedaj naprej do božiča se ne kregamo, ne sme biti trdih besed. Naj se zgodi karkoli, gremo mirno naprej. Najtežje je nama z ženo, ker se ne smeva jeziti nad otroki. Ta dogovor nam pomaga, da vstopimo v praznike ‘pomirjeni’.« Zgled Čušinove družine je lahko navdih tudi za nas, da v adventu zlasti skrbimo za kakovostne medsebojne odnose. Naj nam pri tem pomaga molitev, tudi skupna in zlasti družinska, pa tudi obisk maše. Slednje je bila vedno tradicija v duhovnem življenju. To nam bo pomagalo k veselemu pričakovanju božiča, ki ga tudi vi omenjate.
V adventu je mašni plašč res vijoličaste barve, ki je sicer znamenje spokornosti, a nam ta čas obenem sporoča neizmerno veselo novico, da se bo rodil Jezus, ki nam bo blizu, saj ga je angel napovedal kot Emanuela, kar pomeni ‘Bog z nami’ (prim Mt 1,23). Naj nam to veselo sporočilo polepša adventni čas in nas spodbudi, da ga bomo v veselju dejavno preživeli.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5.12.2021, 2. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Oseku, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ob 18h Miklavževanje v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 6.12.2021, sv. Miklavž

Sv. Lucija ob 18h za zdravje Osek

Torek 7.12.2021, sv. Ambrozij

Šempas ob 18h Danijela Mihelj Šempas 193a

Sreda 8.12.2021, brezmadežno spočetje Device Marije

Šempas ob 18h + Andrej Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 9.12.2021

Sv. Lucija ob 18h Zornik Vinko Vitovlje

Petek 10.12.2021

Osek ob 18h za mamo Rozalijo p. n. Gleščič Osek 84

Sobota 11.12.2021

Šempas ob 8h + Marija in Jožef Humar Šempas 167b

3. adventna nedelja, 12.12.2012, celodnevno čaščenje in adventna spoved v Šempasu

Ob 7.45 v Ozeljanu + Mavrič Šmihel 54

ob 9h sv. Lucija Milojka Povšič Osek 71, pogrebna

ob 10.30 v Šempasu + Vida Cernatič Šempas 158

ob 14h sv. spoved zadaj si za vrstni red vzemite listke

Celodnevno čaščenje v Šempasu 12.12.2021, pri vseh mašah birmanci sodelujejo z prošnjami, zahvalami in podajo birmansko obljubo.

Celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

ob 10h (pred mašo) veroučenci in mladina;

ob 11.30 po maši bogoslužni sodelavci;

ob 12.30 tiha meditacija;

13.30 molitvena skupina;

Vsi ste povabljeni, da sodelujete po svojih zmožnostih.

zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30.

 

Zahvala vsem župljanom in župljankam Šempaske in Ošeške župnije,

ki so se resnično velikodušno odzvali z darovi za adventne venčke in

z nakupom sveč za vse svete.

Hvala vsem, ki so v svoja srca sprejeli trpeče brate in sestre.

 


 


 


 


 

SINODA

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo posvet o gospodarskih in pastoralnih zadevah, ki jih moramo v doglednem času, v roku petih let, kot traja članstvo ŽPS, spremeniti in opraviti. Poiščimo odgovorne posameznike, ki bi lahko pomagali pri izpolnitvi načrta.

Pripravimo pogovor in srečanje s skupino SRCE, ki je namenjena spremljanju in vključevanju ločenih v Cerkev.

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

V sinodalnem gradivu: Duhovnost skupne hoje je poklicana, da postane vzgojno načelo za oblikovanje človeka in kristjana, družin in skupnosti. Kako vzgajamo ljudi, zlasti tiste, ki imajo v krščanski skupnosti odgovorne vloge, da bi bili bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega in sodelovati v dialogu?

Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti?

Katera orodja nam lahko pomagajo prebrati dinamiko kulture, katere del smo, in kako ta vpliva na

naš slog Cerkve?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Duh sinodalnosti ostane med nami, če ga neprestano gojimo in zanj skrbimo. Kako je v naši župniji poskrbljeno za stalno izobraževanje in vzgojo sodelavcev? Ali bi lahko rekli, da ta vzgoja krepi sposobnost medsebojnega poslušanja, sodelovanja, dialoga? Bi lahko bila tudi sodobna kultura, katere del smo, naša učiteljica pri delu v skupnem

vinogradu? Kaj se lahko naučimo od nje ?

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

Na katere načine v župniji pridobivamo nove voditelje župnijskih skupin oz.

nove župnijske sodelavce in jih uvajamo v njihovo delo?

Na katere načine skrbimo za rast v veri župnijskih sodelavcev, za njihovo

strokovno usposabljanje za delo v župniji? Kako bi to lahko še izboljšali?

Kako v župniji skrbimo za duhovno oblikovanje pastoralnih sodelavcev?

Na katere načine v naši župniji, kristjanom vseh starosti, pomagamo

prepoznavati njihove darove, sposobnosti in razločevati njihovo poklicanost?

Na kakšen način bi župnijskemu občestvu približali odgovornost za

krščansko rast slehernega člana župnijske skupine.

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo srečanja za bralce, krasilce in druge sodelavce v župniji.

Organiziramo duhovno obnovo za člane ŽPS in druge sodelavce, mogoče v

adventnem ali postnem času. Poskrbimo za versko, kulturno prireditev,

recital v okviru praznika župnije, farnega zavetnika, dneva celodnevnega

čaščenja…

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 1. adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov venčkov, 28.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 29.11.2021

Sv. Lucija ob 18h + Julij Samokec Vitovlje 52

Torek 30.11.2021

Šempas ob 18h za dobrotnike Šempas 163

Sreda 1.12.2021

Šempas ob 18h + Janko Winkler Šempas 13a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 2.12.2021

Sv. Lucija ob 18h Bogu in MB v priprošnjo in zahvalo Vitovlje

Petek 3.12.2021, prvi petek, pol ure pred mašo molitve pred Najsvetejšim

Osek ob 18h Bogu in Mariji v zahvalo in priprošnjo

Sobota 4.12.2021

Osek ob 10.30 sv. krst z mašo za trdnost naših družin p. n. Osek 16a

5.12.2021, 2. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Oseku

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v priprošnjo za zdravje Osek, celodnevno čaščenje v Oseku

ob 10.30 v Šempasu + Podgornik Jožef Šempas 13b, 8 dan

ob 18h Miklavževanje v Ozeljanu, (ni maše, samo igrica)

 

5.12. 2. Adventna nedelja: celodnevno čaščenje v Oseku

- 10-11h prvoobhajanci in otroci do 6. Razreda

- 11-12h birmanci in srednješolci

- 12-13h osebna molitev

- 13-14h možje in fantje

- 14-15h žene in dekleta

- 15h sklep in blagoslov z Najsvetejšim

 

Škofijska gimnazija Vipava vabi učence, njihove starše in druge zainteresirane na dan odprtih vrat,

ki bo v soboto, 11. 12. 2021, z začetkom ob 9.00. Preko povezav, ki bodo objavljene na www.sgv.si,

 boste lahko na daljavo vstopili med dijake. Ta dan bo v šoli in dijaškem domu skoraj običajen šolski

dan.


 

SINODA

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Sinodalna Cerkev je

sodelujoča in soodgovorna: vodstvo in verniki (laiki) smo v enaki meri odgovorni za

skupni vinograd. Bi lahko rekli, da se v vaši župniji izvaja oblast na način, ki dopušča

enakovredno sodelovanje vernikov? Lahko zase trdite, da se znotraj občestva čutite

poklicani k sodelovanju z vodstvom in ali to sodelovanje aktivno sprejemate? Imate

dovolj glasu za soodločanje o ciljih in sredstvih skupnega dela.

8. OBLAST IN SODELOVANJE

Kaj skupaj verniki in župniki naredimo za pluralizem? Kaj naredimo, da privabijo

ljudi k sodelovanju? Koliko je mnenje laikov upoštevano?

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo pogovor o sodelovanju in o vodstvu v župniji, škofiji, o prevzemanju

odgovornosti vernikov. Na mestu bi bila pričevanja o služenju in odgovornosti na

določenih področjih v družbi in Cerkv

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

V sinodalnem gradivu: V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem,

ki temelji na soglasju, to pa izhaja iz skupne poslušnosti Duhu. S katerimi postopki in

metodami skupaj razločujemo in sprejemamo odločitve? Kako jih lahko izboljšamo?

Kako spodbujamo sodelovanje pri odločanju v hierarhično strukturiranih

skupnostih? Kako je razčlenjen postopek pripravljanja odločitve (ang.

decision-making) s trenutkom sprejemanja odločitve (ang. decision-taking)? Kako in s

katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost (ang. accountability)?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Krajevna Cerkev (župnija)

je sicer hierarhično urejena skupnost, hkrati pa mora delovati v duhu soodločanja

vseh vpletenih. Bi lahko trdili, da vi osebno soodločate pri procesu sprejemanja

pomembnih odločitev? Če da, kakšen je pri vas postopek oblikovanja in dokončnega

sprejetja neke odločitve? Če ne, kje vidite svoje mesto v tem procesu, da bi bili tudi sami del

odločanj

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

Na kakšen način se v župniji sprejemajo odločitve o načinu izvajanja pastoralnih dogodkov?

Ali v župniji poteka razprava o gospodarskih projektih, o načrtih kaj je nujno?

Ali so laiki (npr.člani ŽGS) pripravljeni prevzeti nadzor nad gospodarskimi načrti?

Ali je župnik voljan deliti podatke z njimi?

Kako kot kristjan in kot župnijska skupnost presojamo ljudi, ki jim je razpadel

zakon? Jih skušamo razumeti? Jim ponujamo možnost vključitve v župnijsko delovanje?

Ali sta pastoralna in prosvetna dejavnost Cerkve usklajeni? Kako preprečiti

razdrobljenost dejavnosti, oz. priti k načrtnemu in celovitemu delovanju?

Mnogi ne morejo prejeti sv. obhajila zaradi življenjskega položaja, v katerem so se

znašli (zunajzakonske skupnosti, ločeni in ponovno civilno poročeni...)Kako jim

razložiti, da so ravno tako povabljeni k občestvu Cerkve? Kako opozoriti tiste, ki

nevredno pristopajo k sv. obhajilu?

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Kristusa Kralja, 21.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 22.11.2021, sv. Cecilija

Osek ob 18h + Vetrih Nejc Osek 72

Ob godu sv. Cecilije zavetnica cerkvenih pevcev vsem našim pevcem čestitamo in se jim zahvaljujemo

Torek 23.11.2021

Ozeljan ob 18h za župnijo

Sreda 24.11.2021

Šempas ob 18h + Mirko, Andrej in Marija Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 25.11.2021

sv. Lucija ob 18h + Žimčevi Osek 23

Petek 26.11.2021

Osek ob 18h + Jože Zelić Osek 73

Sobota 27.11.2021

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 6, ob 14h v Oseku izdelovanje adventnih venčkov

1. adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov venčkov

Ob 7.45 v Ozeljanu v čast usmiljenemu Srcu Jezusovemu

ob 9h v Oseku + Olga in Franc Živec Vitovlje83b

ob 10.30 v Šempasu + Krkoč Danilo Šempas 6e, 8 dan

Pri mašah blagoslov adventnih venčkov.

Birmanci 7. razreda naredijo venčke za cerkve, birmanci 8. razreda pa jaslice.

Tudi letos bomo sodelavke Župnijske Karitas izdelovale adventne venčke, ki bodo v šempaski  in ozeljanski cerkvi na voljo od nedelje 21. 11. 2021. V Oseku bodo venčki na voljo teden kasneje 27.11.2021. Denar, ki ga boste darovali za venčke, bo namenjen našim sovaščanom v stiski.

 

Cerkveno petje

NAMEN CERKVENEGA PETJA
Cerkveno petje je pomemben del čaščenja Boga že vse od začetka krščanstva, ki ga je utemeljil Jezus Kristus. Petje je namreč del glasbene umetnosti, katerega uporaba v bogoslužju udeležencem pričara pečat nadzemskosti in jih ponese v duhovno zamaknjenost Božje bližine.

Če je v začetnih stoletjih naše Cerkve prevladovalo v bogoslužju enoglasno (koralno) petje, se je v poznejših stoletjih, z razvojem glasbene umetnosti in prihodom orgel v Božje hiše, cerkveno petje povzpelo do zavidljivih višin, čemur pa lahko parirajo le tista cerkvena občestva, ki razpolagajo z dovolj kakovostnim pevskim zborom in s strokovno usposobljenim zborovodjem.
Vendar pa je cerkveno petje (uglasbene molitve, hvalnice, prošnje, češčenja...) mogoče izvajati tudi zgolj s pojočim cerkvenim občestvom, ki se tisti hip nahaja pri bogoslužju (brez usposobljenega pevskega zbora in zborovodje torej). Vendar pa je v tem primeru zahtevnost cerkvene glasbe ustrezno poenostavljena oz. prilagojena, z glasbeno spremljavo orgel ali tudi brez nje. Takšno cerkveno petje povečini označujemo kot »ljudsko«.

Cerkvena glasba je bistven del svete liturgije, ima enak namen kot liturgija, to je Božja čast in posvečevanje ljudstva. Krasi, olepšuje in dviga liturgično besedilo v svet glasbene lepote, zato mora biti tudi glasba liturgije vzvišena, umetniška, splošna, sveta in dostojna. Cerkvena glasba kot sestavni in bistveni del svete liturgije je uzakonjena od najvišje cerkvene avtoritete in ima svoje zakone.

Glasba pri bogoslužju dopolnjuje besedilo, ga glasbeno komentira in slika na še bolj razumljiv način in ga tako približa človekovi duševnosti in razumu, da le-ta postaja vse bolj doživet pri doživljanju umetnostne lepote v religiozni glasbi. Liturgična glasba je pretežno vokalnega značaja, ki je v svojem bistvu odevanje, stopnjevanje ali razlaganje besedila z glasbo.

Religiozno besedilo je tisto, ki je počelo glasbenih misli, glasba je odvisna od vsebine besedila. Pri tej spojitvi glasbe in besedila gre za tesno zvezo, ki je odločilna za celotno zgradbo cerkvenih kompozicij. Pri cerkveni vokalni glasbi je glasba odvisna od vsebine besedila. Prav gotovo vsebuje glasbena vsebina v cerkveni glasbi nekaj čudovitega, osvajajočega, večnega in kozmičnega. Cerkvena glasba večinoma hrepeni po besedilu, da s tem še bolj oznanja svojo idejo. (Trobina 1972, 19 – 21).
 

VLOGA ZBORA V ŽUPNIJI

Povzeto po: Tadeja Račel: Mesto in vloga pevskih zborov v župnijski pastorali, diplomsko delo

Zbori so nosilci cerkvenega življenja, ki s svojim petjem večajo lepoto svetih obredov in so lahko dober pripomoček pri pastoralnem delu. Zbor je urejeno večglasno petje, kjer vsak glas opravlja natančno določeno vlogo v sozvočju z drugimi glasovi, da je glasba prijetna poslušalcem in užitek za pevce (Glas naših zborov 2 1999, 11).Vloga zbora v župniji je raznolika in večplastna. Prvotno se v njem združujejo ljudje, ki jih petje in glasba veselita. Organizirana pevska skupina je pomembna za splošno ozračje in duhovno rast in v župniji še kako dobrodošla.

Prav preko glasbe in petja je marsikateri pevec v zboru poglobil krščansko vero. Zbor vabi ljudi vseh starosti, da se mu pridružijo, da sodelujejo pri župnijskem delu in sooblikujejo bogoslužje. Posameznik se v zboru nauči poslušati drugega, takrat ko poje, kot tudi v družabnem delu. Zbor je skupnost in ne poznamo niti ene institucije, ki bi tako načrtno gojila in v svoje življenje vsadila zborovsko petje, kot ga je prav Cerkev. Seveda pa to še ne pomeni, da je slika zborovskega petja v vsaki župniji rožnata.

Marsikje prihaja do težav zaradi pomanjkanja pevcev, ponekod nimajo zborovodje, zaradi menjave generacij, drugje pa odnosi med župnikom in zbori niso taki, kot bi morali biti. Petje na koru je večkrat nekakšen ekshibicionizem, razkazovanje; pevci se kažejo, kakor da bi imeli koncerte, kar pa je zelo zgrešeno. Pričakujejo, da bodo vsakič pohvaljeni in so hitro užaljeni, kadar od ljudi sploh ne dobijo povratne informacije. Včasih jih je težko prepričati, da so vendarle sodelavci bogoslužja in da morajo povezovati ljudi z dogajanjem na in ob oltarju. Zato sta sveti Frančišek in sveta Klara šla tako daleč, da sta hotela preprečiti poudarek na melodiji in petju. Da bi prišla do izraza vsebina, sta odklonila melodije. Prav vsak župnik in župljan se rad pohvali s kakovostjo zbora, veliko težje pa ga je moralno podpirati, spodbujati in se tudi zanj žrtvovati. Samoumevno se nam zdi, da župnijski pevski zbor dobro poje, pozabimo pa, koliko ur prostega časa je potrebnega, koliko pevskih vaj, da zbor poslušljivo zveni. Glasba in petje v cerkvi nista sama sebi namen ampak sta sredstvo in ne cilj. Glasba mora odgovoriti na liturgično dogajanje, zato je pomemben tesen stik med korom in oltarjem. Cerkveni glasbeniki morajo poznati svoje pevske sposobnosti, velja pa tudi potrpežljivost in sodelovanje ter zaupanje duhovnika.

Ob vsem tem ne smemo pozabiti na cerkveno občestvo, kajti namen cerkvene glasbe je utelesiti pravo tišino občestva in petje, ki ne prispeva k poslušanju tišine je prazno. Sveti Avguštin je upravičeno zapisal: »Novi človek ve, kaj je nova pesem. Petje je izraz veselja, in če smo še bolj pozorni, je izraz ljubezni«.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 33. navadna nedelja 14.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 15.11.2021

 

Sv. Lucija ob 18h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 16.11.2021

Ozeljan ob 18h za župnijo

Sreda 17.11.2021

Šempas ob 18h + Humar Kazimir in Marija Šempas 186a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 18.11.2021

Ozeljan ob 18h + g. Bric in g. Rusijan

Petek 19.11.2021

Osek ob 18h + Remec Zdravkio in Ermina Osek 72

Sobota 20.11.2021

Šempas ob 8h v zahvalo Šempas 163a

Nedelja Kristusa Kralja, 21.11.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu + Terčič Šmihel 51

ob 9h v Oseku + Badalič Karlo Osek 91

ob 10.30 v Šempasu v zahvalo za 30. let zakona

Tudi letos bomo sodelavke Župnijske Karitas izdelovale adventne venčke, ki bodo v šempaski  in ozeljanski cerkvi na voljo od nedelje 21. 11. 2021. V Oseku bodo venčki na voljo teden kasneje 27.11.2021. Denar, ki ga boste darovali za venčke, bo namenjen našim sovaščanom v stiski.

 

SINODA
Molitev za sinodo:

Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo Ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered. Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti. Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.

Poslušati.

Mislim, da je to drža,ki si jo vsak želi; da bi bil slišan in da bi znal

poslušati. A zanjo se je treba vzgojiti in si vzeti čas.

Vse delujoče skupine v župniji naj pri svojih srečevanjih zavestno odmerijo

del časa (med rednim srečanjem) poslušanju. Morda na začetku, morda na

koncu- nekaj minut, ki jim ne bo sledil komentar ali povzetek, ampak samo

pripoved enega od članov o doživetjih tistega dne,(Če je skupina bolj zrela

lahko vsakokrat nekdo pripravi tudi kakšno pričevanje).

Pripravimo pričevanje starostnikov, članov naše župnije, kako jim je vera v

Boga pomagala premagati preizkušnje življenja.

Poslušati tudi Boga, slediti navdihom Sv.Duha. Iz naši obredov, sv. maše je v

veliko krajih izginila tišina. Vpeljimo zopet čas za tišino med mašo (kot

včasih po pridigi, ali po obhajilu), za začetek s par besedami povabimo ljudi v

tišino, osmislimo jim zakaj ta tišina, da ne bo to samo nestrpno čakanje kdaj bo kaj.

3. SPREGOVORITI

V sinodalnem gradivu: Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru

(gr. parresia), torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kako

spodbujamo svobodnega in pristnega duha komunikacije v skupnosti in njenih

sestavnih delih, brez dvoličnosti in preračunljivosti? Kaj pa v odnosu do družbe,

katere del smo? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako

deluje odnos z medijskim sistemom (ne samo s katoliškimi mediji)? Kdo govori v

imenu krščanske skupnosti in kako te ljudi izbiramo?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Vsi smo povabljeni k

pogumnemu in neustrašnemu govoru: ali bi za našo župnijo lahko rekli, da je

nam in večini vernikov dana možnost spregovoriti? Se čutite dovolj pogumni, da

spregovorite na glas, ko je potrebno pričevati za Resnico? Kaj vas pri tem

ovira? Kaj lahko naredite vi osebno, da bi bil glas vaše župnije bolj slišan tudi v

širši lokalni skupnosti?

3. SPREGOVORITI

Imeti v župniji skupine ljudi, v katerih si ljudje upajo spregovoriti o sebi, kjer

vedo, da bodo pogovori ostali v tem krogu in se ne bodo širili okrog, kjer so

ljudje lahko takšni, kot so.

Kako bi lahko v okviru obstoječih skupin župljanom ponudili več možnosti za

pogovor?

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Spregovoriti. V delujočih skupinah je pogovor že navzoč. Kako doseči tiste,

ki niso v nobeni skupini (zakonska, svetopisemska, molitvena, mladinska,...)

Morda župnija organizira občasne pogovorne skupine (moški zajtrk, žene ob

kavi, bralna skupina – pogovor o prebrani knjigi).

Morda na župnijski spletni strani odpremo stran ki jo oblikujejo mladi.

Na dekanijski ali škofijski ravni (ponovitev v različnih krajih škofije)

organizirano tečaj komunikac

4. PRAZNOVATI

V sinodalnem gradivu: »Skupna hoja« je mogoče le, če temelji na skupnem

poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično

obhajanje navdihujeta in usmerjata našo »skupno hojo«? Kako navdihujeta

najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh

vernikov v bogoslužju in izvrševanju posvečevalne službe? Koliko prostora je

namenjenega opravljanju služb lektorja in akolita?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: »Skupna hoja« je

mogoče le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju

evharistije: kako pomembno mesto ima po vašem mnenju skupna molitev z

drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v

vaši župniji? Kako se to vidi? Ali se sami čutite dovolj nagovorjene, da bi bolj

sodelovali pri bogoslužju? Bi bili pripravljeni nekoga osebno nagovoriti, da

pristopi kot sodelave

4. PRAZNOVATI

Kakšni kristjani, ki obhajamo evharistijo v naši župniji smo: veseli ali žalostni, dejavni ali

zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki ali ljudje ki na otroke gledamo kot na motilce?

Kaj to pove o naši veri?Kakšni so sadovi našega skupnega nedeljskega praznovanja, potem ko

odidemo iz cerkve? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši ? Kako živeti občestvenost tudi

med tednom?

Kaj me pri obhajanju bogoslužja ovira in kaj priteguje v osebno in občestveno srečanje z živim

Bogom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja?

Kako bi znova poživili molitev občestva za družine in njihove člane?

Na kakšen način bi družine spodbudili k družinski molitvi?

Maše za družine?

Mnogim različni zakramentalni simboli ali znamenja ne povedo skoraj nič več. Zato je eden od

izzivov kako družinam pomagati spoznati ta »jezik« zakramentov in ga pričeti uporabljati.

Konkretizirajmo situacije, v katerih bi lahko družina iz posameznega zakramenta bolj zavestno

črpala moč za življenje, reševanje problemov, uresničevanje dobrih del. Aktualizacija posameznega

zakramenta v vsakdanjem življenju.

Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Kako zaznavam učinke evharistije v mojem

vsakdanjem življenju? Znamo biti evharistija za druge?

Kaj storiti za bolj slovesno branje Božje besede pri bogoslužju.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 32. navadna – zahvalna nedelja, 7.11.2021

srečanje zakonskih jubilantov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 8.11.2021

 

Sv. Lucija ob 18h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 9.11.2021

Ozeljan ob 18h v priprošnjo sv. Jožefu in DM Ozeljan 24

Sreda 10.11.2021

Šempas ob 18h + Albina Špacapan Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 11.11.2021

Ozeljan ob 18h + Drašček Miro Ozeljan 32a

Petek 12.11.2021

Osek ob 18h + Šauli Julijana Osek 69

Sobota 13.11.2021

Šempas ob 8h + iz družine Rijavac Šempas 163a

33. navadna nedelja 14.11.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v zahvalo Osek 4b, šagra sv. Martina blagoslov novega vina in nove albe

ob 10.30 v Šempasu v zahvalo za 80. let življenja Šempas 185


 

Deset tematskih jeder za preučevanje v sinodalnem dogajanju

I. TOVARIŠI NA POTI

V sinodalnem gradivu: V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v vaši krajevni

Cerkvi »hodi skupaj«? Kdo je del tega, čemur pravite »naša Cerkev«? Kdo nas prosi, naj hodimo

skupaj? Kdo so tovariši zunaj cerkvenega dosega? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju,

izrecno ali dejansko?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: V Cerkvi in družbi smo drug ob

drugem na isti poti: nekateri hodimo bolj skupaj, drugi so morda nekoliko bolj oddaljeni. Bi

lahko prepoznali konkretne osebe (ali skupine), ki spadajo v prvo in tiste iz druge skupine. Kako

močna je po vašem mnenju skušnjava, da bi razmišljali v smislu »naši«/«vaši«.

Kako župljani spodbujamo medsebojno povezanost in tako gradimo živo občestvo?

Kaj prispeva k temu, da se med župljani tkejo pristne prijateljske vezi? Katere so ovire za

spodbujanje medsebojne povezanosti? Katere so še odprte priložnosti?

Kje bi družine v župniji potrebovale pomoč? Imate v pastorali župnije načrt, ki vključuje

dejavnosti za družine od tistih,ki bolj sodelujejo, do tistih ki se ne odzivajo?

Kakšne aktivnosti bi morala organizirati župnija, da bi privedla čim več družin v objem

župnijske skupnosti? Kako župnija sprejema in se posveča novim družinam?

Katere stvari so pomembne za medsebojno povezanost in večjo odgovornost drug za drugega v

župniji? Kakšne oblike medsebojnega druženja in povezovanja vernikov v vaši župniji poleg udeležbe pri

sv. maši še obstajajo?

Katere darove,sposobnosti prepoznavamo pri vernikih, ki še niso dejavno vključeni v življenje

župnije? Kako bi ti župljani s svojimi darovi obogatili našo župnijo? Kdo jih bo povabil k

sodelovanju? Kako?

Naloge, ki jih lahko uresničimo: Skupaj na poti. Začutiti občestvo. Župljani, ki so v župniji bolj

aktivni so razdrobljeni v različnih skupinah. Sinoda nas kliče da stopimo korak naprej.

Občestvenost je širša. Morda za začetek, da bi se začutili vsaj vsi tisti, ki hodimo k nedeljski

maši. Kaj če bi na vnaprej določeno nedeljo – enkrat mesečno (npr. prva nedelja v mesecu) po

nedeljski maši zadržali ljudi pred cerkvijo (za 10-15.min), da se slišimo, da se pogovarjamo, da

se začutimo. Z eno drobno malenkostjo (pladenj piškotov,ali kozarec soka,) Kdo od mladih ali

skavtov pritegne v svoj krog prisotne otroke in z njimi izvede kakšno animacijsko igrico; če je

več otrok lahko naredimo mlajšo in starejšo skupinico. Če je slabo vreme gremo v župnijsko

dvorano. Morda si župnijski svet razdeli vloge po mesecih za celo leto….Začnemo z

nekajminutnim postankom,lahko kakšen mesec ponudimo kaj več, kakšen bazar,srečelov, pesem,

izmenjavo knjig….Zaključek teh mesečnih nedelj pa naj bi bil župnijski (farni)dan.


 

II. POSLUŠATI

V sinodalnem gradivu: Prvi korak je poslušanje, za kar je treba brez predsodkov odpreti um in

srce. Koga »mora« naša krajevna Cerkev »poslušati«? Kako poslušamo laike, zlasti mlade in

ženske? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Koliko prostora namenimo glasu

manjšin, zavrženih in izključenih? Ali prepoznamo predsodke in stereotipe, ki nas pri poslušanju

ovirajo? Kako poslušamo družbeni in kulturni kontekst, v katerem živimo?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Prvi korak je poslušanje, za kar je

treba brez predsodkov odpreti um in srce: bi lahko rekli, da vam osebno v vaši župniji kdo

prisluhne? Bi zase lahko rekli, da prepoznate osebe (ali skupine) v župniji, ki bi jim bilo potrebno

še posebej prisluhniti? Menite, da med sodelavci v župniji obstajajo predsodki, ki so ovira za to,

da bi nekoga dobro slišali? Kateri so?

Oznanila župnij Šempas in Osek; 31. navadna- žegnanjska nedelja, 31.10.2021, nova ura – zimski čas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek vsi sveti, 1.11.2021

Ozeljan 0b 7.45 + starši Klamič Ozeljan 54, po maši na pokopališču molitve za rajne

ob 9.15 v Šmihelu na pokopališču

ob 10.30 v Šempasu + Ljubica Bregar Šempas 163a, po maši na pokopališču molitve za rajne

ob 14h Osek v zahvalo za zdravje Osek 108, po maši na pokopališču molitve za rajne

Sv. Lucija ob 15.30 na pokopališču molitve za rajne

Torek 2.11.2021, spomin vseh rajnih

Ozeljan ob 18h + Jermolj Ozeljan 25a

Sreda 3.11.2021

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 4.11.2021

Sv. Lucija ob 18h + Ažman Jože Vitovlje 63d

Petek 5.11.2021

Osek ob 18h + Jože Zelič Osek 73, 8 dan

Sobota 6.11.2021

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 6

32. navadna – zahvalna nedelja, 7.11.2021

srečanje zakonskih jubilantov

Ob 7.45 v Ozeljanu + Mervič Majda Šmihel 33

ob 9h v Oseku Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 45m, srečanje zakonskih jubilantov

ob 10.30 v Šempasu srečanje zakonskih jubilantov, maša za jubilante

Naša vera v Kristusa bi nam morala preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na "mrtve"


 

1.novembra praznujemo praznik vseh svetih. Uradno državno poimenovanje tega dneva je dan spomina na mrtve, skrajšano dan mrtvih. Dve popolnoma različni poimenovanji za isti praznik – prvo lahko doživljamo kot polno upanja (vsi sveti), drugo kot nekaj žalostnega, morečega, dokončnega.

So naši pokojni res mrtvi …

Tako rekoč nedopustno je, da bi kristjani zavestno ali pomotoma uporabljali izraz “dan mrtvih”. Naša vera v Kristusa, ki je z vstajenjem premagal smrt in tako tudi vsem nam odprl vrata večnosti, bi nam morala namreč preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na “mrtve”.

Mrtvi. Kako moreč in dokončen izraz. Kaj je v resnici mrtvega, ko nekdo umre? Kristjani verujemo, da umre le telo, naš fizični oklep oziroma lupina. Duša ter vse, kar jo je za časa našega zemeljskega življenja oblikovalo, pa se – tako upamo – združi z Bogom. Zato si vse življenje prizadevamo za to, da bi nekoč tudi mi dosegli večno življenje, v katerega vstopamo skozi nevidna vrata smrti našega fizičnega telesa.


Apostol Pavel je v prvem pismu Korinčanom o razliki med zemeljskim in nebeškim ‒ večnim védenjem zapisal: “Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12)

Potemtakem so naši preminuli ali pokojni še kako živi. Morda bi lahko celo rekli, da so na nek način bolj živi kot mi, ki smo še ujeti v omejene dimenzije časa in prostora. Imajo namreč spoznanje in védenje, ki je našemu omejenemu umu za zdaj še skrito.

Vsi sveti – praznik, ki nas povezuje z večnostjo

Na spletni strani Slovenske škofovske konference o prazniku vseh svetih piše: “To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.”

Na praznik vseh svetih se torej ljubeče spominjamo vseh naših rajnih, ki se že veselijo v večni Božji svetlobi. V molitvi pa se jim priporočimo tudi sami, naj pri Bogu posredujejo za naše slabosti in šibkosti, da se jim bomo nekoč, ko bo umrlo naše umrljivo telo, pridružili tudi mi.

Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.10. 2021.misijonska nedelja, pri mašah sodelujejo s prošnjami in zahvalami in rožni vencem birmanci in njihovi starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 25.10.2021 Dan suverenosti

Sv. Lucija ob 19h + brati in starši Drožina Vitovlje 86

Torek 26.10.2021

Ozeljan ob 19h + Dora Pavlin Ozeljan 48

Sreda 27.10.2021

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b

Četrtek 28.10.2021

Ni maše

Petek 29.10.2021

Ni maše

Sobota 30.10.2021

Polane na vojaškem pokopališču ob 16h za žrtve vojn in za mir

31. navadna- žegnanjska nedelja, 31.10.2021, nova ura – zimski čas

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Marjan Marinčič Vitovlje 45h

ob 10.30 v Šempasu + Suzana in Joško Žgavec p. n. Ferjančič

1.11.2021 Vsi sveti bo razpored kot običajno.

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.

Po cerkvah v župniji so na voljo sveče za potrebe Karitas. Priporočen dar je 2€. Dar je namenjen ljudem v stiski. Karitas

Papeževa poslanica ob misijonskem dnevu 2021

Pandemija je izpostavila in okrepila bolečino, osamljenost, revščino in krivice, ki so jih mnogi že trpeli, in je razkrinkala naše lažne gotovosti, drobitve in polarizacijo, ki nas tiho trgajo. Najbolj krhki in ranljivi so še bolj doživljali svojo ranljivost in krhkost. Doživeli smo malodušje, razočaranje, napor; in celo prilagodljiva grenkoba, ki jemlje upanje, se je lahko polastila naših pogledov. Mi pa »ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa, Gospoda, sebe pa le kot vaše služabnike zaradi Jezusa« (2 Kor 4,5). Zato slišimo, da v naših skupnostih in naših družinah doni beseda življenja, ki odmeva v naših srcih in nam pravi: »Ni ga tukaj, temveč je bil obujen« (Lk 24,6); beseda upanja, ki razbije vsak determinizem in tistim, ki pustijo, da se jih dotakne, daje svobodo in smelost, ki sta potrebni, da se postavijo na noge in ustvarjalno iščejo vse možne načine, da bi živeli »zakramentalno« sočutje bližine Boga z nami, ki nikogar ne zapusti ob cesti. V tem času pandemije zaradi skušnjave, da bi v imenu zdrave družbene distance zamaskirali in upravičili brezbrižnost in apatijo, je nujno poslanstvo sočutja, ki je sposobno iz potrebne razdalje narediti prostor srečanja, skrbi in spodbujanja. »Kar sva videla in slišala« (Apd 4,20), usmiljenje, ki sva ga bila deležna, se spremeni v oporno točko verodostojnosti, ki nam omogoči, zavzetost, da bi ustvarili »družbeno pripadnost in


 

solidarnost, za katero smo zastavili čas, vnemo in dobrine« (okrožnica Vsi bratje, 36). Njegova beseda nas vsak dan osvobaja in rešuje izgovorov, zaradi katerih se zapiramo v najhujše dvome: »Tako in tako je vse isto, nič se ne bo spremenilo.« In ob vprašanju: »Zakaj bi se moral odpovedati svoji varnosti, svoji udobnosti in zadovoljstvom, če ne vidim nobenih pomembnih sadov?«, odgovor ostaja vedno isti: »Jezus Kristus je premagal smrt in je vsemogočen. Jezus Kristus živi resnično« (prim. Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 275), in želi, da bi tudi vi živeli, da bi bili bratski in sposobni temu upanju dati gostoljubje in ga deliti. V trenutnih razmerah so nujno potrebni misijonarji upanja, ki so, združeni z Gospodom, sposobni preroško opozarjati, da se nihče ne reši sam.

Kot apostoli in prvi kristjani tudi mi recimo z vso močjo: »Ne moremo, da ne bi govorili o tem, kar smo videli in slišali« (prim. Apd 4,20). Vse, kar smo prejeli, vse, kar nam je Gospod postopoma podaril, nam je dal, da bi to zastavili in zastonjsko podarili drugim. Kakor apostoli, ki so videli, slišali in otipali Jezusovo odrešenje (prim 1 Jn 1,1-4), se tudi mi danes lahko dotaknemo trpečega  in slavnega Kristusovega mesa v vsakdanji zgodovini ter najdemo pogum, da bomo z vsemi delili usodo upanja, tisto zanesljivo znamenje, ki se rodi iz zavesti, da nas Gospod spremlja. Kot kristjani Gospoda ne moremo zadrževati zase, saj evangelizacijsko poslanstvo Cerkve kaže njegovo celostno in javno vrednost pri preobrazbi sveta in pri skrbi za stvarstvo.

Povabilo za vsakega od nas
Tema Svetovnega misijonskega dneva letos: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20) je povabilo vsakemu od nas, da »poskrbimo« in povemo, kaj nosimo v srcu. To poslanstvo je in je vedno bilo istovetnost Cerkve: »Cerkev obstaja, da evangelizira« (sv. Pavel VI., Apostolska spodbuda O oznanjevanju evangelija, 14). Življenje naše vere v osebni osami ali v zaprtosti v majhne skupine oslabi, izgubi preroškost ter sposobnost čudenja in hvaležnosti. Njegova lastna dinamika zahteva vedno večjo odprtost, ki je sposobna doseči in objeti vse. Prve kristjane, ki še zdaleč niso popustili skušnjavi, da bi se zaprli v elito, sta privlačila Gospod in novo življenje, ki ga je on podaril, da bi šli med ljudstva in pričevali o tem, kar so videli in slišali: Božje kraljestvo je blizu. To so delali z velikodušnostjo, hvaležnostjo in plemenitostjo, ki so lastne tistim, ki sejejo vedoč, da bodo drugi uživali sad njihove pridnosti in žrtve. Zato rad mislim, da »so tudi najbolj šibki, omejeni in ranjeni lahko [misijonarji] na svoj način, ker je vedno treba dopustiti, da se dobro posreduje, pa čeprav biva skupaj z veliko krhkostjo« (Posinodalna apostolska spodbuda Kristus živi, 239).

Na Svetovni misijonski dan, ki ga vsako leto obhajamo na predzadnjo nedeljo v oktobru, se hvaležno spominjamo vseh ljudi, ki nam s pričevanjem svojega življenja pomagajo obnoviti našo krstno obvezo biti velikodušni in veseli apostoli evangelija. Spominjamo se zlasti tistih, ki so bili sposobni oditi na pot, zapustiti deželo in družino, da bi evangelij mogel brez odlašanja in brez strahov doseči vse kotičke ljudstev in mest, kjer je toliko življenj žejnih blagoslova.

Premišljevanje njihovega misijonskega poslanstva spodbuja, naj bomo pogumni in naj vztrajno prosimo »gospodarja žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Lk 10,2). Zavedamo se namreč, da poklicanost k poslanstvu ni stvar preteklosti ali romantični spomin na neke druge čase. Jezus danes potrebuje srca, ki so sposobna živeti poklicanost kot resnično zgodbo ljubezni, ki jih bo napotila, da bodo šli na obrobja sveta in postali glasniki in orodja sočutja. In gre za klic, ki ga Jezus namenja vsem, čeprav ne vsem na isti način. Spomnimo se, da obstajajo obrobja, ki so blizu nas, v središču nekega mesta ali v lastni družini. Obstaja tudi vidik vesoljne odprtosti ljubezni, ki ni geografska ampak bivanjska. Vedno, zlasti pa v tem obdobju pandemije, je pomembno večati vsakdanjo sposobnost širjenja našega kroga, da bi dosegli tiste, ki jih sami po sebi ne bi imeli za »svoj svet zanimanja«, čeprav so blizu nas (prim. okrožnica Vsi bratje, 97). Živeti poslanstvo pomeni prizadevati si, da bi gojili enake misli, kot so v Jezusu Kristusu in skupaj z njim verovati, da je ta, ki je ob meni, tudi moj brat in sestra. Naj njegova sočutna ljubezen prebudi tudi naša srca in nas vse naredi za učence misijonarje.


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 17.10.2021, 29. navadna nedelja, rožni venec molijo člani Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 18.10.2021

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo za zdravje Vitovlje

Torek 19.10.2021

Ozeljan ob 19h v čast usmiljenemu Jezusu Ozeljan 19b, ob 20h srečanje zakonske skupine

Sreda 20.10.2021

Šempas ob 19h + Humar Marija Šempas 186b, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 21.10.2021

Ozeljan ob 19h + Ivan Košuta Ozeljan 53, 30 dan

Petek 22.10.2021

Osek ob 19h + Šauli Julijana Osek 69, 8 dan

Sobota 23.10.2021

Šempas ob 8h za župnijo,

Dan suverenosti ob 17h na Sveti Gori maša v zahvalo, vodi jo škof dr.Bizjak Jurij

24.10. 2021.misijonska nedelja, pri mašah sodelujejo s prošnjami in zahvalami in rožni vencem birmanci in njihovi starši

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v zahvalo p. n. Bremec

ob 10.30 v Šempasu + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.

Po cerkvah v župniji so na voljo sveče za potrebe Karitas. Priporočen dar je 2€. Dar je namenjen ljudem v stiski. Karitas


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 10.10.2021, 28.navadna nedelja, rožni venec molijo prvoobhajanci in njihovi starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 11.10.2021

Sv. Lucija ob 19h v priprošnjo sv. Jožefu Vitovlje 45h

Torek 12.10.2021, sv. Maksimiljan Celjski

Ozeljan ob 19h za vse + Jermolj Ozeljan 19b

Sreda 13.10.2021

Šempas ob 19h + iz družine Ušaj Šempas 33g, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 14.10.2021

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v priprošnjo za zdravje Vitovlje

Petek 15.10.2021, sv. Terezija Avilska

Osek ob 19h vsi + Badalič Osek 42

Sobota 16.10.2021

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 63c

17.10.2021, 29. navadna nedelja, rožni venec molijo člani Karitas

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Miran in Stanka Bovcon Osek 6

ob 10.30 v Šempasu + iz družine Grmek Šempas 63c

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27, navadna nedelja, roženvenska, 3.10.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 4.10.2021, sv. Frančišek Asiški

Osek ob 19h + Gleščič Miroslav Osek 93, po maši ŽPS Šempas

Torek 5.10.2021

Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo trem srcem

Sreda 6.10.2021

Šempas ob 19h + iz družine Ušaj in Mladovan Šempas 33g, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 7.10.2021, roženvenska Mati Božja

Ozeljan ob 19h v zahvalo Ozeljan 47

Petek 8.10.2021

Osek ob 19h v zahvalo in priprošnjo Osek

Sobota 9.10.2021

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 131a

10.10.2021, 28.navadna nedelja, rožni venec molijo prvoobhajanci in njihovi starši

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Danilo Rijavec Vitovlje 84

ob 10.30 v Šempasu + Humar in Rajsar Šempas 131a

Zakaj sploh še hoditi v cerkev?

Recimo, da ste član nekega kluba ali združenja. Nekateri člani te organizacije govorijo ali počnejo stvari, ki jih ne odobravate. Nekatere od njih morda celo zalotijo pri kršenju zakona. V takem primeru verjetno ne bi več želeli biti član tega kluba. Tega vam nihče ne bi zameril.

Številni ljudje imajo tak pogled na Cerkev. Cerkev je že preživljala čase korupcije, škandalov in odtujenosti. V sodobni družbi, v kateri resnico razumemo kot stvar osebne izbire, nekateri dvomijo, ali ima organizirana religija sploh še kakšen pomen.

Ta dvom je dolga leta pripomogel k odtujitvi ljudi od Cerkve. 

Vendar Cerkev ni družabni klub. Cerkev je pot k Bogu. Čeprav duhovnost lahko iščemo in bi jo morali iskati sami, posamično čaščenje Boga ni nadomestilo za Kristusovo telo, ki ga predstavlja Cerkev.

 

Bog je tam, tudi v svoji človečnosti

Mnogi so se odvrnili od Cerkve zaradi zlorab. Ljudje so bili prizadeti, česar ni mogoče zanikati. Paradoksalno je, da čeprav so se zlorabe vedno dogajale – ker Cerkev sestavljajo ljudje s svojo nepopolno in grešno naravo –, to še ne pomeni, da Bog ne more biti v Cerkvi oziroma da ga tam ni mogoče najti.

Jezus sam je obljubil, da bo tam. V Matejevem evangeliju pravi:

»Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«
Mt 18,20

Jezus ni postavil pogoja, da morata biti ta dva ali trije brez greha, da bi bil med njimi Bog.


 

Odgovorni smo drug drugemu

V predhodnih vrsticah Jezus reče apostolom:

»Karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Mt 18,18

Jezus Petru naloži tudi to, naj svojemu bližnjemu ne odpusti le sedemkrat, temveč do sedemdesetkrat sedemkrat (Matej 18,22).

Ti odlomki nas opominjajo, naj svoje brate in sestre v Kristusu kličemo k odgovornosti, namesto da bi grešni naravi dovolili, da nas razdvaja. Pomagajmo drug drugemu na poti svetosti. Bistvo krščanstva je v iskanju ravnovesja med usmiljenjem in pravičnostjo – vsi moramo odpuščati, ker je tudi nam odpuščeno.


 

»Ljudje, ki hodijo v cerkev, so hinavci!«

To je verjetno res, kajti hinavce najdemo povsod. Znova je treba poudariti, da Cerkev – podobno kot katero koli drugo ustanovo – sestavljajo nepopolni ljudje. Toda naš odnos z Bogom zadeva nas same. Bog nas ni poklical, da sodimo druge. Kako vemo, da je nekdo hinavec? Ker sodimo druge.

V Matejevem evangeliju nam Jezus govori:

»Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu?« Mt 7,1–4

Bolje je, da poskrbimo za svojo lastno dušo, kot da svoje duhovno stanje zanemarjamo z obsojanjem drugih.

»Toda jaz Sveto pismo berem doma!«

Če imamo Sveto pismo, ne potrebujemo Cerkve – to je tehten argument. Poleg tega, kaj človek sploh lahko še pove, česar Kristus že ni? 

Edina težava je v tem, da je Kristus sam ustanovil Cerkev, kot lahko znova preberemo v evangeliju po Mateju:

»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva.«
Mt 16,18–19

Morda se nam zdi, da nas Sveto pismo lahko zadostno nahrani, toda Sveto pismo nam govori, da tudi mi potrebujemo Cerkev.

V Matejevem evangeliju je zapisano: »Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar,« to pomeni izobčenec, oseba, ki nima vere.

Nihče ni tako popoln, da ne bi potreboval Cerkve

Cerkev je nepopolna, ker jo sestavljajo nepopolne osebe. Toda Cerkev kot Kristusovo telo obstaja zato, da skupaj »lahko postajamo popolni, kakor je popoln (naš) nebeški Oče« (Mt 5,48). 

Vsi smo grešniki, vendar si vsi lahko prizadevamo za svetost. Prizadevajmo si za svetost s skupnimi močmi.

Članek je prevedel Mario Jurišić. P

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 26.9.2021, 26. navadna, slomškova nedelja, volitve v ŽPS in GŽS, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.9.2021

Osek ob 19h na priprošnjo sv. Roku za dušno in telesno zdravje Osek 4b

Torek 28.9.2021

Ozeljan ob 19h + Ivan Košuta Ozeljan 53, 8 dan

Sreda 29.9.2021, Mihael, Gabrijel in Rafael nadangeli

Šempas ob 19h za zdravje Šempas 131, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 30.9.2021, Hieronim

Ozeljan ob 19h + Špacapan Ozeljan 114

Petek 1.10.2021, Terezija deteta Jezusa

Osek ob 19h + Olga Živec Vitovlje 83b

Sobota 2.10.2021, angeli varuhi

Šempas ob 8h po namenu prijatelja, ob 19h v Šmihelu koncert sakralne glasbe

27, navadna nedelja, roženvenska, 3.10.2021

ob 9h v Oseku + Marc Boris p. n. Osek 93, rožni venec molijo pevci

ob 10.30 v Šempasu + Velikonja in Jermolj, rožni venec moli molitvena skupina

ob 16h v Šmihelu šagra, maša v čast sv. Mihaelu za vse, ki obnavljajo in skrbijo za cerkev, po maši druženje

 

MISLI BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Anton Martin Slomšek

+ Ne pozabimo v veselju trpljenja, da nas sreča ne pohujša! Tolažimo se v trpljenju s prihodnjim veseljem, da ne obupamo.

+ Delajmo zvesto, čeravno nam nihče na roke ne gleda. Bog nas vidi, on bo naš plačnik.

+ Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi: ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno - se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.

+ Prenapeta struna poči in prenapeta beseda slabo opravi. Ne ženi previsoko nobene reči! Ne pikaj in ne lizaj, povej pa vsakemu, kar mu gre, toda po meri in pa spodobno!

+ Nič ne pomaga pritoževanje; potrebno je dejanje vsakemu stanu - zvestoba vsakemu delu. Zvestoba bo dala boljše ljudi in boljše čase.

+ V luži se veliko grdega zarodi, še več hudega v srcu lenega človeka.

+ Le za trojno suknjo skrbite otrokom: za poštenost, delavnost in pobožnost; vse drugo jim bo navrženo.

+ V mladosti imaš začeti kaj si pritrgovati in potrpeti, da boš odrastel zdrav in srčen korenjak, ne pa mehkužen meglenjak.

+ Delaj veselo; delo je božji dar, ki nam zemljo polepša, živež poslajša, nam zdravje ohrani in nas greha obvarje.

+ Drevo, ki se preveč košati, malo sadja ali nič ne zarodi. Tudi z mladino se tako godi.

+ Kdor prerad obeta, zaupanje drugih od hiše pomete in ponavadi mož beseda ni. Če več obljubimo, kakor dopolnimo, svoje poštenje zgubimo.

+ Dajmo Bogu, kar je božjega, in Bog nam bo dal, kar je potrebnega za dušo in telo.

+ Česar se človek v mladosti navadi, vse svoje žive dni zna.

+ Narodi so kakor veje enega drevesa in ne smejo ovirati drug drugega. Vsak narod naj ima svoj prostor, v katerem se najlepše razvija in prinaša največ sadu prave omike, resničnega napredka.

+ Čim večja je naša svoboda, tem večja je naša odgovornost pred Bogom.

+ Molitev je nebeška pošta: po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol.

+ Prizadevajmo si vsa, še tako majhna dela, zvesto opravljati, tudi majhnih dobrih del veliko storiti.

+ Vsi se v večnost odpravljamo. Ali pa se tudi na srečno smrt pripravljamo? Vse naše dejanje in nehanje, vse naše potovanje je hoja k našemu grobu. Daljna priprava na smrt mora biti vse naše življenje.

+ Tri korake je naredil naš Dobri Pastir: iz nebes na zemljo, z zemlje na križ, s križa v tabernakelj, da med nami biva, se daruje in nas hrani.

+ Molitve in dobra dela, ki niso iz dobrega namena, so drevo brez sadja. Če naše delo nima dobrega namena, je kakor prazno listje na drevju.

+ Starši in vzgojitelji; dajte si dopovedati z znamenji časa in spoznajte, da človek, ki je vero izgubil, ne pozna več nobene postave in nobenih mej.

+ Slovenščina, mila beseda naše matere, naj nam bo ravno tako draga kakor zemlja, na kateri je naša zibel tekla.

+ Vsaka hiša ima svojo sončno in senčno stran. Vsak človek ima svoje slabe in dobre lastnosti. Ni tako hudobnega, da bi v kakšni reči dober ne bil. Pa tudi tako dober ni nobeden, da bi se kaj ne pregrešil.

+ Tisti, ki božji previdnosti vse izroče, živijo zadovoljno. Bog daje dobre in hude letine, pošlje dobre pa tudi hude oblasti. Pustimo Boga gospodariti!

+ Starši, ne naveličajte se učiti in svariti svoje otroke, moliti zanje! Dokler je drevo še mlado, se lahko zravna, staro se zlomi!

+ Slabi prijatelji so kakor sončna ura, ki le tako dolgo kaže, dokler sonce sije. Ko se sonce skrije, tudi sence na uri ni.

+ Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen! Skrbi, da boš več dobrega storil, kakor govoril. Varuj se prilizovanja, izogibaj se psovanja in zasmehovanja.

+ Otrokom vse dovoliti pomeni storiti jih nezadovoljne za vse žive dni. Kdor želi srečno starost dočakati, se ne sme v mladih letih razvaditi.

+ Tri reči imej vedno pred očmi: božje oko, ki vse vidi, božje uho, ki vse sliši, in pa tisto knjigo, v katero zapiše Bog vsako tvoje dejanje.

 

Zapisnik seje župnijskega pastoralnega sveta Župnije Šempas z dne 9. septembra

2021 v prostorih učilnice župnišča v Šempasu

Oznanila župnij Šempas in Osek; 19.9.2021, 25 navadna nedelja , internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.9.2021

Osek ob 19h + iz družine Badalič Osek 6b

Torek 21.9.2021

Ozeljan ob 19h v zahvalo za uslišane prošnje Šmihel 18

Sreda 22.9.2021

Šempas ob 19h v čast usmiljenemu Jezusu za Klavdija in Adrijana, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 23.9.2021

Ozeljan ob 19h + Breda Širok Ozeljan

Petek 24.9.2021, Anton Martin Slomšek

Osek ob 19h vsi pokojni Pegan Vitovlje 82b

Sobota 25.9.2021

Šempas ob 8h + starši Šempas 131

26.9.2021, 26. navadna, slomškova nedelja, volitve v ŽPS in GPS

ob 7.45 v Ozeljanu za zdravje Šmihel 18

ob 9h v Oseku Bogu in MB v zahvalo Osek 6b

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Priprava na zakon: 2021/22
Vsi trije termini obsegajo dve celodnevni srečanji in sicer dve
zaporedni soboti (celodnevni program od 9. do 19. ure z vmesnim časom za
odmor in kosilo v lastni režiji).
Lokacija je vedno Frančiškanski samostan Kostanjevica (Kapela),
Škrabčeva ulica, Nova Gorica.
Če se bodo razmere zaostrile, se bomo dogovorili pa za obliko na daljavo.
1. tečaj: 6. in 13. november.
2. tečaj: 5. in 12. februar
3. tečaj: 21. in 28. maj s. Mateja

 

Seja ŽPS Šempas 9.9.2021.

Prisotni: Zvonka Žižmond, Milena Černe Vidal, Nelida Pavlič, Suzana Susič, Anka Volk, Marko

Vovk, Tanja Martelanc in Joško Tomažič.

 

1. Župnijski pastoralni svet se je pričel z uvodno molitvijo. Sledila je septembrska uvodna misel Slabotnost, nežnost in usmiljenje Sv. Jožefa iz Ko je orodje pospravljeno na svoje mesto …: kreposti in zgled svetega Jožefa (priročnik za člane župnijskega pastoralnega sveta). Brali smo o vlogi sv. Jožefa pri vzgoji Jezusa in sprejemanju slabosti v nas samih. Za osebni razmislek smo se pogovarjali o tem, kdaj čutimo Božje usmiljenje. Nekateri ga vsak dan, drugi, ko so na tleh itd. Pogovarjali smo se tudi o tem, ali sami svojim bližnjim izkazujemo nežnost in usmiljenje. Včasih nam to uspeva bolj, včasih pa manj. Poskušali bomo preseči naše slabosti in slediti zgledu sv. Jožefa.

2. Milena Černe Vidal je prebrala zadnji zapisnik župnijskega pastoralnega sveta s konca

avgusta 2020. Vse točke zapisnika je svet soglasno potrdil.

3. Nadaljevali smo s koronsko tematiko. G. župnik je povedal, da morajo pevci v cerkvi peti

z maskami. Veroučenci lahko obiskujejo pouk pod istimi pogoji kot obiskujejo šolanje v

javnih šolah, Verouk je namreč pouk o krščanski veri.

4. Volitve za izbiro kandidatov za nov župnijski pastoralni svet bodo 26. 9. 2021 in bodo

trajale en teden. Po maši se bodo razdelili volilni listki, lahko se bo vzelo tudi listek za tiste, ki

so doma in se maše iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo udeležiti, v cerkvi bo

postavljena volilna skrinjica. Najbolje je da volite takoj po maši. Lahko pa prinesete listek še do naslednje nedelje v cerkev. Vsak lahko napiše – predlaga v pastoralni svet dve ženski, dva moška in dva mlada ( mlada naj bosta stara od 16 do 30 let ). Prav tako lahko predlaga do 5. kandidatov v gospodarski svet. Kandidati naj bodo verni in delavni člani naših občestev. Potrebno je napisati priimek ime in naslov ali vsaj vas. Seveda smo se dogovorili tudi glede sestave volilne komisije.

5. Člani sveta so predlagali, da bi se zopet pričel mladinski verouk. Vodenje bi lahko prevzel

g. župnik in nekaj mladincev. Verouk bi lahko tudi združili s pripravo za animatorje.

6. Stična mladih se bo letos odvijala kot celodnevni program v Stični. Mladi se morajo sami

prijaviti na spletni strani in slediti navodilom, ki jih bodo prejeli.

7. Praznovanje Sv. Mihaela v Šmihelu bo 3. 10. 2021 popoldan. Če bo vreme dovoljevalo,

se bo maša odvila pred cerkvijo. Po maši bo konservatorka Zavoda za varstvo kulturne

dediščine, Območne enote Nova Gorica predstavila rezultate restavracije srednjeveških fresk.

V Ozeljanu to nedeljo zjutraj ne bo maše, saj bo popoldne ob 16h v Šmihelu. V soboto 2. 10.

2021 zvečer bo v sklopu praznovanja praznika sv. Mihaela tudi koncert klasične glasbe v

cerkvi. Do 1. novembra 2021 pa se bo morala odviti tudi uradna otvoritev restavriranih fresk.

Točen datum otvoritve še ni znan.

8. Slomškove nedelje letos ne bo.

9. Rožni venec se bo molilo v ž. c. v Šempasu vsako nedeljo v oktobru pred mašo in sicer po

naslednjem razporedu:

1. nedelja v oktobru: molitvena skupina

2. nedelja v oktobru: prvoobhajanci in njihovi starši

3. nedelja v oktobru: skupina Karitas

4. nedelja v oktobru: birmanci in njihovi starši

5. nedelja v oktobru: zakonska skupina

10. Vse svete se bo obhajalo na običajen način.

11. Zahvalna nedelja bo 7. 11. 2021, ko bodo svoj jubilej pri sv. maši v Šempasu praznovali

letošnji in tudi lanski jubilanti, ki se zaradi lanskih protikoronskih ukrepov sv. maše niso

mogli udeležiti.

12. Sv. Cecilija, 22. 11. 2021, se bo praznovala s sv. mašo v Oseku za vse cerkvene pevce.

13. Adventne venčke za vse naše cerkve naredijo birmanci iz 7. r. Material (sveče) priskrbijo

starši sami. Na 1. adventno nedeljo bo blagoslov adventnih venčkov pri sv. maši.

14. Marija Romarica bo romala od doma do doma v adventnem času. Pripravljen bo seznam,

na katerega se lahko vpiše družina, ki je pripravljena en dan v adventu moliti in častiti Marijo.

Tako bo vzpostavljena veriga molitve.

15. Blagoslov hiš bo letos samo na povabilo družine, če bo seveda izpolnjevala PCT pogoje. Najprimernejši čas je zvečer po delavniški maši ali dopoldne.

16. Miklavževanje v Ozeljanu bo 5. 12. 2021 ob 18h, pripravili ga bodo mladinci, otroška

zbora sodelujeta s petjem.

17. Celodnevno čaščenje v Šempasu in prilika za spoved bo 12. 12. 2021. Program

celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni

petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina; - 1 h po maši bogoslužni sodelavci; - 2 h po maši je tiha meditacija;

- 3 h po maši molitvena skupina; Vsi so povabljeni, da sodelujejo po svojih zmožnostih. Zadnji uri čaščenja sledi zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30.

18. Spoved v Oseku bo mogoče opraviti 19. 12. 2021.

19. Božična devetdnevnica se bo odvijala po ustaljenem urniku maš. Začne se s 16. 12. 2021.

20. Jaslice pripravijo birmanci 8. razreda.

21. Sveti večer; maše bodo po enakem razporedu kot predlani (18:00 Ozeljan, 20:00 otroška

božičnica v Ozeljanu, 22:00 v Oseku, 24:00 božičnica v Šempasu).

22. Na god sv. Lucije bo blagoslov konj v Vitovljah ob 10:30, zato bo maša v Šempasu ob

9:00.

23. Nedelja Sv. Družine se bo praznovala 26. 12. 2021

24. Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.

25. Novo leto: jutranje maše v Ozeljanu ne bo, ker ni nobene udeležbe.

26. Gospodovo razglašenje ali Sv. trije Kralji, maša bo v Šempasu.

27. Nedelja Kristusovega krsta se bo obhajala 9. 1. 2022.

27. Nedelja Božje besede se bo obhajala 23. 1. 2022. Pol ure pred sv. mašo se bo bralo Božjo

besedo.

Sestanek se je zaključil ob 21:30.

Zapisnik sestavila Tanja Martelanc. Šempas, 15. 9. 2021

Zapisnik sestanka Župnijskega pastoralnega sveta župnije Osek z dne 06. 09. 2021, v Oseku

Prisotni člani ŽPS Osek: Simon Kerševan, Elizabeta Guštin, Peter Ušaj, Samo

Stamboldžiosk, Klementa Winkler, Blažka Ličen, Mateja Košuta

1. Uvodna molitev

2. Pregled preteklih dogodkov

3. Pregled prihajajočih dogodkov

SEPTEMBER

Izbor novih članov ŽPS, ki bo predvidoma v nedeljo 26.9.

OKTOBER

Molitev rožnega venca, pol ure pred mašo: - nedelja 3.10. – pevci - nedelja 10.10. – prvoobhajanci - nedelja 17.10. – Karitas

- nedelja 24.10. – birmanci

Maša na vojaškem pokopališču v soboto, 30.10. ob 15.00

NOVEMBER

1.11. Vsi sveti: Osek- maša ob 14.00, blagoslov grobov: Osek ob 15.00, sv. Lucija 15.30

7.11. Zahvalna nedelja in zakonski jubilanti; križev pot na Ovčji plac ob 14.00

14.11. Šagra sv. Martina, ofer

Seznam za romanje Marijine podobe v adventu ( glede na razmere)

27.11. sobota, izdelava venčkov Karitas ob 14.00 in izdelava adventnih venčkov za cerkvi

(birmanci)

28.11. 1. Adventna nedelja, blagoslov adventnih venčkov

DECEMBER

5.12. 2. Adventna nedelja: celodnevno češčenje

- 10-11h prvoobhajanci in otroci do 6. Razreda

- 11-12h birmanci in srednješolci

- 12-13h osebna molitev

- 13-14h možje in fantje

- 14-15h žene in dekleta

- 15h sklep in blagoslov z Najsvetejšim

12.12. 3. Adventna: maša pri sv. Luciji, ponedeljek 13.12. maša pri sv. Luciji

Sreda 15.12. 10 let od smrti g. Bogdana Brica

19.12. 4. Adventna, spovedovanje ob 14h

Izdelava jaslic v Oseku in pri sv. Luciji z birmanci

24.12. Sveti večer, maša v Oseku ob 22h

25.12. maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9h

26.12. maša pri sv. Luciji ob 10.30 in žegnanje konj

27.12. sv. družina- blagoslov otrok

JANUAR

1.1. maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9h

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja, 12.9.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.9.2021

Osek ob 19h + starši Gleščič osek 75

Torek 14.9.2021

Ozeljan ob 19h za osvoboditev korona virusa Ozeljan 60

Sreda 15.9.2021

Šempas ob 19h + Vrban martin Ozeljan 18, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 16.9.2021

Osek ob 19h za zdravje in Božje varstvo Osek

Petek 17.9.2021

Osek ob 19h + Martina Kogoj p. n. sosedov

Sobota 18.9.2021

Šempas ob 8h za župnijo

19.9.2021, 25 navadna nedelja

ob 7.45 v Ozeljanu + iz družine Bolko Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Valentina Lorenzutti osek 71

ob 10.30 v Šempasu + Cernatič Ivan Šempas 136b

verouk reden

Na spletu dobimo družinske in zakonske kateheze na naslovu:

https://katoliska-cerkev.si/prva-kateheza-hodimo-skupaj

Stična mladih bo 18.9.2021


 

Žal za svojo vero nujno potrebujem Cerkev, duhovnika pravi »Vernica« na netu.

Samo on mi lahko podeli Sveto Rešnje Telo. Iz njega črpam svojo moč.
Samo on mi lahko podeli odvezo pri spovedi. Kar potrebujem, da lahko živim polno življenje.
Oni mi dajejo smernice in jaz se jih z veseljem držim. In ja, se držim predporočnega vzdrževanja, kontracepcije. Trudim se, da se koliko se da približujem vsem idealom.

Kdor ima milost, da je “doživel” Jezusa, ne bo krenil s poti. On je moja pot, moje življenje. In najlažje mu sledim v okviru Cerkve, pa to čeprav marsikaj ni tako kot mora biti.

Naslednji odgovor

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja, 12.9.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.9.2021

Osek ob 19h + starši Gleščič osek 75

Torek 14.9.2021

Ozeljan ob 19h za osvoboditev korona virusa Ozeljan 60

Sreda 15.9.2021

Šempas ob 19h + Vrban martin Ozeljan 18, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 16.9.2021

Osek ob 19h za zdravje in Božje varstvo Osek

Petek 17.9.2021

Osek ob 19h + Martina Kogoj p. n. sosedov

Sobota 18.9.2021

Šempas ob 8h za župnijo

19.9.2021, 25 navadna nedelja

ob 7.45 v Ozeljanu + iz družine Bolko Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Valentina Lorenzutti osek 71

ob 10.30 v Šempasu + Cernatič Ivan Šempas 136b

verouk reden

Na spletu dobimo družinske in zakonske kateheze na naslovu:

https://katoliska-cerkev.si/prva-kateheza-hodimo-skupaj

Stična mladih bo 18.9.2021


 

Žal za svojo vero nujno potrebujem Cerkev, duhovnika pravi »Vernica« na netu.

Samo on mi lahko podeli Sveto Rešnje Telo. Iz njega črpam svojo moč.
Samo on mi lahko podeli odvezo pri spovedi. Kar potrebujem, da lahko živim polno življenje.
Oni mi dajejo smernice in jaz se jih z veseljem držim. In ja, se držim predporočnega vzdrževanja, kontracepcije. Trudim se, da se koliko se da približujem vsem idealom.

Kdor ima milost, da je “doživel” Jezusa, ne bo krenil s poti. On je moja pot, moje življenje. In najlažje mu sledim v okviru Cerkve, pa to čeprav marsikaj ni tako kot mora biti.

Naslednji odgovor