Oznanila župnij Šempas in Osek; 25.9.2022; 26. navadna nedelja, Slomškova, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Zaradi večjega interesa je padla odločitev, da se bo katehetska šola izvajala v Novi Gorici, a je tudi za tamkajšnjo izvedbo potrebno zadostno število prijavljenih.

Zato še posebej tiste, ki delujete v bližini Nove Gorice ali pa v mestu spodbujam, da pobarate še koga iz svoje župnije, da se prijavi. 

Prijave zbiramo do konca septembra. Tule je povezava, kjer zainteresirani najdejo podatke in tudi prijavnico: https://kps.rkc.si/skofija-koper/. s. Jana

Krščevanje v Šempasu v soboto 22.10. in 29.10. ob 11h. Zadnja priprava 20.10.ob 19.30

V torek 27.9. bomo imeli srečanje ŽK v stari učilnici ob 19 30. Natalija

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

Območna Goriška Karitas organizira dobrodelno prireditev Goriška dlan, ki bo 16.10.2022 ob 17h v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vstopnice bodo na voljo 1.10 in 9.10. 2022. priporočen dar je 7€. Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

Oznanila župnij Šempas in Osek; 18.9.2022, 25. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Gospod škof  Jurij Bizjak pošilja na predlog Tajništva SŠK naslednje priporočilo: Tajništvo SŠK predlaga, da bi 21. septembra 2022 od 18.00 do 18.15 svetovni dan miru obeležili tudi z zvonjenjem vseh zvonov po vseh naših cerkvah. V upanju, da se bo res kdo vprašal: Komu zvoni? - JB

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

Potrebno je namesto o »verouku« govoriti o »katehezi«, slednja je namreč vseživljenjska, ne le osnovnošolska. Njen cilj je jasen, zapisan tudi v 29. členu Slovenskega katehetskega načrta: »Katehizirance vabiti in spremljati k osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom, da bodo izpovedali osebno vero, se dejavno vključili v občestvo Cerkve in odgovorno živeli svoje poslanstvo v družbi,« je dejal dr. Šegula. Po njegovi oceni je poudarek na »vabiti« in »spremljati«, na človeku samem pa je, kako bo na vabilo in spremljanje odgovarjal.

Dr. Vodičar ocenjuje, da je vedno manj takih veroučencev, ki Cerkev zapustijo po birmi, »saj jih že prej ni več«. Po njegovi oceni bi zato kateheza morala »vedno bolj težiti k preroškosti« v smislu »utrjevanja temeljnih razlogov za bivanje, močnem čutu občestvenosti in solidarnosti,« s čimer bo Cerkev pričevalna pred starši, da bodo ti otroke vpisovali k verouku, hkrati pa je tako po Slovenskem katehetskem načrtu (2017) kot tudi po Pravilniku za katehezo (2021) po njegovih besedah treba skrbeti za »širitev kateheze izven klasičnih osnovnošolskih prostorov«.

Prognoza: Župnijska kateheza v stukturni krizi. Ljudje se odmikajo od življenja po veri.

Šegula krizo na katehetskem področju povezuje s krizo občestva in posameznika

»Mladi starši, ki so morda še odraščali v določenem stiku s Cerkvijo, danes ne čutijo nobene potrebe, da bi sebe in otroke obremenjevali še z veroukom. Notranje motivacije ni, okolje tega ne spodbuja in težko bo verouk tekmoval s športom, prostim časom, glasbeno šolo in podobnim,« meni.

Naj vse skupaj sklenemo s pričevanjem dr. Šegule: »Pred nekaj dnevi sem se po treh mesecih vrnil iz Pariza. Tam sem od blizu »srečal« njihovo katehezo. V župniji je enkrat na mesec, uro pred mašo. Število? Zelo malo. Pa nočem reči, dobro je, da sem bil tam, ker bo to čez deset let pri nas. Ne, tega si res ne želim. Ampak vseeno, delati moramo, ne toliko na številkah, na statistiki (na masi), ampak na »globini«,« je dejal.

Prognoza ni optimistična, a tisto, kar ostaja, je vedno znova vprašanje, kaj torej danes storimo za to »globino« pri verouku in vseživljenjski katehezi, kaj za izhod iz strukturne krize župnijske kateheze, tako na področju verouka kot tudi kateheze odraslih ter kaj, da bi dosegli tiste, ki jih danes oznanilo ne doseže – oziroma česa ne storimo – pa bi lahko?

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja 11.9.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

delavniške maše ob 19h

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Stična 17.9.prijavite se čim prej. Do sedaj jih je prijavljenih že 15.

Verouk začnemo 12.9 2022

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Vincencijevo društvo iz Mirenskega Grada je tudi za letošnje veroučno leto pripravilo koledar, ki ga lahko vzamete zadaj skupaj s položnico. Prispevek za opremo hiše je 10 eur.

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

Cenik katekizmov za: 1. razred 12 eur; 2. razred 12 eur; 3 r. 5 eur; 4. r. 10 eur; 5. r. 10 eur; 6. r. 10 eur; 7. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 8. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 9. r. 20 eur; liturgični zvezek 4 eur.

Prispevek za verouk 20 eur na veroučenca, za vsakega naslednjega otroka v družini pa 10 eur. Prispevek lahko oddate tudi kasneje ali tudi v pušico med letom v cerkvi pri maši.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 28.8.2022, 22. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

pobreb + Ušaj Jožefa Vitovlje 82a bo v ponedeljek ob 16h pri sv. Luciji

pogreb + Mervič Darjota Ozeljan 32b bo v ponedeljek ob 17h v vežici v Ozeljanu

Stična mladih 17.9.2022, prijavita se meni čimprej
Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje.

Verouk začnemo 12.9 2023

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

Blaž Zanjkovič 

Kaj je pomembneje, vero spoznavati ali vero živeti? Dati se podučiti o veri je veliko lažje, kot začeti živeti po veri v globokem odnosu z Bogom. Otroci se radi čudijo. Čudenje je najbližja pot do spoznavanja Boga. Vse okrog nas je veliko priložnosti za čudenje in občudovanje. Z otrokom stopimo v naravo, met živali, v gore na cvetoče vrtove. Tu vse kipi od božje prisotnosti. Brez navdušenja, se v nas nikoli ne bo razvil osebni odnos do Boga. Zato ob vsaki priložnosti spomnimo otroka, da je to božje delo, da je vse to Bog ustvaril za nas, da bi ga tako lažje spoznali in vzljubili. Otrok bo tako mimogrede in spotoma seznanjen z božjo bližino in Njegovo ljubeznijo. Zato se tudi mi starši moramo pred otrokom po otročje čuditi in se Bogu zahvaljevati. Vera je nekaj živega, vsakdanjega, je kakor hrana in pijača. Z otrokom moramo pogosteje pristopiti k ljudem v stiskah, da bo začutil, kaj pomeni dejavna ljubezen. Otroka je zato potrebno čimprej soočiti s trpečim, umirajočimi in z osebami s posebnimi potrebami. Vere brez dejanj ni. Govoriti otroku O Bogu brez dejanj ljubezni, je prazno in dolgočasno besedičenje za otroka

Oznanila župnij Šempas in Osek; 21. navadna nedelja 21.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

DEVICA MARIJA KRALJICA

22. avgust

Peta skrivnost častitljivega dela rožnega venca in obenem zaključni del te prastare molitve, v kateri spremljamo Jezusa in njegovo Mater Marijo v 'radosti, bridkosti in slavi', se glasi: "ki je tebe, Devica, v nebesih kronal". Gre za govorjenje v podobi, izraža pa globoko duhovno, nadnaravno resnico. 'Krona' (ali 'venec') je bila že od nekdaj simbol zmagoslavja, najvišje časti, moči, veličastva in blažene radosti. Jezusova Mati Marija, ki jo je Sin vzel k sebi v nebesa z dušo in s telesom, sedi na desnici njega, ki je Kralj vesolja, kot Kraljica in obenem naša Mati. To vero izpoveduje že prastara molitev, ki je ljuba vsem vernim ljudem: »Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenja sladkost in upanje naše, pozdravljena!«

God Device Marije Kraljice je v bogoslužni koledar katoliške Cerkve uvedel papež Pij XII. ob prvem Marijinem letu, ki ga je Cerkev obhajala leta 1954. Do pokoncilske preureditve bogoslužnega koledarja se je z godom Device Marije Kraljice zaključil njen mesec maj, zdaj pa ga obhajamo 22. avgusta, osmi dan po prazniku Marijinega vnebovzetja. Ta datum je primernejši, saj se je Marijino kraljevanje v polnosti z vso učinkovitostjo začelo uresničevati šele od dneva njenega vnebovzetja. Na številnih upodobitvah Marijinega vnebovzetja vidimo, kako jo v nebeško slavo sprejemajo vse tri osebe Svete Trojice in kako ji Bog Oče in Sin polagata na glavo kraljevsko krono.

Resnica o Mariji kot Kraljici je del izročila Cerkve izza prvih krščanskih stoletij. Marija je kraljica, ker je mati njega, ki je Kralj vseh kraljev. Sveti Efrem Sirski v 4. stol. s poudarkom naslavlja Marijo kot 'Gospodarico' ali 'Gospo', sklicujoč se na njeno ime 'Miriam', ki pomeni gospa, gospodarica, vladarica. V bizantinskih (vzhodnih) cerkvah nas nad glavnim vhodom pogosto pozdravi podoba oziroma relief Marije, upodobljene v veličastvu: oblečena je kot cesarica, pred svojimi prsmi nosi božje Dete in ga da je krščanskemu ljudstvu v češčenje. Marija nastopa kot Kraljica – vendar pa taka, da Kristus ostane v središču. Češčenje Jezusove Matere Marije kot Kraljice se je v srednjem veku razširilo s krščanskega Vzhoda tudi na Zahod. Verniki pa so se zavedali, da Marija v duhovnem kraljestvu nima takšne oblasti in moči, kakršno ima Kristus, njen Sin, ki je Bog. Marija je sicer Kraljica, vendar bolj Kraljica (in Mati) usmiljenja. To je lastnost, ki jo v družinah radi pripisujemo materam nasproti običajno strožjim očetom. Pogosto so Marijo imenovali 'proseča vsemogočnost', ker so trdno verovali, da njen sin Jezus, vsemogočni Bog, pač ne more odbiti nobene njene prošnje.

Češčenje Marije Kraljice v slovenskem narodu lepo odražajo pesmi, ki Marijo opevajo kot Kraljico in izražajo trdno zaupanje v njeno pomoč. Lepo je to izpovedano v priljubljeni pesmi Bodi nam pozdravljena, katere zadnja kitica se glasi: »Venec rajske zdaj časti / ti obdaja glavo, / k tebi rado vse hiti, vse ti poje slavo. / Milostno poglej na nas, / mati Bogu mila, / dobra bodi nam ves čas, / kot do zdaj si bila.« K Mariji kot nebeški Kraljici se obrača slovenski vernik, še posebej kot romar, v priljubljeni pesmi Veš, o Marija, moje veselje. V drugi kitici te pesmi, katere besedilo je napisal nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik, je prikazan namen današnjega praznovanja. »Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica, / sladka Devica, da ti podam? / Drugega nimam, srce mi vzemi / z nadami vsemi tebi ga dam.«

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi sreda ob 17h Suzana Susič

Oznanila župnij Šempas in Osek; 20. navadna nedelja, 14.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Veliki Šmaren - Marijino vnebozetje

Verska resnica o Marijinem vnebovzetju skuša s človeškimi besedami približati skrivnost Božjega delovanja.

Seveda so te besede vedno skromnejše in mnogo bolj omejene kot skrivnost, o kateri govorijo. Kdo bi mogel doumeti, kaj vse je obseženo v resnici o Marijinemu vnebovzetju? Tudi si ni mogoče prav predstavljati, kako in kje se je izvršilo to končno Marijino poveličanje in njena dopolnitev v nebeški slavi.

Sicer pa nas zanima bolj sporočilo praznika, saj smo namenjeni istemu cilju. Za to pa imamo na voljo bogat praznični hvalospev.

Zvesto je poslušala Sina, ko je govoril o Božjem kraljestvu in blagoroval tiste, ki poslušajo in ohranijo Njegovo njegovo.

Z Jezusom je bila tudi pri njegovi daritvi na križu. „Ko je Kristusa spočela“ pravi koncil, „rodila“, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim, Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma svojevrsten način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah“ C 61).

Drugi vatikanski koncil pravi ob koncu konstitucije o Cerkvi, od koder je vzeta začetna misel hvalospeva: „Jezusova Mati je v nebesih že poveličana po telesu in po duši in je kot taka podoba in začetek Cerkve, ki naj bo v prihodnjem veku dovršena. Tako sveti tu na zemlji potujočemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe, dokler ne pride Gospodov dan“ (C 68).

Marija je tista, ki je bila in ostane poleg Kristusa najbližja Bogu
in najbolj upodobljena po Kristusu.

Ta najvišja upodobljenost po Kristusu - tudi po njegovem poveličanju - ima za vse kristjane in končno za vse ljudi veljavo znamenja.

Tako globoko zedinjenje med njo in njenim Sinom ostane najvišji vzor izmed nas z Gospodom. Marijino vnebovzetje je poroštvo, da bodo Božji otroci poveličani tudi po telesu in se bo dvigalo k Bogu češčenje celotnega odrešenega človeštva.

Marija je v svojem že sedaj dovršenem poveličanju podoba zmagoslavne Cerkve. V njeni osebi je na blaženi dan njenega vnebovzetja celotni nebeški Jeruzalem dobil v posest od očeta obljubljeno kraljestvo.

Tako vsi upamo na nebesa, na tisto dovršitev in dopolnitev, ki jo je Kristus dosegel s svojim vstajenjem, nam pa jo je obljubil postavil za cilj.

Marija je to končno dopolnitev že doživela, ker je verovala. Tudi mi smemo upati, da jo bomo doživeli, bomo božjo besedo poslušali in se po njej ravnali (prim. Lk11, 28).

• Tako gre ob tem prazniku tudi za nas, za našo prihodnost. Marijino življenje in njeno poveličanje sta zgled za nas. Naše telo ni nekaj postranskega; dovršen in dopolnjen bo ves človek.

• Večnega življenja ne bo deležna le naša duša, tudi telo bo vstalo in bo deležno nesmrtnosti; poveličano bo.

Prav to pričakovanje nas mora spodbujati k večji vnemi za delo na tej zemlji, „kjer raste tisto telo nove človeške družine, ki že more dati nekak obris novega sveta“ (CS 39, 2).

Prav zato, ker verujemo v nebesa, tudi resno jemljemo svet in smo veseli, „ker moremo po zgledu Jezusa Kristusa, ki je opravljal rokodelska dela, vso zemeljsko dejavnost tako izvrševati, da človeška poklicna, družinska, znanstvena in tehnična prizadevanja povezujemo v življenjsko celoto skupaj z verskimi vrednotami, da se pod njihovim najvišjim usmerjanjem vse naravna na Božjo slavo“ (CS 43,1).

Če ne bi imeli upanja v vstajenje in v večno življenje, upanja, da bomo z Marijo v nebesa vzeto nekoč tudi mi deležni slave vstajenja, bi nas gotovo mučila brezupnost glede vsega, kar delamo.

Verovati v večno življenje pomeni upati, da ne bo nič od tega, kar storimo ali delamo, šlo v izgubo, temveč da „bomo vse odlične sadove narave in našega truda potem, ko smo jih v Gospodovem duhu in po Gospodovi volji razvijali na zemlji, znova našli toda očiščene vsega madeža, presvetljene in preobražene“ (CS 39, 3).

• Ker upamo v nebesa, moramo verovati tudi v svet. Tu živimo, delamo, mislimo, pomagamo ljudem, ljubimo življenje in se trudimo da bi bilo čimbolj človeško in Božje. Vse to je dobro, tako dobro, da bo z nami moglo biti povzeto v večno življenje.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 19. navadna nedelja, 7.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Prosimo Gospoda, naj nam nakloni dež, ki ga tako zelo potrebujemo

Znašli smo se v primežu visokih temperatur in pomanjkanja dežja. Po naravi pustošijo požari, s katerimi se borijo številni požrtvovalni gasilci, marsikje se že soočajo s pomanjkanjem vode, pridelki na poljih in vrtovih pa se sušijo. Prosimo Boga, naj nam čim prej nakloni prepotrebnega dežja in tako zmanjša posledice, s katerimi se bomo soočali še nekaj časa.

Mogočni Bog, tvoji prstni odtisi so raztreseni po vsem stvarstvu. Z vsako stvarjo, ki si jo ustvaril, pričuješ o svoji slavi. Tvoja čudovita narava je na ogled vsem. Ti odpiraš nebesa in uravnavaš vode od zgoraj. Gospod, prosimo te, da na zemljo pošlješ potrebnega dežja. Naj se zemlja napoji in spet obrodi veliko sadu. Amen. Vsemogočni Oče, medtem ko požgana zemlja okoli mene kliče po vodi, je tudi moja vera na preizkušnji. Želim verjeti v tvojo obljubo, da nam boš naklonil potreben dež. Nočem dvomiti o tebi, zato te prosim, napolni mojo dušo z živo vero, zemljo pa napoji z vodo, da bo v vsej lepoti spet oznanjala tvojo slavo. Amen.

Bog vse tolažbe! Ko se dnevi daljšajo, voda hitro presahne. Med nami vladajo tesnoba, panika in nelagodje. Prosim te, pošlji svojega duha in naj nas pomiri tvoja skrbna roka. Prosimo te za obilno deževje, ki naj ohladi napetosti, naravi pa nakloni svojo milost, da si bo spet opomogla. Amen.

Gospod Jezus, ob pogledu na sušno naravo narašča naša tesnoba. Tudi rastline in živali potrebujejo dež, da si bodo opomogle. Pomagaj nam, Gospod, in naredi konec tem težavam. Naj se deževni oblaki približajo zemlji in natrosijo kaplje tvoje žive vode vsem bitjem in vdihnejo nazaj življenje v vso zemljo. Amen.

Gospod, ti si živi Bog, ki nam, otrokom tega sveta, daješ na razpolago vse stvari. Dana ti je oblast v nebesih in na zemlji. Kar si naročil, se je uresničilo. Oče, v tvoji moči je, da pošlješ obilen dež na zemljo in tako blagosloviš vse njene prebivalce.

Sveto pismo pravi, da ni dežja, ko grešimo proti tebi. Če so naši grehi razlog za to sušo, Gospod, prosimo za tvoje odpuščanje. Milostljivo nam odpusti naše grehe in po svojem usmiljenju poskrbi za pitno vodo, naše pridelke in živali.

Naša srca so oslabela v nenehni zaskrbljenosti glede prihodnosti. Toda vemo, Gospod, da imaš popolno oblast in nam boš naklonil potreben dež. Dajemo ti vso hvalo in slavo. Amen.

Dobro je, da otroci tudi med počitnicami nadaljujejo z navadami, ki so jih pridobili med letom pri verouku, in ne izgubijo stika z Bogom

Otroci in mladi že več kot en mesec uživajo na počitnicah. Čas, ki so ga prej morali razdeliti v urnik “opravljanja stvari”, se je spremenil v počitniško minevanje časa. Počitniški čas brez urnikov, rutine, dobrih navad ali dela pripelje tudi do tega, da otroci kaj hitro pozabijo na Jezusa.

Počitnice, kot je Bog želel

Kot starši jih moramo večkrat spomniti (pa tudi sebe), da Bog v tem času ne gre na počitnice. Krščansko življenje moramo ohranjati živo tudi poleti. Kristjani smo namreč 365 dni v letu. Zato moramo preživeti počitnice tudi z mislijo na Boga.

Vsi se veselimo počitnic, zasluženega počitka po mesecih dela in učenja. Gotovo imamo veliko pričakovanj glede tega, kaj bomo počeli, kaj bomo obiskali ali s kom se bomo srečali. Nasveti, da med počitnicami ne bomo izgubili duhovnega ritma Najpomembneje pa je, da imamo te dni ob sebi tudi Jezusa. Tukaj vam ponujamo nekaj načinov, kako. Dopust je čas za počitek in polnjenje baterij, za obnovo, razmišljanje in uživanje v skupnem družinskem času. To je čas, ko smo vsi skupaj, ne pozabimo pa, da je z nami tudi Jezus.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 31.7.2022, 18. navadna nedelja, goduje Ignacija Lojolski, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Vir: Flickr/YouTube

Nekdanja zaposlena pri Facebooku Frances Haugen je preko tisočev strani notranjih dokumentov Facebooka, ker je prenehala delati, javnosti izdala, da Facebook s svojimi algoritmi namerno spodbuja konflikte in razdor ter slabi demokracijo ter da karteli drog in trgovci z ljudmi odkrito uporabljajo njegove storitve. Tako Facebook kot Instagram, ki je v njegovi lasti, pa škodita duševnemu zdravju otrok in najstnikov. O tem je spregovorila tudi v nagovoru ameriškemu kongresu.

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Kot je dejala, je od Instagrama verjetno odvisnih milijone več najstnikov, kot je znano. Medtem ko je v raziskavi internih strokovnjakov približno šest odstotkov 14-letnikov priznalo, da nimajo nadzora nad svojo uporabo Instagrama in da ta škoduje njihovemu telesnemu ali duševnemu zdravju ali šolskemu delu, je tistih, ki tega niso glasno priznali najverjetneje še veliko več. Na to kaže tudi dejstvo, da se vedno več mladih zdravi zaradi odvisnosti od socialnih medijev.

Skoraj tretjina najstnic se, kadar se glede svojega telesa ne počutijo dobro, zaradi Instagrama počuti še slabše. Strokovnjakinja za algoritme je dejala, da je podobno škodljiv tudi Facebook, katerega algoritmi za povečanje branosti otroke lahko od neškodljivih tem, kot so zdravi recepti »v zelo kratkem času« pripeljejo do vsebin, ki spodbujajo anoreksijo. Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Facebook ve za škodo, ki jo povzročajo, a vodstvu ni mar

Izrazila je skrb za prihodnje generacije, ki so jim družbeni mediji normalizirali »neverjetno krutost« v medsebojnih odnosih, kjer prek zaslona ne prejmejo vizualne povratne informacije, da so nekoga osebno vznemirili. Številni mladi tako odraščajo v prepričanju, da je v redu, da ljudje, ki jim je mar zanje, ravnajo slabo, je dejala in dodala, da bo takšna prihodnost grozljiva. Še en zaskrbljujoč trend, na katerega je opozorila, je, da se otroci bojijo, da bi jih vrstniki izločili, če bi platformo zapustili.

Haugenova je poudarila, da je Facebook že dolgo vedel, da ljudem njegove aplikacije povzročajo veliko škodo, a da je vodstvu mar le za pridobivanje vedno večjega števila uporabnikov in denarja. Želi si Facebook spremeniti na bolje. Veliko bi po njeni oceni pripomoglo že razporejanje objav po kronološkem zaporedju, z dodatnim potrjevanjem, da si res želimo objaviti določeno vsebino in povišanjem starosti za pristop k družbenim omrežjem na 16 oziroma 18 let.

37-letna žvižgačica je Facebook zapustila maja letos. Pred tem je kopirala na tisoče strani notranjih dokumentov in raziskav, ki so podlaga za številne članke, ki močno odmevajo v ameriški javnosti. Za razkritja se je odločila po tem, ko je ugotovila, da omrežja ne more spremeniti od znotraj in po pogovoru s svojo materjo, ki je episkopalna duhovnica.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.7.2022, šagra v Ozeljanu, Krištofova nedelja, darovanje za vozila naših misijonarjev, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Ignacij Lojolski velja za ustanovitelja jezuitov. Želel je postati bojevnik, a ga je huda poškodba preusmerila v duhovniški poklic. Napisal je znamenito knjižico duhovnih vaj, ki je priljubljena še danes

Kot otrok podeželskega plemiča se je rodil leta 1491 na gradu Lojola na severozahodu Španije. Pri krstu je dobil ime Inigo (njegovo življenje je opisano v knjigi z istoimenskim naslovom), ki ga je kasneje spremenil v Ignatius de Loyola. Korenina tega imena je beseda “ignis”, ki pomeni ogenj. Oče ga je menda hotel že kmalu usmeriti v duhovniški poklic, Inigo pa se je navduševal za viteško in pustolovsko življenje.

Usodna poškodba

Odšel je v vojno, kjer se je izkazal kot neustrašen bojevnik. Vendar ga je na bojišču zadela topovska krogla, ki mu je zdrobila kost pod desnim kolenom. Ta poškodba je usodno spremenila smer njegovega življenja.

Ko se je zdravil, si je zaželel svojega najljubšega čtiva – viteških romanov. A namesto teh so mu prinesli življenjepise svetnikov. Ob prebiranju zgodb se je v njem vedno močneje oglašala želja, da bi jih tudi sam posnemal.

Mariji je izročil svoj meč

V začetku naslednjega leta je z namenom, da poroma v Sveto deželo, zapustil domači grad. Ustavil se je v znamenitem romarskem svetišču Montserrat v Španiji, kjer je najprej opravil dolgo spoved, potem pa Mariji izročil svoj viteški meč.

Knjižica Duhovne vaje

Duhovna spoznanja, ki so dozorela v njem, je zapisoval. Iz teh zapiskov se je rodila znamenita knjižica Duhovne vaje. O njej nekateri pravijo, da je “povzročila več spreobrnjenj kot pa ima črk”.

V njej so nasveti, pravila in napotki za duhovne vaje, v središču katerih je poslušanje in premišljevanje Božje besede, predvsem življenja in delovanja Jezusa Kristusa.

Začetki jezuitov – Družbe Jezusove

Ignacij je začutil, da ga Bog kliče v svojo službo. Ko je študiral v Parizu, je pritegnil nekaj somišljenikov, ki so postali prvo jedro Družbe Jezusove. Zaobljube so naredili v kapeli na pariškem Montmartru.

Pravila Družbe Jezusove je potrdil papež Pavel III. leta 1540. Ta datum velja za “rojstni dan” Družbe Jezusove ali jezuitskega reda. Red je naglo rasel. Za prvega predstojnika so izvolili Ignacija. Jezuiti so že leta 1597 prišli tudi v Ljubljano in tu ustanovili prvo visoko šolo na naših tleh.

Prištet med svetnike

31. julija 1556 je Ignacij umrl v Rimu. V tem času je bilo po vsem svetu že več kot tisoč jezuitov. Ignacij Lojolski je bil leta 1622 prištet med svetnike skupaj s svojim rojakom in velikim jezuitskim misijonarjem Frančiškom Ksaverijem.

Ignacijanska duhovnost

To je duhovnost za vsakdanje življenje. Izvira iz prepričanja, da je osebni Bog dejavno navzoč v svetu in vsak trenutek našega življenja osebno skrbi za nas. Zanjo je značilna poglobljena molitev, ki vodi v dobre odločitve in dejavno življenje v služenju bližnjim. To je način molitve, ki odpira oči, da vidimo, kako je Bog ljubeče navzoč in dejaven v našem življenju. Bog je tisti, ki osebno računa na nas in nas nenehno vabi, da postajamo njegovi sogovorniki in odgovorni sodelavci.

Značilnosti ignacijanske duhovnosti

Ignacijanska duhovnost je sad bogate zgodovine. Poudarja, da je Bog na delu v vseh stvareh in da so nam vse stvari na svetu dane zato, da bi ga lažje spoznali. Uči nas razločevanja Božje navzočnosti sredi običajnega življenja ter temelji na Božjem klicu in našem odgovoru nanj. Pri tem je bolj kakor na razum osredotočena na srce, poudarja pa tudi notranjo svobodo. Je zelo prilagodljiva in praktična duhovnost.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16. navadna nedelja, 17.7.2022, šagra v Šempasu, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Dar za mašo, mašni štimpendij, se je povišal na 23 eur

JAKOB STAREJŠI (UMRL OK. 44) God: 25. julij

V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je bil Jezus izbral iz vrst svojih številnih učencev, sta bila dva Jakoba. Med prvimi je bil za apostola poklican, zato je ob njegovem imenu vzdevek 'starejši' (po apostolski službi, ne po letih), malo kasneje pa je Jezus poklical še Jakoba, Alfejevega sina, ki mu pravimo 'mlajši'.

Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej je bil ribič, pri delu pa sta mu pomagala njegova odrasla sinova Jakob in Janez. Na Jezusov klic sta, kot poroča evangelist Matej, "pustila čoln in očeta ter šla za njim". Mati Saloma je bila sestra Jezusove matere Marije, zato sta bila Jakob in Janez prava Jezusova bratranca. V seznamu apostolov je Jakobovo ime med prvimi, vedno zraven Janezovega. Evangelist Marko pove, da je Jezus

Zebedejevima sinovoma dal ime 'sinova groma' in sicer zaradi njunega vihravega značaja. Ob neki drugi priliki sta si Jakob in Janez prislužila Jezusovo grajo zaradi svoje častihlepnosti. Hotela sta si izprositi čim boljši 'stolček' v Jezusovem kraljestvu. Skupaj s Petrom in z bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. Te tri je Jezus vzel s sabo, ko je šel na veliki četrtek zvečer molit v vrt Getsemani, kjer je v duhu videl grozo trpljenja, ki ga je čakalo prav kmalu. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob, kot večina apostolov, 'potuhnil', po Jezusovem vstajenju pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Prav malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha na prve binkošti. Pisatelj Apostolskih del poroča, da je Herod "dal z mečem usmrtiti Jakoba, Janezovega brata". To se je zgodilo o veliki noči leta 44.

Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji, vendar za to ni nobenega trdnega dokaza. Dejstvo pa je, da je grob tega apostola v Španiji, ki ga časti kot svojega zavetnika, in sicer v pokrajini Galiciji na severozahodu Pirenejskega polotoka, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Njegove kosti so prenesli tja najbrž v 7. stoletju, ko so Jeruzalem zasedli muslimanski Arabci. Compostela je kmalu postala sloveča božja pot brž za Sveto deželo in Rimom. Kdor je od nas romal v daljno Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen romarski klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka 'Jakobova pokrivača', plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi romarskega klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev. Poleg romarjev so ga svojega zavetnika razen klobučarjev častili še mornarji in voskarji. Kmetje se mu priporočajo za dobro letino in lepo vreme. Nekdaj je bil ta čas višek žetve, kajti "o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori". V Prekmurju se po tem svetem apostolu mesec julij imenuje 'jakobšček'; po njem nosijo ime 'jakobčki', prva jabolka.

CERKEV SVETEGA JAKOBA V OZELJANU

V Ozeljanu naj bi v 13. stoletju po nekaterih podatkih obstajala pražupnija, ki naj bi obsegala kar precejšnje število vasi, med njimi tudi Šempas, ali vsaj vikariat. V teku časa naj bi izgubil na pomenu, saj se kasneje kot pomemben župnijski sedež v tem delu doline omenja le Šempas.

Cerkev sv. Jakoba stoji na nekoliko privzdignjenem terenu sredi vasi in se z vzhodno stranico dotika grajskega poslopja. Okrog cerkve je bilo nekdaj tudi pokopališče, ki so ga leta 1871 prenesli v spodnji izravnan del vasi. Cerkev naj bi bila prej grajska kapela, ki pa je bila odprta tudi navadnim vaščanom. Z vzhodno stranico se je dotikala grajskega poslopja in imela t. i. kraljevsko emporo, privilegiran privzdignjen prostor za grajsko gospodo.

Ker stoji cerkev na zelo izpostavljenem delu in tudi v zgodovini ni bila nikoli kako drugače zavarovana, je bila velikokrat tarča raznih napadov, predvsem turških. Znano je namreč, daje leta 1504 škof Hieronim, sufragan oglejskega patriarha, ob vnovični posvetitvi cerkve relikvije vzidal v hrbtno stran oltarja, da jih Turki ne bi našli in oskrunili božjega svetišča.

Leta 1570, ko jo je vizitiral nadškof Porcia, je imela dva oltarja, levega posvečenega sv. Jakobu in desnega sv. Nikolaju. Cerkev je imela zvončnico z dvema zvonovoma in še en oltar, kije stal zunaj cerkve. Njena ladja je takrat najverjetneje obsegala velikost današnjega prezbiterija, prezbiterij pa je bil orientiran proti severozahodu.

Zanimiva je opomba iz vizitacij nadškofa Attemsa iz leta 1772, ki govori o tem, da naj bi se tedanji župnik odločil na novo zgraditi podružnično cerkev v Ozeljanu. Bržkone je bila nekdanja grajska kapela takrat povečana. Naslednje stoletje se je tudi ta razširjena cerkev izkazala za premajhno, zato so po letu 1878 bivšo cerkveno ladjo preuredili v prezbiterij, južno od njega pa prizidali današnjo preprosto pravokotno ladjo. Fasada cerkve je skromno okrašena, krasijo jo pilastri, niša s križem, profiliran venčni zidec ter na vrhu trikotno čelo. Zvonik najverjetneje stoji na temeljih starejšega, njegova kapa pa je novejšega datuma.

Na glavnem oltarju, ki je bil najverjetneje narejen konec 19. stoletja, je obrtniška podoba sv. Jakoba. Kipa levo in desno na glavnem oltarju je zaradi pomanjkanja atributov nemogoče identificirati. Zanimiva je freska z motivom poklona Sv. Treh kraljev, ki je naslikana za oltarjem, in je nekdaj najverjetneje krasila ladjo prvotne cerkve v drugi polovici 18. stoletja. Morda je ostanek nekdaj ambicioznejše poslikave notranjščine cerkve, ki pa na žalost ni ohranjena. Za oltarjem se hrani še obrtniška podoba Sv. družine. Na slavoločni steni v ladji sta podobi slikarja Toneta Kralj iz okrog leta 1953, desno podoba Kristusa Kralja v slavi, angeli nosijo kraljevske insignije, Kristus pa kaže na goreče srce, levo pa je podoba Brezmadežne, ki kači tre glavo. Orgle, delo bratov Zupan iz Kamnegorice iz leta 1900, so nekdaj spremljale mašno bogoslužje v šempaski cerkvi. V Ozeljan so jih prinesli leta 1965, ko so uredili tudi pevski kor v zadnjem delu cerkve. V cerkvi je še dragoceni procesijski križ in lep gotski kip Marije z Jezusom v naročju.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 15. navadna nedelja 10.7.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

Dar za mašo, mašni štimpendij, se je povišal na 23 eur

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč. Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo Kraška ulica 2, 6310 Izola Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

Mohor in Fortunat sozavetnika naše župnije.

Poleg Petra in Pavla ter Cirila in Metoda sta naslednja najbolj znana svetniška "dvojčka" Veljata za oglejska svetnika in mučenca. Mohor naj bi bil po legendi prvi oglejski škof, Fortunat pa njegov diakon.

Mohor in Fortunat sta se rodila v 3. stoletju. O njunem poreklu ne vemo nič drugega kot to, da naj bi bil sv. Mohor ugleden oglejski meščan. Zgodovinska dejstva postavljajo oba svetnika na ozemlje današnjega Beograda. Oba sta umrla mučeniške smrti, vendar pa se je zapis o njunem mučeništvu izgubil in nastale so legende, ki jih je v 6. stoletju zapisal Pavel Diakon v tako imenovani Zlati legendi.

Zgodovinska dejstva

Zgodovinsko pa je bolj zanesljivo, kar je zabeleženo v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mitrovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. Mohor naj bi bil nižji klerik škofa v Singidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat.

V času preseljevanja narodov (najbrž med letoma 408 in 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala oglejska mučenca.

Njuni imeni imata poseben pomen

Ime Mohor je nastalo iz latinskega imena Hermagoras, kar pomeni “govorim javno”. Fortunat pa izhaja iz latinskega pridevnika fortunatus in pomeni srečen, blažen ali premožen. Čeprav je njun življenjski zgled pomemben še danes, pa njuni imeni nista več tako pogosti. Ime Mohor danes pri nas nosi le še 65 moških, Fortunatov pa je zgolj 30.

Mohor in Fortunat sta zavetnika Ogleja, drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije, saj sta jima leta 1961 to vlogo “prevzela” Ciril in Metod. Povezujejo ju z najstarejšo slovensko založbo – Mohorjevo družbo. Upodabljajo ju skupaj – Mohor je upodobljen kot škof, Fortunat pa kot diakon. Oba držita v rokah palmovo vejico, ki je simbol mučeništva.

Zavetnik založbe

Zakaj je leta 1852 dal blaženi Anton Martin Slomšek za zavetnika Celjske knjižne založbe izbral ravno sv. Mohorja? Sam je zapisal, da »kar sta Čehoslovakom brata Ciril in Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere ... Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja ...«

Posvečenih jima je več cerkva

Na slovenskem ozemlju jima je posvečenih sedem župnijskih in več kot 20 podružnih cerkva. Po svetem Mohorju se imenuje več hribov, vrhov, naselij (Šmohor idr.) in cerkva v Sloveniji. K slednjim spada največja cerkev v Sloveniji – cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, kjer je bilo prvotno središče ljubljanske nadškofije. Točno 500 let od 1461 do 1961 sta bila tudi glavna zavetnika Ljubljanske nadškofije.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13. navadna nedelja, 26.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč. Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo Kraška ulica 2, 6310 Izola Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

Prijava za oratorij 8.8.2022 v Šempasu je na naslednjem linku:

https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Oznanila župnij Šempas in Osek; 12. navadna nedelja, 19.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč.

Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo

V naslednjem letu bomo na KPŠ izvajali biblično smer, ki bo organizirana na nacionalni ravni. Kljub temu pa je želja, da z novim študijskim letom razpišemo in začnemo s prvim letnikom na novi lokaciji tudi znotraj škofije (letos I. stopnjo zaključujemo v Sežani). 

Glede na pogovore in izražene želje v preteklih dveh letih je na prvem mestu dekanija Nova Gorica. Za izvedbo ste se zanimali tudi v Kopru, a v Kopru je bila šola 5 let nazaj nazaj, zato bi morda s to lokacijo še malo počakali. 

Upoštevati moramo, da je za izvedbo potrebnih približno 20 slušateljev, vpisanih v I. letnik. Ni nujno, da imajo vsi v načrtu, da naredijo še II. stopnjo, saj je I. stopnja zanimiva tudi za tiste, ki jih teologija zanima bolj na splošno. 

Kraška ulica 2, 6310 Izola

Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

"Poglabljaj se v Gospodove zapovedi, nenehno premišljaj o njegovih ukazih. 

On bo utrdil tvoje srce in dano ti bo hrepenenje po modrosti." 

(Sir 6,37)

Zgodovina verouka v šoli

Vse od nastanka šolstva je bil verouk v šoli. Vsak teden so imeli šolarji dve uri verouka. Katehet je vedno bil duhovnik in to župnik ali kaplan. V času stare Jugoslavije so veroučitelji – kateheti dobili od države honorar.

Po letu 1945 je vse bilo enako kot prej, z razliko v tem, da država ni plačevala veroučitelja in ni dajala nobenega honorarja. To je trajalo do leta 1946, potem pa so oblasti prepovedale dve uri poučevanja verouka. Smela se je vršiti v šoli le ena ura verouka. V letu 1947 je smel biti verouk le po končani šoli. Leta 1948 je smel učiti verouk v šoli duhovnik le z dovoljenjem »Ljudske oblasti.« Nato eno leto ni smel poučevati verouk kaplan, drugo leto pa župnik. Leta 1952 pa se dokončno prepove poučevanje verouka v šoli. Dovoljevalo se je učiti verouk le v cerkvi in v kapelah. Veroučitelj pa je moral imeti od staršev in otrok dovoljenje, da sme poučevati. V župniji je bila praksa, da so do 5. razreda upis podpisovali le starši, v višjih razredih pa tudi otroci in starši. Tako je verouk prešel iz šole v cerkev. Otroci so verouk obiskovali skoraj 100 %.

Časopis Slovenski poročevalec je pisal leta 1952 sledeče: »Šola naj služi napredku, ne pa zaostalosti.« S tem je jasno izrazil pogled oblasti na Cerkev. V članku pisec poudari, da »se bodo otroci učili dejansko tega, kar je potrebno za življenje, ne pa, da se jim zabija v glavo tiste stvari, ki so povsem nasprotne znanosti.«

Vera je ključ za razumevanje zgodovine in kulture, učencem pa pomaga, da sami odkrijejo svojo identiteto. Sčasoma si vsak mladostnik zastavi velika vprašanja, o katerih nemška skupina Fanta Geboren (Rojen): Kam gremo? Od kod smo prišli? Kaj je smisel? Je po smrti še kaj? Obstaja Luč? …

Učitelj etike lahko na tovrstna vprašanja odgovori le tako, da pove, da nekateri verjamejo tako, drugi drugače. Pa ni tukaj potrebno priznanje, pričevanje? To pa je lahko dano le, če je učitelj tudi pričevalec, ki lahko javno pove: »Verujem v vstajenje od mrtvih.«

S tem da tudi učencem možnost, da spoznajo sebe, si ustvarijo lastno identiteto zgradijo spoštljiv odnos do drugače verujočih in mislečih ali pa se ne strinjajo, sprašujejo in prejmejo odgovore, s čimer rastejo kot ljudje. Hkrati gre tudi za vzgojo v družbenih vrednotah, kulturi. Nenazadnje so informacije najboljši protistrup radikalizaciji …

Naš verouk pa se trudi tudi vzgajati za zakramentalno življenje po veri...

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Svete Trojice 12.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

Ob 70-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca bo v soboto, 18. junija 2022, na Sveti gori ob 17. uri spominska maša in akademija. Sodelujejo pevski zbori župniji Kromberk, Kristus Odrešenik, Nova Gorica - Kapela, Osek, Solkan in Šempas. Lepo vabljeni.

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč.

18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Od leta 2021 do leta 2023 poteka sinoda z naslovom: Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Papež Frančišek nas vabi, da se s srečanji odzovemu tudi v župnijskih skupnostih in tako poživimo življenje Cerkve v domačem kraju ter prispevamo svoj košček mozaika k življenju Cerkve v svetu.

Sinodalne večere bomo pripravili v ponedeljek, 13. junija, po maši pri sv. Luciji ter v petek, 17. junija, po maši v Oseku. Potekali bodo v obliki pogovorov o posameznih tematikah. 

Presveto Rešnje Telo in Kri je praznik, posvečen čaščenju Najsvetejšega in evharistije. Domače ime za ta praznik je telovo. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznovanje velike noči. Obhajamo ga na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice.

Izraz evharistija prihaja iz grške besede in pomeni zahvaljevati se. Evharistija je najpomembnejši zakrament zato, ker je v njej navzoč Kristus sam, kot živa oseba.

Trans-sub- … kaj?

Jezus ni rekel: “To je znamenje mojega telesa,” temveč je rekel: “To je moje telo!” Tako se je dobesedno dal v hrano in pri vsaki sveti maši smo zato na poseben način povezani z njim. Čeprav vidimo in okušamo kruh, pa je posvečena hostija v resnici Jezus sam. Bistvo ali substanca kruha se je namreč spremenila (transformirala) vanj. Tej spremembi pravimo transsubstanciacija, trenutek, ko se to zgodi, pa imenujemo spremenjenje.

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije. Njegovo obhajanje je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.

Kaj je monštranca in kaj Najsvetejše?

Posvečene hostije se hrani v ciboriju (pokrita, kelihu podobna posoda), eno hostijo pa v monštranci. Monštrance so umetniško izdelane, iz zlata ali pozlačene, in imajo pogosto obliko sonca z žarki. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti. Ob veliki noči in prazniku svetega Rešnjega Telesa in Krvi pa so v navadi procesije z monštranco, ki potekajo po cerkvah ali v bližnji okolici.

Nekoč prepovedan praznik

Praznovanje svetega Rešnjega Telesa in Krvi je tradicionalno povezano s slovesno procesijo, ki je bila v Sloveniji v času Jugoslavije skoraj povsod prepovedana. Po večini krajev so tradicijo obnovili. Po mnogih deželah in tudi pri nas se je razvil bogat obred. V procesijah po poljih in travnikih se dvigajo prošnje za blagoslov pridelkov.

Za praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi po večini krajev postavijo začasne kapelice ali oltarje, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. Procesija se ustavi pri štirih oltarjih, kjer prisluhnemo odlomkom iz evangelijev, nato pa sledi blagoslov z Najsvetejšim.

Oznanila župnij Šempas in Osek; Binkošti, 5.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Od leta 2021 do leta 2023 poteka sinoda z naslovom: Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Papež Frančišek nas vabi, da se s srečanji odzovemu tudi v župnijskih skupnostih in tako poživimo življenje Cerkve v domačem kraju ter prispevamo svoj košček mozaika k življenju Cerkve v svetu.

Sinodalne večere bomo pripravili v ponedeljek, 13. junija, po maši pri sv. Luciji ter v petek, 17. junija, po maši v Oseku. Potekali bodo v obliki pogovorov o posameznih tematikah. 

Ob 70-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca bo v soboto, 18. junija 2022, na Sveti gori ob 17. uri spominska maša in akademija. Sodelujejo pevski zbori župniji Kromberk, Kristus Odrešenik, Nova Gorica - Kapela, Osek, Solkan in Šempas. Lepo vabljeni.

Junijsko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu so prvič obhajali leta 1833 v Franciji.

Vsake vrtnice naj bi vsaj na nek način pričale o Njem, saj je mesec junij posvečen prav Srcu Jezusovemu.  V tem mesecu praznujemo  praznik Srca Jezusovega pa tudi praznik sv. Rešnjega telesa in krvi.  

Bistvo češčenja Srca Jezusovega

Vsem nam je poznano popolno in manj popolno kesanje. Pri popolnem kesanju se kesam, ker sem žalil božjo ljubezen. Pri manj popolnem kesanju pa, ker se bojim kazni, npr. vic in pekla. Pri takem nepopolnem kesanju se torej kesam zaradi kazni, ki me bo doletela, če bi vztrajal v grehu, kesam se tako v prvi vrsti zaradi škode, ki jo bom utrpel. Kesam se v bistvu zaradi samega sebe. A kljub vsemu tudi manj popolnega kesanja ne velja zanemariti.

Podobno bi mogli reči, da poznamo bolj in manj popolno češčenje Srca Jezusovega, kjer gre dejansko za bolj ali manj popolno ljubezen do Jezusa. Tu pa za razliko od manj popolnega kesanja ni v ospredju kazen, ampak korist. Pij XII. je v okrožnici o Srcu Jezusovem zapisal: Resnični častilci Srca Jezusovega so trdno prepričani, da Bogu ne služijo v prvi vrsti zaradi osebne koristi, telesne ali dušne, časne ali večne, ampak zaradi dobrote Boga samega (HA 63). Nato papež pojasnjuje, kakšno naj bo popolno češčenje Srca Jezusovega: Resnični častilci Srca Jezusovega hočejo Bogu služiti s tem, da mu vračajo ljubezen, ga molijo in mu izkazujejo dolžno hvaležnost (HA 63). Papež poudarja, da moramo v prvi vrsti imeti pred očmi božjo ljubezen in ne pretirano ljubezen do sebe, to je koristi, ki izvirajo iz češčenja Srca Jezusovega. Srce Jezusovo torej častimo, ga ljubimo, molimo in mu izkazujemo hvaležnost zaradi božje ljubezni, ki jo simbolizira in predstavlja Srce Jezusovo. V ospredju naj bi ne bile v prvi vrsti koristi, ki jih imamo od češčenja Srca Jezusovega. Seveda te koristi so in je prav, da se jih zavedamo. Kakor ne smemo podcenjevati manj popolnega kesanja, tako tudi ne manj popolnega češčenja Srca Jezusovega.

K bistvu češčenja Srca Jezusovega spada po papeževih besedah poleg ljubezni do Srca Jezusovega tudi zadoščevanje. Ljubezen in zadoščevanje sta dve besedi, ki opišeta bistvo češčenja Srca Jezusovega.

Srce Jezusovo je upodobljeno tako, da se iz njega dviga plamen in da je prebodeno s trnjem. Prvo predstavlja ljubezen, drugo trpljenje in zadoščevanje. Tega dvojega ni mogoče ločiti. Ljubezen in zadoščevanje sta neločljivo povezani sestavini. Pravo češčenje Srca Jezusovega vključuje oboje.

Kaj predstavlja Srce Jezusovo? Jezus nas je poznal in ljubil s človeškim srcem. Njegovo, za naše zveličanje prebodeno Srce je simbol tiste neskončne ljubezni, s katero Jezus ljubi Očeta in vsakega človeka (PKKC 93).

Jezus je dejal: Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo (Mt 6,33). Podobno bi mogli reči: Iščite in prizadevajte si najprej za bolj popolno obliko češčenja Srca Jezusovega in navržene vam bodo številne duhovne koristi

Iz ranjenega Odrešenikovega Srca je bila rojena Cerkev kot oskrbnica njegove krvi. Iz istega Srca je preobilno pritekla tudi milost zakramentov. Papež nato navaja sv. Tomaža Akvinskega: Iz Kristusove strani je pritekla voda, da umiva, kri pa, da odrešuje. Kri se nanaša na zakrament evharistije, voda pa na zakrament krsta.

Na osnovi poudarka božje ljubezni, iz katere izvirajo evharistija, ostali zakramenti, Cerkev, Marija in celo delovanje Svetega Duha (prim. HA 41), razumemo papeža Pija XII., ki pravi, da je češčenje Srca Jezusovega nekakšen povzetek celotne skrivnosti našega odrešenja. Vse izvira iz božje ljubezni in vse naj bi nas vodilo k tej božji ljubezni. V češčenju Jezusovega Srca se povezujejo in na nek način stikajo vse oblike različnih pobožnosti. Te pobožnosti, če so pravilne, nas usmerjajo k češčenju Srca Jezusovega. Iz tega tudi sledi, da ni nasprotja npr. med češčenjem evharistije in češčenjem Srca Jezusovega, prav tako ne med češčenjem božje Matere in češčenjem Srca Jezusovega. Nasprotno! Evharistija in češčenje Srca Jezusovega, Marija in češčenje Srca Jezusovega, ljubezen do Cerkve in češčenje Srca Jezusovega ter še bi lahko naštevali, vse to se med seboj povezuje in eno drugo pospešuje.

Oznanila župnij Šempas in Osek; Velikonočna nedelja 29.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

V soboto 18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA je duhovna priprava na binkošti, praznik tretje Božje osebe – Svetega Duha. Prične se v petek po Jezusovem vnebohodu in traja do binkošti. Prvo devetdnevnico so doživeli Marija in apostoli. V dneh med vnebohodom in prihodom Svetega Duha na binkoštni praznik. Vztrajali so v molitvi in prošnji za to, kar jim je Jezus m obljubil: Svetega Duha Tolažnika.

Binkoštna devetdnevnica je med vsemi najpomembnejša, saj je to molitev za to, kar je v Cerkvi najodličnejše: za darove Svetega Duha. To je povabilo k molitvi »da bi se ponovno vrnili v gornjo izbo« in dan po Jezusovem vnebohodu začeli vsak dan klicati Svetega Duha ter ga prositi za potrebe trenutnega dne in vse prihodnosti.

VSAK DAN: O pridi, Stvarnik Sveti Duh, obišči nas, ki Tvoji smo, napolni s svojo milostjo, srce po Tebi ustvarjeno. Ime je Tvoje Tolažnik, in dar Boga najvišjega, ljubezen, ogenj, živi vir, posvečevalec vseh stvari. Razsvetli z lučjo nam razum, ljubezen v naša srca vlij, v telesni bedi nas krepčaj, v slabosti vsaki moč nam daj. Odženi proč sovražnika, in daj nam stanoviten mir, pred nami hodi, vodi nas, in zla nas varuj vsakega. Po Tebi naj spoznavamo, Očeta in Sina Božjega in v Tebe trdno verujemo, ki izhajaš večno iz obeh. Amen.

PRVI DAN (petek) Pridi Duh vstalega Kristusa, naj v Tebi postanem ud Kristusovega skrivnostnega telesa. Pridi Sveti Duh in poruši pregraje sovraštva in razdeljenosti, ki smo jih zgradili s svojo sebičnostjo. Pridi, Duh občestva med Očetom in Sinom, in nas poveži v eno samo srce, ki ljubi in veruje v edinega Boga Očeta. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

DRUGI DAN (sobota) Pridi, duh modrosti, ki izhajaš iz Očeta in Sina, Ti veselje naših src, reši nas navezanosti na stvari in nam daj okusiti Očetovo Ljubezen do nas. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

TRETJI DAN (7. velikonočna nedelja) Pridi, duh umnosti, ki si navdihoval preroke, Ti Luč našega razuma, pomnoži nam vero, da bomo v dogodkih in stvarstvu odkrivali navzočnost Božjega kraljestva. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi …

ČETRTI DAN (ponedeljek) Pridi, duh svéta, ki nam pomagaš postajati živa daritev v Kristusu, v slavo Boga Očeta; Ti blagi Tolažnik, podari nam dar razločevanja in modrost pri odločanju. Pomagaj nam odgovoriti na Jezusov klic in vršiti vsa naša dela v skladu z Očetovo voljo. Pomagaj nam v svobodi hoditi za Kristusom našim Gospodom, da se bo širilo Božje Kraljestvo. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

PETI DAN (torek) Pridi, duh moči, ki nas v Kristusu povezuješ v eno telo in eno dušo. Ti Opora slabotnih in Moč ljubezni, daj da bomo vedno in povsod pričevali za Kristusa, služili trpečim bratom in vsem potrebnim, premagovali sebičnost in slaba nagnjenja. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

ŠESTI DAN (sreda) Pridi, duh vednosti, ki nas vodiš k polnosti resnice. Ti notranji Učitelj, pomagaj nam, da se odtrgamo od modernih malikov; uči nas, da bomo v stvareh videli pot, ki nas vodi k Očetu ter cenili stvarstvo kot Božje delo, ki proslavlja Boga; pomagaj nam v Kristusu prepoznati Srce sveta! Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ... SEDMI DAN (četrtek) Pridi, duh pobožnosti, ki si nas prerodil za Božje otroke in nas naredil za svoje zemeljsko svetišče. Ti Gost naših duš, prebivaj v naših srcih in nas razvnemi s sinovsko ljubeznijo, pozornostjo in naklonjenostjo, da bomo ljubili Očeta nad vse in v Kristusu postali enega srca in duha! Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

OSMI DAN (petek) Pridi, duh strahu božjega, Ti, ki si občestvo Ljubezni med Očetom in Sinom, zasej v naših srcih strah pred tem, da bi Te izgubili, vtisni v našo notranjost tenkočutno vest, da bomo živeli v ljubezni in bili pripravljeni rajši vse pretrpeti, kakor grešiti. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ... DEVETI DAN (sobota) Marija, Božja mati in Mati Cerkve. Ti si pred binkoštnim molila skupaj z apostoli. Tebi izročamo svojo prihodnje življenje. Tebi izročamo vse želje našega srca. Bodi nam učiteljica na poti vere. Nežno in krepko odpiraj naše srce, da se bo lahko popolnoma odprlo ljubezni Svetega Duha. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje!

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6. velikonočna nedelja, nedelja turizma, 22.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

V soboto 18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Nimam več mašnih namenov

Kaj moramo vedeti pred prvo sveto spovedjo in obhajilom

0. TEKOČE IN BREZ NAPAKE SPOVEDNI OBRAZEC?

0. PET STVARI ZA DOBRO SPOVED?

0. KAJ JE VEST? Notranji glas po katerem nam govori Bog in nam pove kaj je dobro in kaj je slabo in greh.

0. KAJ POMENI IZPRAŠATI SI VEST? Pomeni pomisliti kaj sem storil dobrega in kaj sem dobrega opustil in kaj slabega storil.

0. KAJ SO VELIKI IN KAJ SO MALI GREHI? Veliki grehi so, ko svobodno razžalimo Boga in prizadenemo sebe ali sočloveka v zelo hudi stvari. (Npr. nevera v Boga, preklinjanje Boga ali človeka, sovraštvo, opuščanje nedeljske sv. maše in vsakodnevne molitve, sovraštvo ali žaljenje staršev ali drugih ljudi, ubijaje, laži, kraje, sramotenje telesa, gledanje nespodobni stvari, huda jeza, požrešnost, lakomnost, nevoščljivost, lenoba, sebičnost …)

0. KOMU GREHI ŠKODUJEJO? Nam in bližnjim, Boga pa grehi užalostijo.

0. KAJ POMENI TRDNI SKLEP? Trdni sklep je osebna odločitev, da se bom poboljšal in da se bom trudil, da ne bom več grešil.

0. KAJ POMENI OPRAVITI POKORO PO SPOVEDI? Pomeni, da po spovedi naredim to, kar mi spovednik pri spovedi naroči, da popravim škodo, ki so jo povzročili moji grehi in v molitvi prositi Boga, da mi pomaga, da ne bi več grešil.

0. KDAJ GREMO K SPOVEDI? Vedno, ko storimo hud ali veliki greh.

0. KAJ JE REDNA SPOVED? Redna spoved je enkrat na mesec, ali vsaj 4 krat na leto.

0. KATERI SO GLAVNI DELI MAŠE? Začetni obred, besedno bogoslužje, evharistično bogoslužje in sklepni obred.

0. V KAJ SE PRI MAŠI SPREMENITA KRUH IN VINO? Spremenita se v resnično duhovno telo in kri Jezusa Kristusa.

0. ALI JE V HOSTIJI RESNIČNO NAVZOČ JEZUS? Da.

0. KAJ JE EVHARISTIČNI POST ALI POST PRED SVETIM OBHAJILO? To je čas, ko eno uro pred sv. obhajilom ne jemo in ne pijemo z namenom, da se pripravim na srečanje z Jezusom pri maši.

0. KDAJ NE SMEMO K OBHAJILU? Kadar imamo veliki ali smrtni greh. Ko se nismo držali evharističnega posta in ko nam ni žal za svoje grehe.

0. KAKO DRŽIMO ROKE, KO GREMO K OBHAJILU? Sklenjene kakor pri molitvi.

0. KAJ REČEMO, KO PREJMEMO OBHAJILO? Amen. (kar pomeni – tako je)

0. KAJ NAREDIMO PO OBHAJILU? Gremo v klop, pokleknemo in zmolimo molitev O Jezus zdaj si v mojem srcu…. ali se kako drugače zahvalim Jezusu za obhajilo.

MOLITVE IN MAŠNI ODGOVORI:

1. Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu

2. Tebe ljubim Stvarnik moj

3. O Jezus blagoslovi me.

4. Duša Kristusova posveti me posveti me. Telo Kristusovo, zveličaj me. Kri Kristusova, napoji me. Voda strani Kristusove, operi me. Trpljenje Kristusovo, utrdi me. O dobri Jezus, usliši me. V svoje rane sprejmi me. Od tebe se ločiti ne pusti me. Pred hudim sovražnikom brani me. Ob uri moje smrti pokliči me in k tebi priti pusti me, da bom s tvojimi svetniki hvalil te na vekov veke. Amen.

5. O Gospa moja …

6. 10 Božjih zapovedi. 1. Veruj v enega Boga. 2. Ne skruni božjega imena. 3. Posvečuj Gospodov dan. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne nečistuj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem. 9. Ne že svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

7. Kako odgovorimo na duhovnikove besede pri maši:

            Gospod z vami – IN S TVOJIM DUHOM.

            Kvišku srca – IMAMO JIH PRI GOSPODU.

            Zahvalim se Gospodu našemu Bogu. – SPODOBI SE IN PRAVIČNO JE.

8. Kesanje pri maši: Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil v mislih, besedah in dejanju, mnogo dobrega opustil in slabega storil. Žal mi je, zelo mi je žal. Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta.

9. Kako odgovorimo na duhovnikove vzklike:

            Poslušali smo Božjo besedo …   BOGU HVALA

            Iz svetega evangelija po …          SLAVA TEBI GOSPOD

            To je Kristusov evangelij..           HVALA TEBI, KRISTUS

10. Svet, svet, svet si ti Gospod, Bog vsega stvarstva…..

11. Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te, slavimo te, molimo te, poveličujemo te, zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave.

12. Hvaljen Bog, Gospod vesolja po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh… to vino…Bogu čast in hvala vekomaj.

13. Jezus, verujem v te. Jezus upam v te, Jezus ljubim te nad vse, Jezus tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živi in mrtev.

14. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas (2x) Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, podari nam mir.

15. Pojdite v miru…. Bogu hvala.

16. Ko pokleknemo pred Jezusom v tabernaklju rečemo: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo, zdaj in vekomaj. Amen.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. velikonočna nedelja, 15.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Dve begunki z otrokoma, še vedno iščeta prostor, kjer bi lahko živeli. Za ukrajinske begunce smo prejšnjo nedeljo zbrali 2400 eur. V Ozeljanu 600, v Šempasu 900 in v Oseku 900 eur

Kdor še ni oddal spričevala naj to stori ta teden

18.5.2022 ob 17h je v Novi Gorici priprava staršev na krst njihovih otrok. Kdor še nima priprave na krst in želi krst svojih otrok naj se pridruži.

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja dobrega Pastirja, 8.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ofer za naše begunce, ob 15h od Olge molitve na Ovčji Plac. Še dve begunki z otrokoma, iščeta prostor, kjer bi lahko živeli.

18.5.2022 ob 17h je v Novi Gorici priprava staršev na krst njihovih otrok. Kdor še nima priprave na krst in želi krst svojih otrok naj se pridruži.

Prošnja

Poleg tega, da zbiramo sredstva za pokritje stroškov župnišča, (zaprosili smo tudi državo, a so vloge zahtevne in postopki zato dolgotrajni), iščemo rešitev za dve mladi mamici, ki imata vsaka enega otroka in trenutno živita v skupnem gospodinjstvu z zakoncema v Oseku, kar je zgolj začasna rešitev, zato prosimo župljane, če lahko pomagajo najti nastanitev za eno leto, torej za čas, ko imata mamici z otrokoma pravico do začasne zaščite. Morda ima kdo prazno stanovanje v svoji hiši ali ve za koga, ki bi pomagal. Tistemu, ki nudi stanovanje, je obljubljena pomoč države, seveda po enakem postopku, po kakršnem smo zaprosili za pomoč pri povračilu stroškov župnišča. Postopke zdaj že poznamo. Mamici z enajstletnima dečkoma prihajata iz Odese, ena tekoče govori angleško, obe sta izobraženi. Dečka sta že vstopila v šesti razred šole v Šempasu. Poleg tega, da materi iščeta stanovanje, potrebujeta delo in sta pripravljeni sprejeti karkoli, ker sta v gmotni stiski. Če potrebuje kdo pomoč na kmetiji, v gospodinjstvu, v podjetju, naj se obrne na Ireno Ipavec Geržina ali na Natašo Konc Lorenzutti, ki sta z begunkama v stiku. Najpozneje prihodnji teden bosta dobili odločbo o začasni zaščiti, kar jima daje pravico do zaposlitve v naši državi. Obe sta tudi sami zelo dejavni pri iskanju nastanitve in dela, zato ni nobene skrbi, da bi kogarkoli izkoristili.

Krst otrok in starševska odgovornost za rast Božjega življenja

Še pred nekaj desetletji je bil krst otrok skorajda samo po sebi umevno dejstvo, saj je bila velika večina otrok takoj po rojstvu krščenih. Ob tem se ni skoraj nihče spraševal, če je krst podeljen iz verskih razlogov, saj je krst spadal v sestavni del človekovega življenja. Krst je bil del tradicije in zato je bila njegova podelitev v prvi vrsti kulturno dejanje, ki je sodilo v prostor, kjer je že stoletja prisotno krščansko izročilo.

Ali želja po krstu dejansko vključuje elemente vere?

Danes krst otrok ni več sam po sebi umeven, še vedno pa se podeljuje otrokom staršev, ki to želijo. Tako kot krščevanje ni samo po sebi umevno, tudi ni samo po sebi umevno, da tisti, ki krstijo svojega otroka, tudi v resnici želijo krst zaradi verskih razlogov. Če se v preteklosti nismo spraševali po razlogih za krst, se danes, ko živimo v spremenjenih kulturnih razmerah, vsaj nekateri sprašujemo, zakaj se ljudje odločajo za krst.

Vprašanje, ki se postavlja je, ali starši v resnici želijo s krstom otroku posredovati tudi vero, kar je v preteklosti bilo skoraj samo po sebi umevno.

S krstom starši prevzamejo odgovornost verske vzgoje

Če je nekaj desetletij nazaj bilo za starše normalno, da svojemu otroku posredujejo krščanske vrednote, danes mnogi starši, sicer otroka krstijo, toda po krstnem obredu na področju vere zanj nič več ne storijo. To je nekaj podobnega, kot da bi seme položili v zemljo, takoj za tem pa bi popolnoma pozabili na okopavanje, zalivanje, ipd.

Starši namreč s tem, ko se odločijo za krst, prevzamejo odgovornost, da bodo otrokovi prvi vzgojitelji v veri. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo krstno življenje v otroku zamrlo. Lahko se celo zgodi, da mu bo krst celo škodil, ker potem, ko bo odrastel, ne bo vedel, kaj pravzaprav s krstom početi.

Mnogi krščeni so postali nasprotniki Cerkve

Rezultat neodgovornega odnosa do krsta se pokaže čez nekaj let, tudi ko po prejemu birme, otroci množično zapustijo okrilje Cerkve. Mnogi izmed njih postanejo odkriti cerkveni nasprotniki, vse več se jih tudi izpisuje iz Cerkve. Primer takšne prakse so mnogi slovenski politiki, ki so sicer v mladosti hodili k verouku ali celo ministrirali, danes pa so odkriti cerkveni nasprotniki.

Zanimivo je, da med tistimi, ki niso imeli nobenega opravka s cerkvijo, skoraj ne bomo našli njenih nasprotnikov. To pomeni, da je nekaj narobe s samimi začetki, pri samem krstu, ki ga mnogi jemljejo kot dejanje »za vsak primer«, češ, saj ne more škoditi. Resnica je ravno v tem, da lahko tistemu, ki ima do krsta in do krščanstva brezbrižen ali celo sovražen odnos, njegovo sprejetje celo nevarno.

Za krst veljajo podobne zakonitosti kot pri rojstvu

Ob tem se sprašujemo zakaj sploh krstiti otroke in kakšna je vloga staršev pri krstu otroka? Ali je dovolj samo namen staršev, da želijo krst za svojega otroka ali je potrebno staršem storiti še kaj več?

Odgovor na vprašanja glede krsta otrok in s tem tudi vloge staršev, je lahko dokaj naravno.

Povsem naravno je namreč, da starši podarijo otroku življenje. Pri začetku otrokovega življenja je pomembno, da mu starši življenje sploh omogočijo. Ko je otrok spočet v materinem telesu, je predvsem vloga matere v tem, da otroku pusti rasti in se razvijati v njenem telesu. Ko pride čas poroda, ga rodi v življenje, vendar s tem še njena naloga ni končana.

Vloga staršev je tudi v tem, da otroku omogočajo rast v vseh človekovih razsežnostih: telesni, psihični in duhovni. Vse tri človekove razsežnosti se prepletajo, vendar je pri tem ključnega pomena duhovna razsežnost. Omogočanje razvoja duhovne razsežnosti se začne s krstom otroka, kar pomeni, da starši s krstom svojega otroka vsadijo vanj Božje življenje.

»Pošiljanje« k verouku je lahko celo škodljivo

S tem pa njihova naloga ni končana, ampak ravno nasprotno, sprejeli so odgovornost, da bodo omogočali, da bo seme Božjega življenja v njem rastlo in se razvijalo do takrat, ko bo otrok postal duhovno odrasel, kar pomeni, da bo lahko skrbel sam za svojo duhovnost. Tradicionalna krščanska miselnost narekuje, da je bistveno, če starši otroka vpišejo k verouku, ga pošiljajo k nedeljski maši in se na ta način ob koncu osnovnošolskega verouka »dokoplje« do zakramenta birme. Vendar je vprašanje, če je takšen način verske vzgoje sploh smiseln, če že ni celo škodljiv.

V Katoliški cerkvi se je uveljavilo popačeno mišljenje, kjer mnogi mislijo, da otrok doseže duhovno zrelost, ko prejme zakrament birme. Zakrament birme ni zakrament zrelosti in odraslosti v veri, ampak zakrament, ki omogoča rast Božjega življenja. Starši s krstom otroka vsadijo vanj Božje življenje, z birmo pa se lahko Božje življenje razvija.

Krščanstvo v obliki zapovedi lahko postane ideologija

Vloga staršev, (in tudi vero učiteljev), ni v tem, da bi morali otroku posredovati mnogo verskega znanja. Vloga staršev je samo, da so otroku prvi pričevalci vere. Če sami živijo Božje življenje, potem bodo Božje življenje otroku tudi posredovali. Seveda ni nujno, da bo otrok tudi sam avtomatsko živel tako kot njegovi starši. Pred seboj bo imel sliko nekoga, ki živi krščanstvo in potem se bo na podlagi pričevanja staršev lahko v zrelosti sam odločil ali bo takšno življenje tudi sam sprejel ali ne.

Rak rana mnogih krščanskih staršev je namreč, da nemočno opazujejo, kako se njihovi otroci oddaljujejo od krščanskega življenja. Pri tem jih obdajajo občutki krivde, češ, da niso dovolj dobro otrokom predali vere. Resnica je morda tudi v tem, da so tudi sami sprejeli popačeno sliko krščanstva. Predaja krščanstva v obliki zapovedi in prepovedi, sploh ni krščanstvo, ampak samo ena izmed mnogih ideologij.

Dvojno življenje lahko izhaja tudi iz izkrivljene verske vzgoje

Prav tako je vprašljiva krščanska vzgoja, če sloni zgolj na pošiljanju otroka k verouku in k nedeljski maši. V prvi vrsti je tu problematična beseda »pošiljanje«. Če je samo otrok tisti, ki mora obiskovati verske dejavnosti, potem je bolje, da ga sploh ne bi »pošiljali«. V prvi vrsti je tu zgled staršev. Če pomeni staršem nedeljska maša vrhunec in bistvo njihovega življenja, potem je njihov zgled na mestu, če pa ga samo pripeljejo v cerkev, sami pa gredo v trgovski center, ali kuhat kosilo, potem prižgejo zeleno luč za otrokovo razklanost.

Na ta način se otrok priuči dvojnega življenja, kjer mu nekaj narekuje njegova notranjost, na zunaj pa deluje glede na njegovo trenutno življenjsko korist. Da je tega v slovenski družbi veliko, ni treba dokazovati, saj smo pragmatičnemu načinu življenja priče na vsakem koraku. Iz zapisanega lahko vsaj sklepamo, da dvojno življenje izhaja tudi iz izkrivljenje verske vzgoje.

Verska vzgoja je stvar srca

Pri vprašanju verske vzgoje ne gre za vprašanje količine, ampak za vprašanje srca. Če je bistvo krščanske vzgoje zgolj v količini naučenih molitvic ali veroučne snovi, potem ni krščanstvo nič drugega kot materializem. Takšen način je obsodil že Jezus: »Pri molitvi pa ne blebetajte, kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili« (Mt 6,7). Če pa je bistvo krščanske vzgoje odpiranje Božji ljubezni, ki živi v nas, potem je zadeva povsem drugačna. Kdor ljubi, namreč moli z odprtostjo srca, kar pa ni časovno omejeno, ampak je človekova življenjska drža.

Morda smo pozabili, da je ljubezen edina stvar, ki se je ne da naučiti niti kupiti, ampak jo je potrebno preprosto sprejeti. Če starši sprejmejo otroka z ljubeznijo v življenje, potem je velika možnost, da se bo počutil varen ob starševski ljubezni. Če starši z ljubeznijo predajo otroku Božje življenje s krstom, potem je velika možnost, da se bo Božje življenje v otroku pravilno razvijalo. Kako pa se bo Božja ljubezen kazala v otrokovem življenju, ni več stvar staršev, ampak je to zadeva Božje previdnosti.

Odgovor na vprašanje, kdaj človek povsem versko odraste, lahko najdemo pri apostolu Pavlu, ki je šele ob koncu življenja dejal: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil« (2 Tim 4,7). Tako tudi apostol Pavel potrjuje, da človek ne odraste versko pri birmi, ampak dozori šele ob slovesu s tega sveta.

Objavljeno:5. 3. 2020‧ Avtor: Amadej Jazbec

Oznanila župnij Šempas in Osek; Sv. Jožef delavec 1.5.2022, 3. velikonočna nedelja, začetek šmarnic, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Letošnje Šmarnice govorijo o Frančišku Saleškem, danes ob 16h šmarnice na Vitovljah

8.5.2022 bomo v Ozeljanu, Oseku in Šempasu imeli ofer za ukrajinske begunce v Oseškem župnišču. Mesečni stroški za nafto, eketriko, plin...,  so  približno 500eur. Upamo, da bomo kdaj kaj dobili tudi od države. Do takrat so odvisni od naše radodarnosti.

Kaj NISO dobri razlogi za poroko?

Med slabe razloge za poroko gotovo sodijo: Toliko časa sva že skupaj; vse prijateljice so že poročene; sorodniki si želijo poroke; že od otroštva sanjam o beli obleki; vsaj en dan si želim biti v središču pozornosti. Pa še kakšen bi se našel.

Par, ki se za poroko odloči predvsem zaradi enega od zgornjih razlogov (ali – še slabše – o razlogih za poroko niti ne razmisli), je na najboljši poti v pogubo. Oziroma v slovensko statistiko. Otroške sanje, babičina želja ali praznovanje tridesetke pač ne bodo vplivali na srečen zakon. Poroka še zdaleč ni magični obred, ki izboljša obete za prihodnost, ampak je trdnost zakona odvisna od zavezanosti zakoncev, da uresničita to, kar sta si ob poroki obljubila.

Največji predsodek: poroka je gromozanski strošek

Nasprotniki poroke nikoli ne pozabijo omeniti, kakšen neracionalen strošek je poroka in na koliko boljših načinov lahko porabimo takšno goro denarja.

Dobra novica: poroka je zastonj. Tisto, kar stane, je ohcet. Zanjo pa zapravimo natanko toliko, kot želimo! Če organiziramo holivudsko poroko z 200 svati, limuzino, poročnimi šotori, vrhunskim kateringom in dvema fotografoma, bo račun astronomski. A tu gre za našo odločitev. Poroka ni nič manj veljavna in spomini nič manj nepozabni, če praznujemo v ožjem krogu, s preprosto pogostitvijo ali piknikom in dobrim vzdušjem. Mladoporočenci, ki svate namesto za darila prosijo za denarni prispevek, ponavadi ugotovijo celo to, da večino stroškov poroke pokrijejo z darovi povabljenih.

Denar vsekakor ne more biti razlog, da se ne odločimo za poroko. Sodobno poročno megalomanstvo je družbeni konstrukt in nima nobene zveze ne s poroko, kaj šele z ljubeznijo.

In kaj SO dobri razlogi za poroko?

A vsi zgornji pomisleki ne pomenijo, da je poroka nesmiselna. Ravno nasprotno! Poroka s pravo osebo ni samo smiselna, ampak je čudovita in pomembna. V prid ji govori kar nekaj dobrih razlogov!

• Ko fant in dekle končata obdobje spoznavanja, se odločita, ali sta za skupaj (poroka) ali ne (razhod). Takšna odločitev je ključna! Vse več parov obdobje brez obveznosti in odločitve podaljšujejo v nedogled, zaradi česar na koncu najbolj trpijo sami. V takšni zvezi se ne da načrtovati prihodnosti, pogostejše je tudi dolgotrajno vztrajanje v zvezi brez prihodnosti.

• Poroka je odločitev, da želimo z nekom preživeti preostanek življenja in da se bomo za to vsak dan z vsemi močmi trudili. Odločitev se je precej lažje držati, če jih ozavestimo in izrečemo na glas.

• K odgovorni odločitvi za poroko spada poglobljena priprava na zakon. Za trdnost zakona je čas oblikovanja odnosa izrednega pomena. Nekateri pari ravno med programom priprave na zakon ozavestijo neujemanja v odnosu, zaradi česar se izognejo nepremišljenemu nadaljevanju zveze.

• S poroko svojo odločitev javno oznanimo okolici. Zakon in družina ne zadeva le naju, ampak celotno družbo, ki temelji na zdravih in trdnih zvezah. Tudi bližnji se ob poroki zavežejo, da nama bodo po svojih močeh stali ob strani.

• Cerkvena poroka je zakrament. V svoji človeškosti se zavedava, da se bova čez življenjske viharje težko prebila sama. Zato prosiva Boga, naj v najino zvezo vstopi On in nama pomaga živeti najino poročno obljubo.

• Če se zavežemo k ljubezni v sreči in nesreči, do konca življenja, smo bolj motivirani za reševanje težav, ko se pojavijo. Zveze, kjer sta partnerja skupaj le toliko časa, dokler jima ustreza, so precej bolj ranljive.

• Poroka je začetek zakona. Izpolnjujoč zakon pa je nekaj najlepšega, v kar smo v življenju lahko poklican

8.5.2022 bomo v Ozeljanu, Oseku in Šempasu imeli ofer za ukrajinske begunce v Oseškem župnišču. Mesečni stroški za nafto, eketriko, plin...,  so  približno 500eur. Upamo, da bomo kdaj kaj dobili tudi od države. Do takrat so odvisni od naše radodarnosti.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. velikonočna nedelja, nedelja božjega usmiljenja, 24.4.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Zaradi podaljšanih praznikov ta teden ni verouka

Sinodalna vprašanja za delo po skupinah izrednih delivcev

Skupna hoja je mogoča le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije.

1. Kako pomembno mesto ima po vašem mnenju skupna molitev z drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v vaši župniji? Kako se to vidi? Ali se sami čutite dovolj nagovorjene, da bi bolj sodelovali pri bogoslužju? Bi bili pripravljeni nekoga osebno nagovoriti, da pristopi kot sodelavec?

• Druženje po maši, ob kavici, še bolj pomembno je v urbanih okoljih

• Romanje podobe in skupna molitev s sosedi

• Praznovati praznike z veseljem in s tem privabimo tiste, ki redko prihajajo

• Biti pripravljeni osebno nagovoriti druge za sodelovanje in s tem jim damo tudi občutek, da službe niso rezervirane samo za nekatere.

• Reden obisk maše je temelj pri ustvarjanju odnosov.

• Vabimo tudi z načinom življenja – težko je nagovoriti drugega z besedo

• Vera naj ljudje odkrivajo sami, treba pa jih je prav usmeriti.

• Skupnost je izredno pomembna, gradi odnose med seboj in z Bogom.

• Sodelovati tudi tako, da si upaš predlagati župniku kaj bi se dalo in se z njim posvetovati in imeti dovolj poguma za nagovor posameznikov.

• Pomembna so tudi druženja izven župnij, medžupnijska romanja, dekanijski križevi poti….

• V določenih dilemah moramo biti pripravljeni na odločanje in na lep način to posredovati naprej.

2. Kakšni kristjani, ki obhajamo evharistijo v naši župniji smo: veseli ali žalostni, dejavni ali zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki ali ljudje ki na otroke gledamo kot na motilce? Kaj to pove o naši veri? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši in Kako živeti občestvenost tudi med tednom?

- prizadevajmo si biti veseli in dejavni. Ni vedno to čutiti pri naših bogoslužjih. Morda smo vzgojeni, da vedrina ne sodi v cerkev.

- otroci ne motijo, bolj motijo odrasli, ki klepetajo, tudi pred cerkvijo pred mašo, ko naj bi se zbrali pred bogoslužjem. Če gre preko mere, morajo starši urediti. Razveseljivo je to, da mlade družine nosijo s seboj k maši mlajše otroke.

- izražanje občestvenosti med tednom – molitve pred mašo, češčenje najsvetejšega, tudi verouk je živeti občestveno. Tudi srečanja za starše veroučencev, ministrante in druge skupine izražajo občestvenost.

3. Kaj me pri obhajanju bogoslužja ovira in kaj priteguje v osebno in občestveno srečanje z živim Bogom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja?

- Zadnje čase se pojavlja premalo možnosti za sveto spoved, pri bogoslužju smo vse prevečkrat zgolj opazovalci. Potrebno je vedno znova spodbujati in razlagati drže pri bogoslužju. Pomembna je tudi tihota.

Velikokrat smo preveč vkalupljeni, ni več kaj dodati.

Potrebno bi bilo tudi obnoviti določene pobožnosti in dejavnosti, ki nagovarjajo tudi otroke, mlajše.

4. Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Kako omogočiti tolažbo svete evharistije čim več bolnikom in ostarelim?

- Reden dogodek srečevanja s starejšimi in bolnimi naj bi bilo obhajilo na domu. Bolni in ostareli naj izrazijo sami željo, mi pa bodimo pozorni ter odkrivajmo starejše in jim to tudi predlagajmo. Potrebno je tudi ljudi pripraviti o vlogi izrednih delivcev, ki na domove prinašajo bolnim in ostarelim Jezusa.

- Na vredno prejemanje Jezusa je potrebno opozarjati. Nismo sodniki, je pa potrebna jasnost. Pravila so lahko kje obešena, ali pa jih ponavljamo v oznanilih, spletnih straneh, kjer vsak lahko pride do jasnosti.

Oznanila župnij Šempas in Osek; Velika noč 17.4.2022, Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

ZAPISNIK 1. SESTANKA PASTORALNEGA SVETA ŽUPNIJE OSEK

petek, 8.4.2022, ob 19:30, zakristija v cerkvi v Oseku

Župnik Joško Tomažič blagoslovi prisotne člane pastoralnega sveta (PS), Judita pa prebere potrdilo g. škofa Jurija Bizjaka, da so v PS za mandat do l. 2025 izvoljeni:

Ferdinanda Marinčič, Judita Vrtovec, Maja Praček, Elizabeta Guštin, Samo Stamboldžioski, Peter Ušaj, Simon Kerševan, Jakob Bizjak in Ambrož Vrtovec (ta večer opravičeno odsoten).

Večino sestanka smo posvetili sinodalni poti Cerkve, ki se bo izvajala do leta 2023, v treh stopnjah: na ravni posameznih škofij, na kontinentalni ravni in nazadnje na ravni celotne Cerkve.

Kaj to pomeni?

V času, v katerem živimo, je tudi Cerkev postavljena pred nove izzive in iskanje novih poti, da se čim bolj približa skupnosti, občestvu. Grška beseda »synodos« ima dva pomena: prvi je zborovanje, drugi pa skupaj hoditi, skupaj potovati. Sinodalna pot je proces, s katerim naj bi vsi skupaj, škofje, duhovniki in verniki, v Cerkvi začrtali pot, ki bo povezovala, bogatila in pritegnila občestvo k Bogu.

Vsak posameznik, čisto vsak izmed nas, bo tokrat imel možnost, da pristopi in pove svoje predloge, ki bodo slišani in upoštevani.

Župnik Joško pove, da si bo potrebno vzeti čas za pogovor, čas za drugega in za Boga. Da bo potrebno govoriti pogumno, pošteno in brez vsiljevanja. Da bo potrebno poslušati Boga, duha, bližnjega, lastno vest in Cerkev. Da je s sinodalno potjo odpravljen način za spremembe v Cerkvi, ko so le-te lahko določali la cerkveni predstavniki (duhovniki, škofje,,…),ne pa tudi verniki. Da je sinoda čas za sanje, ko se lahko vprašamo in si predstavljamo, kakšna bo Cerkev čez 10, 20 let. Na tej poti vidi tudi skušnjave: da bi se usmerjali le nase, da bi videli le težave , da bi prišlo do konfliktov….

Simon je povzel besede g. škofa Jurija Bizjaka in duhovnika Ervina Mozetiča ob srečanju za tajnike pastoralnih svetov. Tema je bila pot- pot Cerkve in osebna pot. Če želimo doprinesti cerkveni skupnosti, moramo ostati povezani in odprti za mnoge stvari, a ne smemo izgubiti osnovne krščanske drže, osnovnega »vodnjaka«- kot nomadi, ki so lahko potovali kjer koli po puščavi, a z zavestjo, da ne smejo zgrešiti oaze z vodo.

Spraševali smo se, kaj bi v okviru sinode lahko naredili v naši župniji?

Simon predlaga, da se v velikonočnem času, do Binkošti, ob nedeljah bere Molitev za sinodo.

Predlaga, da bi znotraj PS imeli manjše skupine za različne zadolžitve (npr. za oznanjevanje, za bogoslužje, za Karitas, za sinodo….). Kako ponesti Kristusa v ta svet? Tako, da mi sami živimo evangelij.

Samo predlaga, da bi se mlade, ki zaključijo OŠ, spodbudilo k mladinskemu verouku.

Jakob pove, da se nekaj mladih dobiva v Šempasu, a da so to bolj družabna srečanja. Sam hodi k skupini na Mirenski grad. Tam so tudi študentje, ki vodijo ta srečanja, o temah pa se pogovarjajo globlje, ne le površno.

Ferdinanda predstavi, kako potekajo sinodalni večeri v Novi Gorici.

V zvezi s sinodo v naši župniji se sprejme naslednja sklepa:

1. SKLEP: Po Beli nedelji, do Binkošti, se pri nedeljskih mašah, po obhajilu, bere Molitev za sinodo;

2. SKLEP: v maju ali juniju se pripravi pogovorne sinodalne večere, vsakih 14 dni. Predlog je, da se jih pripravi ob ponedeljkih, pri Sv. Luciji, po maši. Povabi se župljane naše in župljane sosednjih župnij. Za pripravo teh srečanj so zadolženi Jakob Bizjak, Maja Praček in Simon Kerševan.

V nadaljevanju smo pregledali še koledar do septembra 2022:

1.5.2022: nedelja, Sv. Jožef delavec: maše, kot običajno na nedeljo, popoldan šmarnična pobožnost, ob 15.00 h, na Vitovljah;

- Šmarnice vsak dan pri mašah oz. pri SV. Martinu, ob 19.00 h;

8.5.2022: 4. velikonočna nedelja, maša pri SV. Luciji, nedelja Dobrega pastirja, molitveni dan za duhovne poklice – 14 razmišljanj o sinodi ob 14-tih križih na poti do Ketejevega križa, ob 15.00 h;

29.5.2022: nedelja- prvo sveto obhajilo šestih prvoobhajank, maša ob 10.00 h;

5.6.2022: Binkošti, maša na Vitovljah, ob 16.00 h;

25.6.2022: sobota, Dan državnosti, maša za domovino na Vitovljah, ob 17.00 h;

26.6.2022: nedelja: šagra in maša pri Sv. Petru, ob 9.00 h;

3.7.2022: nedelja: maša ob Sv. Urhu, Osek, ob 9.00 h;

15.8.2022: ponedeljek-Marijino vnebovzetje-Veliki Šmaren, maša na Vitovljah, ob 17.00h

S kratko molitvijo smo srečanje zaključili ob 21.30 uri.

Zapisala: Elizabeta Guštin

Oznanila župnij Šempas in Osek; 10.4.2022, cvetna nedelja, blagoslov zelenja, procesija, pasijon..., internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

danes ob 14h spovedovanje v Oseku

Cvetna nedelja

Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.

Simbolika cvetne nedelje

Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja in zgodovine odrešenja.

Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (prim. Jn 14,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24,13–35). To je simbol, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino, jo podpira z močjo Svetega Duha. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2] oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru.

Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu.

Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. postna nedelja, 3.4.2022. Križev pot vodijo pevci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260 p

danes ob 14h spovedovanje v Šempasu, začetek postnega misijona na radiu Ognjišče

RAZPORED SPOVEDOVANJA v cerkvi Kristusa Odrešenika petek, 8. aprila 2022 od 7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik; od 8. do 11. ure – g. Cvetko Valič; od 11. do 13. ure – g. Jožko Bric; od 13. do 15. ure – g. Joško Tomažič; od 15. do 17. ure – g. Lojze Kržišnik; od 17. do 19. ure – g. Cvetko Valič.

MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI
O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen. (Po rimskem obredniku)

Pogoji za dobro opravljeno spoved
- dobro si izprašati vest
- obuditi kesanje svojih grehov
- narediti trden sklep o poboljšanju
- grehe iskreno priznati spovedniku

- opraviti naloženo pokoro

Pred dobro spovedjo premisli: 
- Ali grem vsaj enkrat na leto k spovedi ali pa menim, da nimam nobenega greha? 
- sem vestno opravil pokoro, ki sem jo dobil pri zadnji spovedi?
- Kdaj sem bil nazadnje pri sveti spovedi?
- Ali sem kakšen večji greh pozabil povedati?
- Sem kak greh namerno zamolčal?
- Sem vestno opravil pokoro, ki mi je bila naložena pri zadnji spovedi?
- Sem po svojih močeh povrnil škodo, ki sem jo povzročil s svojimi grehi?
- Sem se trudil, da ne bi več grešil?
- Sem se varoval tudi grešne priložnosti?
- Kateri greh največkrat ponavljam in zakaj?
- Sem se morda na kak greh že navadil?
- Sem se trudil za rast v duhovnem življenju?
- Na kaj bom moral biti v prihodnje posebej pozoren?
- V čem je moj trdni sklep o poboljšanju?

SPRAŠEVANJE VESTI

MOJ ODNOS DO BOGA Ali sem se trudil za versko izobraževanje s poslušanjem božje besede? – Sodeluje pri verouku? – Se izogibam vsega, kar veri škoduje? – Ali sem vero v Boga in v Cerkev vedno in Brez strahu izpovedoval? – Ali sem se vere sramoval? – Ali sem se v osebnem in javnem življenju pokazal kot kristjan? – Sem opuščal molitev? – Sploh nisem več molil? – Ali sem se zatekal k Bogu v skušnjavah? – Sem čital verski tisk? – Sem vraževeren?-

Ali imam do božjega imena spoštovanje in ljubezen? – ali pa sem Boga razžalil z nepotrebnim izgovarjanjem božjega imena? – S kletvijo? – Ali sem spolnil zaobljubo? – Sem zaupal v Boga? – Ali sem osramotil božjo Mater Marijo in svetnike? -

Sem ob nedeljah in zapovedanih praznikih rez opravičenega vzroka delal?  -Nisem bi po svoji krivdi pri maši?  - Ali sem izpolnil dolžnost vsakoletne spovedi in velikonočnega obhajila? –

MOJ ODNOS DO BLIŽNJEGA Sem starše in predpostavljene žalil? – Jezil? - Jim želel hudo? – Jih nisem hotel ubogati? – Sem jim nalašč nagajal? – Jih zmerjal? – Sem bil do njih grob? – Ali (kot roditelj) skrbim za versko vzgojo svojih otrok? –Jim z dobrim zgledom in roditeljsko oblastjo pomagam? –Spoštujem svoje ostarele starše? –Jim pomagam? –

Sem sebi ali bližnjemu resno želel smrt? –Sem svojemu zdravju škodoval z nezmernim kajenjem? –Nezmernostjo? –Popivanjem? –Razuzdanostjo? –Imam do koga sovraštvo? –Svojim bližnjim nisem odpustil? – Sem spoštoval življenje (nerojeno in rojeno)? –

Sem bil do sebe ali drugih nesramežljiv? – Sem se nesramežljivo obnašal? – Sem se vdajal nečistim mislim ali predstavam? – Sem nesramno govoril? –Čital? – Sem kaj nečistega storil? –

Ali sem spoštoval lastnino svojega bližnjega? – Sem si jo mogoče krivično prilastil ali sem jo po svoji krivdi poškodoval? – Storjene škode nisem popravil? – Sem rad pomagal bližnjemu v potrebi? –

Sem lagal? - - Z lažjo drugim škodoval? – Sem razkrival napake drugih, opravljal? – Sem o drugih lažnivo govoril, obrekoval? – Sem bližnje sramotil? – Sem krivo pričeval? –

ODNOS DO SEBE Ali sem si prizadeval za napredovanje v duhovnem življenju z molitvijo, poslušanjem in premišljevanjem božje besede, prejemanjem zakramentov in premagovanjem? – Ali sem ošabno in bahaško preziral druge, misleč, da sem več kot drugi? – Ali potrpežljivo prenašam težave in nasprotovanja v življenju? – Ali sem se postil in se zdržal pri jedi? – Ali sem zaradi strahu ali hinavščine ravnal zoper prepričanje svoje vesti? –

Ali mi še v kaki drugi stvari vest kaj očita? –

RAZPORED SPOVEDOVANJAv cerkvi kristusa odrešenikapetek, 8. aprila 2022 7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik 8. do 11. ure – g. Cvetko Valič 11. do 13. ure – g. Jožko Bric 13. do 15. ure – g. Joško Tomažič15. do 17. ure – g. Lojze Kržišnik17. do 19. ure – g. Cvetko Valič

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. postna nedelja 27.3.2022, nova ura, križev pot vodi Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, teden družine

V farovžu v Oseku so nastanjeni begunci iz Ukrajine. Trenutno tam živi 6 žensk in trije otroci, sestrici stari 7 in 9 let in deček, star 9 let. Na poti sta še 2 begunca, zakonski par, ki bo bival pri sorodnikih, prenočeval pa v farovžu. Trenutno je zanje dobro poskrbljeno in nimajo posebnih potreb. Kar bo zbrano v škatlah po naših cerkvah, bo, po potrebi, najprej oddano tem beguncem, česar ne bodo potrebovali, bomo oddali naprej. Ti ljudje, še posebej otroci, nujno potrebujejo našo pomoč. Hvala za vašo dobroto!

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Dragi brat, pravi papež Frančišek, skoraj mesec dni je minilo od začetka vojne v Ukrajini, ki izmučenemu prebivalstvu vsak dan povzroča vse hujše trpljenje in ogroža tudi svetovni mir. Cerkev je v tej temni uri močno poklicana, da posreduje pri Knezu miru in se približa tistim, ki na svoji koži plačujejo posledice spopada. V tem smislu sem hvaležen vsem tistim, ki z veliko plemenitostjo odgovarjajo na moje klice k molitvi, postu in dobrodelnosti.

Ob številnih prošnjah Božjega ljudstva želim zdaj na poseben način Mariji izročiti narode, ki so v sporu. Kot sem dejal na koncu molitve Angel Gospodov nameravam 25. marca na praznik Oznanjenja, opraviti slovesno dejanje posvetitve človeštva, na poseben način Rusije in Ukrajine, Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Ker je prav, da se na prošnjo za mir pripravimo prenovljeni po Božjem odpuščanju, se bo to zgodilo med spokornim bogoslužjem, ki bo v baziliki sv. Petra ob 17.00 po rimskem času. Dejanje posvetitve je predvideno okoli 18.30.

To naj bi bila gesta vesoljne Cerkve, ki v tem dramatičnem trenutku po Mariji, njegovi in naši materi, prinaša Bogu krik bolečine mnogih, ki trpijo in prosijo za konec nasilja, in Kraljici miru izroča prihodnost človeštva. Prosim vas, da se pridružite temu dejanju in za petek, 25. marca, skličete duhovnike, redovnike in druge vernike k skupni molitvi na svetih krajih, da bo sveto Božje ljudstvo enodušno in srčno dvigalo svojo prošnjo k Mariji, svoji Materi. V zvezi s tem vam posredujem besedilo posebne molitve za posvetitev, tako da jo boste na ta dan lahko molili v bratski povezanosti.

Zahvaljujem se vam za sprejem in za sodelovanje. Iz srca blagoslavljam vas in vernike, ki so zaupani vaši pastoralni skrbi. Naj vas Jezus obvaruje in Sveta Devica varuje. Molite zame.

DEJANJE POSVETITVE BREZMADEŽNEMU MARIJINEMU SRCU

O Marija, Božja Mati in naša Mati, v tej uri stiske se zatekamo k tebi. Ti si Mati, ljubiš nas in nas poznaš: nič ti ni skrito, kar imamo v srcu. Mati usmiljenja, tolikokrat smo doživeli tvojo previdnostno nežnost, tvojo navzočnost, ki vrača mir, ker nas ti vedno vodiš k Jezusu, ki je Knez miru.

Toda mi smo izgubili pot miru. Pozabili smo pouk tragedij preteklega stoletja, žrtev milijonov padlih v svetovnih vojnah. Prezrli smo zaveze, ki smo jih dali kot Skupnost narodov in izdajamo sanje narodov o miru in upanja mladih. Zboleli smo za pohlepom, zaprti smo v nacionalistične interese, dovolili smo, da nas izsuši brezbrižnost in ohromi sebičnost. Raje se nismo menili za Boga, živeli s svojimi lažmi, gojili agresivnost, zatirali življenje in kopičili orožje ter pozabili, da smo varuhi svojega bližnjega in tudi naše skupne hiše. Z vojno smo razrili vrt Zemlje, z grehom smo ranili srce našega Očeta, ki hoče, da smo bratje in sestre. Postali smo brezbrižni do vseh in do vsega, razen do sebe. Sram nas je in ti pravimo: odpusti nam, Gospod!

V bedi greha, v naših naporih in krhkostih, v skrivnosti krivice zla in vojne, nas ti, sveta Mati, opominjaš, da nas Bog ne zapusti, ampak nas še naprej gleda z ljubeznijo in nam želi odpustiti, da bi ponovno vstali. On nam je podaril Tebe in v Tvoje brezmadežno srce dal zatočišče za Cerkev in za človeštvo. Po Božji dobroti si z nami in tudi v najbolj ostrih ovinkih zgodovine nas nežno vodiš.

Zato se zatekamo k tebi, na vrata tvojega Srca trkamo mi, tvoji dragi otroci, ki se jih nikoli ne naveličaš obiskovati in vabiti k spreobrnjenju. V tej temni uri nam pridi pomagat in nas potolažit. Vsakemu izmed nas ponovi: »Mar nisem tukaj jaz, tvoja Mati?« Ti veš, kako razvezati zaplete našega srca in vozle našega časa. Svoje zaupanje polagamo vate. Prepričani smo, da še posebej v času preizkušnje ne boš prezrla naših prošenj in nam boš prišla na pomoč.

Tako si storila v Galilejski Kani, ko si pospešila uro Jezusovega posredovanja in uvedla njegovo prvo znamenje v svet. Ko se je praznovanje spremenilo v žalost, si mu rekla: »Vina nimajo« (Jn 2,3). Še enkrat ponovi to Bogu, o Mati, kajti danes smo porabili vino upanja, veselje se je oddaljilo, bratstvo je razvodenelo. Izgubili smo človečnost, zapravili smo mir. Postali smo sposobni vsakega nasilja in uničenja. Nujno potrebujemo tvoje materinsko posredovanje.

Sprejmi torej, o Mati, našo prošnjo.
Ti, morska zvezda, ne dovoli, da bi potonili v viharju vojne.
Ti, Skrinja nove zaveze, navdihuj načrte in pota sprave.
Ti, »dežela neba«, vrni Božjo slogo v svet.
Pogasi sovraštvo, pomiri maščevanje, uči nas odpuščanje.
Reši nas vojne, obvaruj svet jedrske grožnje.
Kraljica rožnega venca, ponovno vzbudi v nas potrebo po molitvi in ljubezni.
Kraljica človeške družine, pokaži ljudstvom pot bratstva.
Kraljica miru, pridobi svetu mir.

Tvoj jok, o Mati, naj gane naša otrdela srca. Solze, ki si jih prelila za nas, naj razcvetijo to dolino, ki jo je naše sovraštvo izsušilo. In medtem ko hrum orožja ne utihne, naj nas tvoja molitev pripravi za mir. Tvoje materinske roke naj božajo tiste, ki trpijo in bežijo pod težo bomb. Tvoj materinski objem naj potolaži tiste, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove in svojo državo. Tvoje žalostno Srce naj nas gane k sočutju in nas spodbudi, da bomo odprli vrata in poskrbeli za ranjeno in zavrženo človeštvo.

Sveta Božja Mati, ko si stala pod križem, ti je Jezus, ko je poleg tebe videl učenca, rekel: »Glej, tvoj sin« (Jn 19,26): tako ti je zaupal vsakega izmed nas. Potem pa učencu, vsakemu izmed nas: »Glej, tvoja mati« (v. 27). Mati, želimo te sprejeti v svoje življenje in svojo zgodovino. V tej uri je človeštvo izčrpano in vznemirjeno, skupaj s teboj pod križem. Izročiti se mora tebi, se po tebi posvetiti Kristusu. Ukrajinski narod in ruski narod, ki te z ljubeznijo častita, se zatekata k tebi, medtem ko tvoje srce utripa zanju in za vsa ljudstva, ki jih uničujejo vojna, lakota, krivica in beda.

Mi torej, Božja Mati in naša Mati, slovesno izročamo in posvetimo tvojemu brezmadežnemu Srcu sami sebe, Cerkev in vse človeštvo, še posebej pa Rusijo in Ukrajino. Sprejmi to naše dejanje, ki ga vršimo z zaupanjem in ljubeznijo, stori, da bo prenehala vojna, svetu priskrbi mir. Da, ki je privrel iz tvojega Srca, naj Knezu miru odpre vrata zgodovine; zaupamo, da bo po tvojem Srcu prišel mir. Tebi zato posvečamo prihodnost celotne človeške družine, potrebe in pričakovanja ljudstev, stiske in upanja sveta.

Po Tebi naj se na zemljo izlije Božje usmiljenje in blago utripanje miru naj spet zaznamuje naše dneve. Žena privolitve, na katero se je spustil Sveti Duh, vrni med nas Božjo harmonijo. Ti, ki si »živi vrelec upanja«, odžejaj suhost našega srca Jezusu si stkala človeškost, naredi iz nas graditelje občestva. Hodila si po naših poteh, vodi nas na steze miru. Amen.

dpoved sama po sebi še ni post

Da je post dobil tako širok pojem, da ga uporabljamo za shujševalne in druge terapevtske namene, je posledica tega, ker smo ga tudi v verskem življenju zreducirali zgolj na odpoved. Odpoved npr. mesu ob petkih, sama po sebi še ni zagotovilo, da gre res za postno dejanje.

Če gre samo za odpoved iz navade, po možnosti v kombinaciji z zdravstvenimi razlogi, nikakor ne moremo govoriti o postu. Postno dejanje, ki vključuje odpoved nečemu, mora biti nujno povezano z nečim višjim. Post je sredstvo s katerim lažje odstranimo vse tisto, kar bistveno moti naše medsebojne odnose, posebej še odnos z Bogom.

V primeru, da se odpovemo mesu ali kakšni drugi hrani, ne da bi namesto odpovedi okrepili naš odnos z Bogom, gre preprosto za koristoljubje, ki nima nobene zveze s postom, prav tako ne z Bogom. Post v širšem pomenu besede je pravzaprav oblika molitve, ki krepi naš odnos z Bogom.

Namen posta je, da preusmerimo pozornost iz vsakdanjih materialnih stvari v duhovno dimenzijo bivanja.
Zakaj meso nadomeščamo z ribami?

Zakaj ravno odpoved mesu? Gre za simbolni pomen, kjer meso ponazarja Kristusovo telo. V postnem času je še posebej v ospredju njegovo trpljenje in smrt na križu. Z odpovedjo mesu se na simbolni način spominjamo smrti Jezusa Kristusa in njegove odtegnitve od nas. Tako priznavamo, da je umrl, hkrati pa hrepenimo po njegovem vstajenju od mrtvih in ponovnem prihodu med nas.

Mnogi meso nadomestijo z ribami, ki so, cerkvenopravno , sicer dovoljene, je pa vprašanje, če imajo zares kakšne zveze s postom. Ribe in druga vrsta hladnokrvnih živali namreč veljajo za postno hrano. To je povezano s tem, ker je bila včasih riba hrana revežev. Ker je bil postni čas včasih posvečen tudi solidarnosti, so se v ta namen bogataši na postne dni z odpovedjo mesu, solidarizirali z reveži.

Odpoved materialnim stvarem daje prostor duhovnosti

Namen posta je, da preusmerimo pozornost iz vsakdanjih materialnih stvari v duhovno dimenzijo bivanja. Seveda je človek skozi vse življenje povabljen, da vzdržuje in krepi duhovno »kondicijo«, vendar je postni čas eden izmed močnih časov v letu, ko naj bi človek še posebej okrepil odnos z Bogom.

Včasih je veljal za čas posta tudi advent, čas pred božičem, vendar se je postni značaj adventa popolnima izničil, namesto tega smo dobili »veseli december«. Da sta tako postni in adventni čas namenjena postu, nas opozarja tudi vijolična barva mašnega plašča, ki ga nosi duhovnik med tem časom. Vijolična barva je namreč tudi barva posta in spokornosti.

Človek ni nikoli jedel tako dobro kot danes

V današnjem času, ko predpostavljamo, da smo sposobni lastnega razmišljanja, je pravzaprav najboljše, če bi vsak, v skladu z njemu lastno človeško naravo, oblikoval post in dneve povezane z njim. Hrana zagotovo predstavlja pomemben del človekovega življenja, saj nikoli v zgodovini človek ni tako dobro jedel, kakor ravno v današnjem času. Nikoli pa tudi še nismo jedli tako zastrupljene hrane kot danes.

Če nekomu hrana veliko pomeni in morda meji že na malikovanje, je vsekakor prav, da se ji skuša tudi odpovedati. Namesto velikih obrokov, jih lahko precej zmanjša in da poudarek hrani, ki je preprosta. Na ta način njegove misli ne bodo več toliko pogosto potovale k hrani, ampak lahko namesto tega misli preusmeri h Bogu. Namesto kakšnega obroka, lahko posveti več

Marsikdo, ki se je odpovedal alkoholu med postnim časom, ga je podaljšal do današnjih dni. Smisel odpovedi alkohola je v tem, da namesto njegove razdiralnosti naredimo vse, da bi skrbeli za pristne medsebojne odnose.

Poleg hrane in pijače predstavljajo pomemben del človekovega življenja televizija in druga elektronska sredstva. Študije kažejo, da je od teh sredstev vse več ljudi zasvojenih. Če po eni strani jadikujemo, da nimamo časa za molitev ali obisk cerkve, nam po drugi strani zmanjkuje občutek za čas, ki ga preživimo npr. na družbenih omrežjih.

Poleg tega, da veliko časa posvečamo družbenim omrežjem, lahko tudi opazimo, da se tam mnogi dobesedno izživljajo drug nad drugim v obliki sovražnih zapisov. Bolj, kot odpoved mesu, bo marsikomu lahko koristila odpoved Tviterju ali Facebooku. Če bo toliko časa, kolikor ga je preživel na teh omrežjih posvetil Bogu, potem, bo marsikdo lahko z Bogom v neposredni navezi celoten dan.

Smisel odpovedi je v krepitvi odnosov

Skratka, smisel posta je v tem, da nas odpoved nečemu, kar nas običajno obremenjuje, pa se tega niti dobro ne zavedamo, pripelje v pristen odnos z Bogom. Ko govorimo o odnosu z Bogom, nikakor ne moremo, da ne bi ob tem hkrati govorili tudi v odnosu do sočloveka.

Racionalizem in ločitev duhovnega z materialnim nas je pripeljala do tega, da živimo po eni strani v dobrih odnosih z Bogom, po drugi strani pa celo največji »verniki« niso sposobni živeti pristnih odnosov s človekom. Vsak človek je namreč Božja podoba. Ko molimo k Bogu, ne molimo k nekomu, ki živi zunaj nas, ampak v globini našega srca.

Racionalizem in ločitev duhovnega z materialnim nas je pripeljala do tega, da živimo po eni strani v dobrih odnosih z Bogom, po drugi strani pa celo največji »verniki« niso sposobni živeti pristnih odnosov s človekom.
Postni čas nas pripravlja na velikonočni čas

Končno je post in postni čas namenjen pripravi na velikonočni čas, ki sledi postnemu času. Ko v postnem času izpraznimo iz sebe vse odvečne stvari, ki nam zamegljujejo odnos z Bogom, lahko v velikonočnem vzdušju sprejmemo življenje vstalega Gospoda v naše življenje. Vstali Gospod prihaja v srca vseh ljudi, zato pomeni sprejetje Vstalega tudi sprejetje bližnjega.

 »Boga ljubimo toliko, kolikor ljubimo človeka, ki ga najmanj ljubimo.«

Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. postna nedelja, 20.3.2022, križev pot in sodelovanje pri mašah imajo birmanci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, teden družine

srečanje za starše 4.5.6. razreda in tiste, ki še niso bili 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Gospodovo oznanjenje in materinski dan

Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.

Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina.

Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.

Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime 'začetek odrešenja' ali 'spočetje Kristusa'. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.

Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca.

V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji.

Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

Na ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete.

Sveta Devica Marija,
ni tebi enake
med vsemi ženami sveta,
hči in dekla
vzvišenega in najvišjega Kralja, Očeta v nebesih,
mati najsvetejšega Gospoda našega Jezusa Kristusa,
nevesta Svetega Duha;
prosi za nas,
skupaj s svetim nadangelom Mihaelom
in vsemi nebeškimi močmi
in z vsemi svetniki,
svojega presvetega ljubljenega Sina,
Gospoda in Učenika.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej
in vekomaj.
Amen.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. postna nedelja, papeška, 13.3.2022, molitev križevega pota, molitev križevega pota, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 15.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Na god sv. Jožefa, praznika očetov, 19. marca, na začetku tedna družine, bodo družine iz naše dekanije poromale na Sveto Goro, da se izročijo v varstvo Svetogorske Kraljice. Na Sveti Gori bo sveta maša ob 11. uri. To romanje je tudi romanje družin prvoobhajancev in birmancev. Priporočam pa tudi vse ostalim, ker drugega župnijskega romanja na Sveto Goro letos ne bomo imeli. Na Sveti Gori bo tudi priložnost za sveto spoved.

Naslov in rdeča nit bo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«.

Skupno se dobimo na Prevaljah ob 9h da molimo križev pot za družine. Strežniki naj vzamejo s seboj strežniške obleke, da bodo stregli.

Prebivalci Ukrajine so se zaradi vojaških spopadov znašli v hudi stiski in zato potrebujejo našo pomoč. Župnijska Karitas bo tako letos tekom postnega časa zbirala materialno pomoč. Tudi vi lahko pomagate in prispevate materialne dobrine v škatle, ki so pripravljene po naših cerkvah. Zadaj so tudi položnice. Hvala za vaš dar!

G. škof dr. Bizjak Jurij nas spodbuja, da razmišljamo o sprejemu beguncev v naših župniščih in po domovih in to sporočimo ravnatelju ŠKK Tihomirju Busiji do jutri.

Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove je bil dne 13. marca 2013 izvoljen za 266. papeža Katoliške Cerkve. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit in Neevropejec, ki si je izbral ime F rančišek. Rodil se je 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969.

V letih 1970 in 1971 je bil na tretji probaciji v Španiji, večne zaobljube pa je opravil 22. aprila 1973. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor.

Dne 31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov in je to službo opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.

Kardinali so kardinala Jorga Mario Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.

Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na sedmih konzistorijih imenoval 101 novega kardinala: 79 volivcev v konklavu in 22 brez volilne pravice. Kardinali, ki jih je imenoval papež Frančišek, prihajajo iz 59 držav. Kardinalski zbor šteje 215 kardinalov, od katerih je 121 volivcev v primeru konklava in 94 nevolivcev. V kardinalskem zboru so kardinali iz 90 različnih držav. 46 jih prihaja iz redovnih skupnosti.[1]

Papež Frančišek je od izvolitve opravil 65 apostolskih potovanj: 31 po Italiji in 35 v druge države, napisal tri okrožnice (Lumen fidei, 2013; Laudato si', 2015; Fratelli tutti, 2020), izdal pet apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013; Amoris laetitia, 2016; Gaudete et exsultate, 2018; Christus vivit, 2019; Querida Amazonia, 2020) in 46 dokumentov motu proprio. 

Sveti oče Frančišek je sklical izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, v oktobru leta 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanostiter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je potekala leta 2019.[2] Med letoma 2021 in 2023 poteka škofovska sinoda pod geslom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo, ki jo je sveti oče Frančišek razglasil 24. aprila 2021. Posebnost zadnje sinode je njen začetek na škofijski oziroma lokalni ravni, ki vključuje sodelovanje Božjega ljudstva. Slovesno odprtje je potekalo med 9. in 10. oktobrom 2021 v Rimu ter 17. oktobra 2021 v vsaki lokalni Cerkvi oziroma škofiji. Temeljni mejnik obhajanja 16. splošnega rednega zasedanja škofovske sinode bo oktobra 2023, nato bo sledilo obdobje uresničevanja sklepov, ki bo ponovno vključevalo krajevne Cerkve.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6.3.2022, 1. postna nedelja, molitev križevega pota, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Srečanje ŽPS Šempas 10.3.2022 ob 19h

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 15.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

V sedanji svetovni stiski nas Bog sili k novemu razmišljanju in k zdravi pameti

Dan pepelnične srede je dan pričetka velikega posta za osvoboditev našega srca za Kristusa in za mir v Ukrajini in po svetu. Vsi drhtimo v velikem trepetu. Čutimo grožnjo svetovne vojne. Naša misel in molitev gresta na krilih Svetega Duha v srca vseh trpečih, preganjanih in umirajočih. Pepelnični pepel je pepel iz oljčnih vejic, ki pomenijo mir. S tem pepelom smo se zmeraj posuli na začetku posta. To pomeni umiranje grešnemu človeku, da bi na Veliko noč v Kristusu v nas vstal novi človek. Sedaj se sipa na ves svet pepel v vojni porušenih ukrajinskih domov. Pepel vojne v Siriji, Iraku in Afganistanu nas ni dosegel. K nam so od tam prišli mnogi begunci, vendar takrat še nismo občutili grožnjo vojne. Sedaj jo občutimo tudi mi. Lahko jo bomo čutili, Bog ne daj, še bol zaradi atomskega pepela.

Nismo se še opomogli od novega korona virusa in njegovih posledic, ko že moramo zbrati nove moči, da se bomo lahko borili za svoje življenje in za življenje tistih, ki bodo prišli na naša vrata prosit pomoči, kruha in strehe nad glavo. Ne moremo se več postiti zgolj zase in za svojo duhovno okrepitev. Ne moremo več praznovati Velike noči zgolj za svoje duhovno veselje in za obloženo velikonočno mizo. Postili se bomo tudi za druge in za njihovo preživetje. Postili se bomo, da bi drugi prišli do miru, da bi potem lahko tudi mi bili v miru.

Mir, ki ga sklepajo voditelji tega sveta, je zelo jalov mir. Pogodbe o miru čez noč postanejo preperele. Zgrozijo nas laži tistih, ki imajo v rokah svetovni mir. Njihova lahkotnost poseganja po orožju nas vedno znova pretresa in v nas prebuja zgroženost: Kje imajo ti ljudje vest? Kje je njihova človečnost? Kako je to sploh možno v tem času? Ne pretrese jih niti večkratni klic papeža Frančiška, da so pred Bogom odgovorni za svoja dejanja in se nehajo igrati z grožnjo uničenja človeštva.

Vsi ljudje v sebi nosimo svojo zgodbo. Milijone teh zgodb se sestavlja v eno veliko zgodbo o miru ali o vojni. Svetovni voditelji ne morejo nič storiti sami. Lahko delujejo samo, če imajo podporo za mir ali pa za vojno velikanskih množic, ki pa jih sestavljamo vsi posamezniki. V človeškem srcu se odvijajo veliki boji za mir ali za nemir.

Ali je v slovenskih srcih več miru, kot ga je v ruskih in ukrajinskih? Ne. Sploh ne. V vsakem srcu je samo toliko miru, kolikor je v njem tiste tišine, ki zmore v sebi zaslutiti Božjo pričujočnost in glas Boga. Težava pa je v tem, da smo v tem sedanjem času pozabili na Boga. Predali smo se svojemu napuhu in grožnjam. In kje ni napuha in groženj? Povsod sta, prav povsod.

Nebeška Mati Marija nas je v Fatimi opozorila, naj nehamo z grehi zlorabljati Boga drug proti drugemu. Nebeško opozorilo človeštvo ni vzelo resno. In kaj se bo sedaj zgodilo z nami? Se bo zgodil konec? Bog ni bog konca. Bog je čudovit v svojih novih začetkih. V sedanji svetovni stiski nas Bog sili k novemu razmišljanju in k zdravi pameti. Bog nam govori po tej stiski. Govori nam, da ne moremo in ne smemo biti drug proti drugemu. Bog je Oče vse ljudi. Vsi smo njegovi sinovi in hčere. Naša šibkost lahko najde svojo oporno točko samo v Bogu.

Iščimo v tem postnem času Boga. Zelo ga iščimo. Če nas grabita histerija in panika, iščimo Boga. Če nas grabi jeza nad Putinom in njegovim pristaši, iščimo Boga. Če nas grabi sovraštvo do nam nenaklonjenih, iščimo Boga. Če nas grabi obup, iščimo Boga. Svetovna stiska je sedaj naša Kalvarija. Tukaj pa je že Kristus na križu, zato nismo sami ali osamljeni. Na tej Kalvariji nas Bog ne razume po naših človeških načrtih, temveč po svoji nedoumljivi slavi in neskončni ljubezni do nas. V tišini našega srca veliko molimo. Naj bo ta molitev vpitje k Bogu po njegovi bližini, usmiljenju in pomoči. Bog je prav v tej tišini. Čaka nas, hrepeni po nas, ljubi nas.

Že tretja Velika noč v zadnjih letih bo drugačna. Pri prejšnjih dveh se nismo prepustili skušnjavi strahu in žalosti. Tudi letos se ne bomo. Vstali Kristus je naš Rešitelj, naša varnost in naše večno življenje. Kdo je lahko zoper nas, če je vstali Kristus z nami? Nihče. On je naše večno življenje že sedaj in nekoč v Očetovi slavi v prečudoviti večnosti.

Vse naj nas blagoslavlja in tolaži nebeški Oče, ki nam je po Kristusu dal moč Svetega Duha, da ohranimo v sebi tišino Božjega miru in upanja na rešitev iz sedanje stiske.Nebeška Mati Marija, Kraljica miru, naj bo vedno za nami in prosi za nas pri Bogu. Škof Peter Štumf

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27.2.2022, 8. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Vabim vas na prvo postno predavanje, ki ga bo imel naš škof Jurij v
petek, 4. marca ob 19.30 v Novi Gorici v obnovljeni dvorani. Škof si je dal
naslov: Župnija za sinodo, za prestolnico in za domovino. (Za sinodo
razumemo, za prestolnico - vsi vemo, da bo leta 2025 Gorica in Nova
Gorica evropsko mesto kulture in to presega samo mesto, ampak se dotika
cele Goriške

Priprava na krst v Šempasu 7.3.2022 ob 19h

Srečanje ŽPS Šempas 10.3.2022 ob 19h

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 14.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 21.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Oznanila župnij Šempas in Osek; 20.2.2022, 7. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Priprava na krst bo 7.3.2022 ob 19h v Šempasu
 

Izogibanje nevarnostim

Tako kot vedno, ko gremo na pot, se moramo zavedati možnih nevarnosti, ki bi lahko ovirale naš napredek v času sinodalnosti. Navajamo nekaj nevarnosti, ki se jim je treba izogniti, če želimo spodbuditi živahen in rodoviten sinodalni proces.

1) Skušnjava, da bi vodili sami sebe, namesto da bi se pustili voditi Bogu. Sinodalnost ni strateška naloga podjetja, ampak gre za duhovni proces, ki ga vodi Sveti Duh. Skušnjava nas lahko zavede, da pozabimo, da smo romarji in služabniki na poti, ki nam jo je pripravil Bog. Naša skromna prizadevanja za organizacijo in usklajevanje so v službi Boga, ki nas vodi na poti. Mi smo glina v rokah božanskega Lončarja (Iz 64,8).