Preskoči na vsebino


24.3.2024

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, Cvetna nedelja 24.3.2024, blagoslov zelenja in procesija, med mašo pasijon, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

Ponedeljek 25.3.2024

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo

 

Torek 26.3.2024

Ozeljan ob 19h + starši Gregorič in Humar Ozeljan

 

Sreda 27.3.2024

Šempas ob 19h + Grmek Regina Šempas 63c, po maši čaščenje Najsvetejšega                      

Veliki četrtek 28.3.2024, postavitev evharistije, mašništva in zapovedi ljubezni

Ob 10h v N. Gorici krizmena maša, vabljeni vsi, ki morete

Ob 18.30 v Oseku po namenu Osek 72a, po maši čaščenje

Ob 20h v Šempasu + starši Marija in Benedikt Košuta Šempas 173, po maši čaščenje Jezusa v vrtu Getcemani

Veliki petek 29.3.2024, spomin Jezusovega trpljenja in smrti            Ob 15 križev pot

Osek ob 18.30 obredi velikega petka, pasijon, čaščenje križa in obhajilo, po maši čaščenje Jezusa v Božjem grobu

Ob 20h enako v Šempasu                                        

Velika sobota 30.3.2024,blagoslov velikonočnega ognja Šempas ob 7h,         Osek ob 7.30

 

Blagoslov velikonočnih jedi: 13h sv. Peter, 13.30 Osek, 14h sv. Lucija 14.30 Šmihel, 15h Ozeljan, 15.30 Šempas, po maši vaja za strežnike   

Šempas ob 20h velikonočna vigilija: slavje luči, hvalnica velikonočni sveči, božja beseda, obnovitev krstnih obljub, maša v zahvalo za zdravje Šempas 6a, po maši procesija

Želimo in molimo… za blagoslovljene velikonočne praznike 31.3.2024

Osek ob 5.30 velikonočna vigilija… maša za mir v svetu, ofer

Ozeljan ob 9h za župnijo, po maši ofer za nove orgle v Ozeljanu

Šempas ob 10.30 + Bele in Košuta Šempas 173, ofer

Temeljna resnica naše vere je Kristusovo vstajenje od mrtvih, ki ga vsako leto slovesno podoživljamo na veliko noč. Ta najpomembnejši dogodek v zgodovini našega planeta se je zgodil v objemu noči, razodel pa se je v jutru »prvega dneva v tednu« - na velikonočno nedeljo. Pred tem pa se pred našimi duhovnimi očmi odvija drama Jezusovega trpljenja in smrti, ki se konča z zmagoslavnim vstajenjem. Za verne ljudi je to dogajanje, ki ga spremljamo v velikem ali svetem tednu - od cvetne nedelje do velike noči - šola življenja, v kateri se učimo modrosti, ki jo izpoveduje naša velikonočna pesem: »Le pomni, pomni to skrivnost: čez Golgoto gre pot v radost.« - Velikonočne praznike, najpomembnejše dneve v bogoslužju Cerkve, spremljajo bogate ljudske navade in šege (lepo jih je upodobil slikar Maksim Gaspari). V tem svetem času je nekdaj vsak slovenski dom postal svetišče.

Cvetna/oljčna nedelja
Nedelja, s katero začenjamo veliki teden - obredno doživljanje zgodovinskih dogodkov Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, se imenuje cvetna ali oljčna. V spomin na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, ko so ga množice navdušeno pozdravljale kot kralja (evangelista Matej in Marko poročata, da so ljudje “lomili veje z dreves”, najbrž z oljk, saj je Jezusa vodila pot čez Oljsko goro, ki je dobila ime po njih), Cerkev ta dan blagoslavlja oljčne veje in drugo zelenje. To nosimo v procesiji, med katero prepevamo Kristusu kot Kralju. Njegov kraljevski škrlat je obarvan z njegovo krvjo, ki jo je prelil za naše odrešenje. Pri maši cvetne nedelje se bere pasijon - poročilo evangelistov o Jezusovem trpljenju.

Veliki četrtek
Prvi trije dnevi velikega tedna, kakor pravimo tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo, so bili še delavniški. Ženske so opravile veliko spomladansko čiščenje domov in imele polne roke dela s pripravljanjem prazničnih jedil, moški pa so kaj postorili na polju, v sadovnjaku ali vinogradu. Ne veliko sredo so po cerkvah postavljali božji grob - slikane kulise, ki so skušale ljudem čim bolj približati Jezusov grob v Jeruzalemu.

Na veliki četrtek dopoldne je v stolnih cerkvah krizmena maša: med njo škof, obdan od duhovnikov, svojih sodelavcev v škofiji, blagoslovi sveta olja, ki se uporabljajo pri podeljevanju štirih (od sedmih) zakramentov: krsta, birme, svetega reda (mašništva) in bolniškega maziljenja. Ta blagoslov olja na veliki četrtek je bil povezan s krstom, ki so ga v prvih krščanskih časih podeljevali na velikonočno vigilijo. Med mašo škof posveti krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo (oljčno olje, pomešano z dišavami). Veliki četrtek je spominski dan ustanovitve duhovništva, zato duhovniki med krizmeno mašo obnovijo svoje duhovniške zaobljube.

Na koncu maše, med katero pri Slavi utihnejo zvonovi in orgle, se prenese Najsvetejše v božji grob, pripravljen na stranskem oltarju. Tam se verniki po končanih obredih ustavijo v molitvi; premišljujejo Jezusove bolečine v njegovem smrtnem boju na vrtu Getsemani, izdajstva in poniževanja v sramotnem sodnem procesu, med katerim je bil, nedolžen, obsojen na smrt v spravo za naše grehe.

Veliki petek
Bogoslužje velikega petka, spominskega dneva Jezusove smrti na križu, ima tri dele: opravilo božje besede, katerega glavni del je poročilo o Jezusovem trpljenju njegovega najljubšega učenca Janeza, sledi deset slovesnih prošenj za vse potrebe. Drugi del je odkrivanje križa in njegovo češčenje. Verniki prihajajo do križa in ga počastijo s poklekom ali poljubom, kar je izraz hvaležnosti za milost odrešenja, ki nam je bila dana po svetem križu. Veliki petek je edini dan v letu, ko v katoliških cerkvah ni svete maše. Tretji del obreda velikega petka je sveto obhajilo, po katerem se Najsvetejše prenese v božji grob. Veliki petek so ljudje doživljali kot dan velike žalosti. “Bog je umrl,” so rekli. Čez dan so se vsi zvrstili pri božjem grobu, kajti delo je počivalo. Veliki petek je bil tudi najstrožji postni dan sredi postnega časa, ki so ga naši verni predniki jemali zelo resno.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 5. postna tiha nedelja 17.3.2024, križev pot pripravlja in vodi ŽPS in ŽGS, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

Ponedeljek 18.3.2024

Sv. Lucija ob 19h + Marijo Kogoj Vitovlje 72

 

Torek 19.3.2024, sv. Jožef

Ozeljan ob 19h za župnijo

 

Sreda 20.3.2024

Šempas ob 19h + Ušaj Silvan Osek 46d, po maši čaščenje Najsvetejšega

                      

Četrtek 21.3.2024

Ozeljan ob 19h + Drašček Štefan Ozeljan 32a, 8 dan, hvala za dar za cerkev    

 

Petek 22.3.2024

Osek ob 19 + Remec Zdravko in Herma Osek 72

                                                   

Sobota 23.3.2024, Angelovo oznanjenje

Šempas ob 19h + Marijo Bovcon Šempas 33g

Cvetna nedelja 24.3.2024, blagoslov zelenja in procesija, med mašo pasijon

Ozeljan 7.45 + Žižmond in Špacapan Ozeljan 24

Osek ob 9h + Vetrih Nejc Osek 72a

Šempas ob 10.30 + Bogu v zahvalo za 70 let življenja Šempas 124

Ob 16h do 18h postno spovedovanje v Oseku

 

 

 

Sveti Jožef - moški večer, gost p. Branko Cestnik Kje moški dobimo pogum za pričevanje v župniji in družbi,

ponedeljek, 18. 3., v Kamnjah, na predvečer praznika ob 18.30 sveta maša, p. Branko cestnik,
19.00 pogovor z gostom v župnijski dvorani v Kamnjah na koncu moška malica.

Povabi še koga s seboj.

 

 

Spraševanje vesti v pripravi na spoved

 

Postavimo se v Božjo pričujočnost. Zahvalimo Boga za prejete dobrote, prosimo ga, naj nam da spoznati naše napake in grehe in naj nam pomaga, da jih popravimo.

MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI
O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen.
 (Po rimskem obredniku)

 

Pogoji za dobro opravljeno spoved
- dobro si izprašati vest
- grehe iskreno priznati spovedniku
- obuditi kesanje svojih grehov
- narediti trden sklep o poboljšanju
- opraviti naloženo pokoro

 

Pred dobro spovedjo premisli: 
- Ali grem vsaj enkrat na leto k spovedi ali pa menim, da nimam nobenega greha? 
- sem vestno opravil pokoro, ki sem jo dobil pri zadnji spovedi?
- Kdaj sem bil nazadnje pri sveti spovedi?
- Ali sem kakšen večji greh pozabil povedati?
- Sem kak greh namerno zamolčal?
- Sem vestno opravil pokoro, ki mi je bila naložena pri zadnji spovedi?
- Sem po svojih močeh povrnil škodo, ki sem jo povzročil s svojimi grehi?
- Sem se trudil, da ne bi več grešil?
- Sem se varoval tudi grešne priložnosti?
- Kateri greh največkrat ponavljam in zakaj?
- Sem se morda na kak greh že navadil?
- Sem se trudil za rast v duhovnem življenju?
- Na kaj bom moral biti v prihodnje posebej pozoren?
- V čem je moj trdni sklep o poboljšanju?

 

Ljubezen do Boga

– Ali ljubim Boga bolj kot vse drugo ali sem dovolil drugim stvarem (denarju, priljubljenosti, zunanji podobi, uspehu), da me ženejo in imajo glavno mesto v mojem srcu?

 

– So v mojem življenju področja, ki jih odtegujem Bogu? Skrivni kotički, ki jih nočem izpostaviti svetlobi njegove ljubezni?

– Sem bil nespoštljiv do Božjega imena in ga po nemarnem izgovarjal v jezi ali razočaranju?

 

– Ali ohranjam odnos z Bogom z molitvijo in branjem Svetega pisma?

– Ali zvesto slavim Gospoda z nedeljsko mašo?

 

 

Kakšen je moj odnos do sočloveka?  Ljubezen do bližnjega

– Sem obrekoval? Sem komu povedal kaj, kar bi moralo ostati zaupno?

 

– Moram koga prositi za odpuščanje? Moram komu odpustiti?

 

– Sem goljufal ali lagal? Sem poskušal obvarovati svoj ugled na račun koga drugega?

 

– Ali ljubim uboge in jim pomagam po svojih močeh, četudi to pomeni, da se žrtvujem?

 

– Sem usmiljen in sočuten ali ljudem postavljam nerazumno visoka merila?

 

– Zavidam drugim njihovo življenje ali lastnino? Sem kdaj vzel, kar ni moje?

 

– Sem se vdajal jezi in izgovarjal žaljive ali pogubne besede? Ali molim za ljudi, ki jih imam za »sovražnike«?

 

– Sem se prepuščal spolni nemorali? Sem druge obravnaval kot predmete, in ne kot ljudi, ki jih Bog ceni?

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 4. postna nedelja 10.3.2024, križev pot, prošnje in zahvale pripravijo birmanci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

moj verouk ta teden odpade

Ponedeljek 11.3.2024

Sv. Lucija ob 18h ni sv. maše

 

Torek 12.3.2024

Ozeljan ob 18h ni sv. maše

 

Sreda 13.3.2024

Šempas ob 18h ni sv. maše

                      

Četrtek 14.3.2024

Ozeljan ob 18h + starši Ozeljan 49   

 

Petek 15.3.2024

Osek ob 18h za vse + iz družine Remec Osek 108

Robert Friškovec izzivi mladih in družine ob 19.30 v Grgarju

                                                   

Sobota 16.3.2024

Šempas ob 8h romanje za birmance, starše in botre v Oglej, Gradež in Brbano

5. postna nedelja 17.3.2024, križev pot pripravlja in vodi ŽPS in ŽGS

Ozeljan 7.45 + Rijavec Radovan Šmihel 49

Osek ob 9h za župnijo

Šempas ob 10.30 + Faganel Franc U. padlih borcev 14 Šempeter

Ob 16h do 18h postno spovedovanje v Šempasu

 

Sveti Jožef - moški večer, gost p. Branko Cestnik Kje moški dobimo pogum za pričevanje v župniji in družbi,

ponedeljek, 18. 3., v Kamnjah, na predvečer praznika ob 18.30 sveta maša, p. Branko cestnik,
19.00 pogovor z gostom v župnijski dvorani v Kamnjah na koncu moška malica.

Povabi še koga s seboj.

 

Prvo srečanje animatorjev oratorija bo v soboto 9. marca ob 19ih v župnišču v Šempasu. Vabimo tudi nove animatorje - tiste, ki boste letos zaključili osmi razred pa vse starejše dijake in študente.

Posebej vabljeni tudi tisti, ki ste že kdaj bili animatorji pa bi spet radi sodelovali.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 3. postna nedelja 3.3.2024, križev pot, prošnji in zahvale pripravljajo prvoobhajanci in starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 4.3.2024

Sv. Lucija ob 18h v čast Svetemu Duhu Vitovlje 45h

 

Torek 5.3.2024

Ozeljan ob 18h + Križanič Ljudmila in Jožef Ozeljan 52c

 

Sreda 6.3.2024

Šempas ob 18h + g. Franc Kralj Šempas 167b, po maši čaščenje Najsvetejšega                            

Četrtek 7.3.2024

Ozeljan ob 18h +  Anica in starši Velikonja Ozeljan   

 

Petek 8.3.2024, dan žena

Osek ob 18h + Preglej Elvira Vitovlje 70b

                                                   

Sobota 9.3.2024

Šempas ob 10.30 sv. krst Zale Bensa, maša za župnijo

 

4. postna nedelja 10.3.2024, križev pot, prošnje in zahvale pripravijo birmanci

Ozeljan 7.45 za modro in razumno odločanje Ozeljan 60

Osek ob 9h + Ipavec Danilo Vitovlje 19

Šempas ob 10.30 Bogu v zahvalo za 60 let življenja Šempas 38c

Zakaj potrebujemo dan žena?

Številne ženske po svetu se morajo danes še vedno boriti za svoje pravice in to ne le v manj razvitih državah. Zaradi vojne, nasilja in političnih sprememb so bile v zadnjem letu posebej ranljive ženske v Afganistanu, Iranu, Ukrajini, pa tudi v ZDA.  

Ženska v Afganistanu mora imeti pokrit obraz, ko je zunaj.  Afganistanu je ponoven vzpon talibanov oviral napredek na področju človekovih pravic, saj so ženskam in dekletom prepovedali visokošolsko izobraževanje, prav tako ne smejo opravljati večino del zunaj doma, brez moškega spremljevalca ne smejo oditi predaleč od doma, v javnosti pa si morajo zakrivati obraz. 

V Iranu je proteste sprožila smrt Mahse Amini, 22-letne ženske, ki jo je 13. septembra lani v Teheranu aretirala t. i. moralna policija. Žensko naj bi "podučila" o nošenju hidžaba, čez nekaj dni pa je v bolnišnici umrla…

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 25.2.2024, 2. postna nedelja, križev pot vodijo pevci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Romanje v Oglej, Gradež in Brbano za birmance in njihove starše ali botre v soboto 16.3.2024 ob 8h cena na osebo 25 eur. Je še nekaj prostih mest.

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 26.2.2024

Sv. Lucija ob 18h + g. Anton Gleščič p. n. sestrične Nives

 

Torek 27.2.2024

Ozeljan ob 18h + Mervič Marija Karmela Ozeljan 45

 

Sreda 28.2.2024

Šempas ob 18h + Humar Vinko Šempas 185, po maši čaščenje Najsvetejšega                            

Četrtek 29.2.2024

Ozeljan ob 18h + Danilo Špacapan in za zdravje Šempas 184   

 

Petek 1.3.2024, prvi petek

Osek ob 18h + starši in brat Vrtovec Osek 16

                                                   

Sobota 2.3.2024

Osek ob 11h sv. krst Mile, maša za župnijo

Blagoslavljam domove

3. postna nedelja 3.3.2024, križev pot, prošnji in zahvale pripravljajo prvoobhajanci in starši

Ozeljan 7.45 za odpoved posvetnim nevarnostim Ozeljan 60

Osek ob 9h  za vse + Badalič Osek 42

Šempas ob 10.30 + Pepca in Angel Markočič Šempas 43a

Sveti krstNaše življenje s Kristusom se začne s svetim krstom, ko postanemo božji otroci in udje svete Cerkve. Zakaj pravimo krstu krst? Katekizem katoliške Cerkve nam to lepo razlaga:

»Ta zakrament imenujemo krst po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško »baptizein«) pomeni »potopiti«, »utopiti«; »potopitev« v vodo naznačuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom (prim. Rim 6,3–4; Kol 2,12) kot »nova stvar« (2 Kor 5,17; Gal 6,15).« (KKC 1214)
Kakor se življenje začenja z rojstvom na ta svet, se s krstom začne življenje v oni svet. Življenje se začne z rojstvom in to je za vsakega starša svet trenutek. Ko se človek rodi, se ga Jezus želi dotakniti, se mu približati, kar naredi s svetim krstom. Sveti krst je torej prvi Jezusov dotik, je prvi zemeljski dotik Boga. Krst je tako vir in začetek vseh milosti. Brez krsta ne moremo prejeti drugih zakramentov, drugih milosti in blagoslovov. Katekizem nam pravi:

»Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu (»vitae spiritualis ianua«) in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.« (KKC 1213)

Kakor se brez spočetja življenje ne more začeti, tako se krščanstvo ne more začeti brez krsta. Mnogim se poraja vprašanje, zakaj krst sploh potrebujemo. Odgovor na to vprašanje nam da kar Gospod Jezus Kristus sam:  »Gospod sam zatrjuje, da je krst potreben za zveličanje (prim. Jn 3,5). Tudi je svojim učencem zapovedal oznanjati evangelij in krščevati vse narode (prim. Mt 28,20) (prim. DzS 1618; CS 14; M 5). Krst je potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in so imeli možnost prositi za zakrament (prim. Mr 16,16). Cerkev ne pozna drugega sredstva za zagotovitev vstopa v večno blaženost, kakor je krst; zato se skrbno varuje zanemarjanja poslanstva, ki ga je prejela od Gospoda, naj dela za to, da se »iz vode in Duha« prerodijo vsi tisti, ki morejo biti krščeni. Bog je zveličanje navezal na zakrament krsta, toda on sam ni vezan na svoje zakramente.« (KKC 1257)

S krstom se nam tako uresniči želja, globoko hrepenenje, da postanemo kristjani. Da človek postane kristjan je potrebno prehoditi pot priprave, ki je že od apostolskih časov dalje sestavljena iz več stopenj.  Kakor vsako pot je tudi to mogoče prehoditi hitro ali počasi. Ne glede na to pa mora vedno vsebovati bistvene prvine: oznanjevanje božje besede, sprejetje evangelija, ki ima za posledico spreobrnjenje, izpoved vere, krst, izlitje Svetega Duha in pristop k evharističnemu občestvu. (KKC 1229) V prvih stoletjih Cerkve so h krstu pristopali odrasli ljudje, ki so se na prejem zakramenta temeljito pripravljali. Tako je priprava na krst, ki se ji reče ”katehumenat”, lahko trajala tudi do enega leta. V tem obdobju priprave je cerkveno občestvo pripravljalo in preizkušalo katehumene, tj. pripravnike na krst, ali bodo sposobni nositi Kristusov jarem.
Kasneje pa se je razvila praksa krščevanja otrok. Tako se je oblika podeljevanja tega zakramenta skrčila na eno samo opravilo. Zato nas katekizem poučuje, da:
»Krst otrok zahteva po svoji naravi pokrstni katehumenat. Ne gre samo za potrebnost pokrstnega poučevanja, temveč za potreben razcvet krstne milosti v času osebne rasti.« (KKC 1231)

Da pa bi bil otrok resnično krščen v imenu Jezusa Kristusa in da bi v tem njem tudi rastel, je potrebna vera, ki je prvi pogoj zakramenta svetega krsta: »Krst je zakrament vere (prim. Mr 16,16).« (KKC 1253)
Vera ni nekaj, kar bi si človek pridobil z učenjem ali bogastvom. Vera je dar. Noben človek ga ne morem dati nikomur. Daje ga Bog. Duhovnik lahko razlaga vero, kakor ve in zna, lahko pomaga poglobiti odnos z Bogom. Lahko jo izmolimo, lahko jo izprosimo. Ne moremo pa je kupiti ali pa sami narediti.

»Pri vseh, ki so krščeni, pa naj bodo otroci in odrasli, mora vera po krstu rasti. Zato Cerkev vsako leto obhaja v velikonočni vigiliji obnovitev krstnih obljub. Priprava na krst pripelje le do praga novega življenja. Krst je tisti studenec novega življenja v Kristusu, iz katerega priteka vse krščansko življenje.« (KKC 1254)
Da krst ne bo samo lep spomin, ampak bo iz njega izhajala milost in blagoslov, ima vsak krščenec tudi svojega botra. Angleži imajo zanje lepo besedo »God father«, ki v prenesenem pomeni poimenuje duhovnega očeta. Naloga botra je veliko večja, kot se zdi na prvi pogled, zato je izrednega pomena, da starši za svojega otroka izberejo osebo, ki mu zaupajo ter za katero vedo, da bo njihovemu novokrščencu dober duhovni starš. O botrih Katekizem pravi: »Da bi se krstna milost mogla razvijati, je pomembna pomoč staršev. Tu je tudi vloga botra ali botre, ki morata biti trdna vernika, sposobna in pripravljena pomagati novokrščencu, otroku ali odraslemu, na njegovi poti v krščansko življenje (prim. ZCP, kan. 872–874). Njuna naloga je resnična cerkvena služba (»officium«; prim. B 67). Celotna cerkvena skupnost nosi del odgovornosti za razvijanje in ohranjanje v krstu prejete milosti.«                           ( iz župnije Rakek)                 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 18.2.2024, 1. postna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 Pripravo na krst v Šempasu začnemo 19.2.2024 ob 18.30

Romanje v Oglej, Gradež in Brbano za birmance in njihove starše ali botre v soboto 16.3.2024 ob 8h cena na osebo 25 eur. Je še nekaj prostih mest. Na romanje se lahko prijavite tudi tisti, ki zaradi korone niste prej mogli.

V soboto 24.2.2024 bo romarski Jakobov pohod iz Skrilj do Ozeljana. Zbirno mesto ob 7h v Skriljah ob 7.30 maša, prihod v Ozeljan popoldne…

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 19.2.2024

Sv. Lucija ob 18h + Preglej Elvira Vitovlje 70b

Torek 20.2.2024

Ozeljan ob 18h + Anton Štrukelj in + starši Velikonja Ozeljan 10a

 

Sreda 21.2.2024

Šempas ob 18h v čast in priprošnjo Sveti Družini Šempas 163, po maši čaščenje Najsvetejšega, strogi post                            

Četrtek 22.2.2024

Ozeljan ob 18h v čast Svetemu Duhu   

 

Petek 23.2.2024

Osek ob 18h za vse + Faganel Vitovlje 45i

                                                   

Sobota 24.2.2024

Šempas ob 8h v čast in priprošnjo sv. Ani Šempas 38c

Blagoslavljam domove

25.2.2024, 2. postna nedelja, križev pot vodijo pevci

Ozeljan 7.45 po namenu darovalca

Osek ob 9h + Ažman Vitovlje 63d

Šempas ob 10.30 + Čermelj Margerita Šempas 31

Srečanje ŽPS Osek 22. 1. 2024 Poročilo o škofijskem srečanju tajnikov ŽPS v Vipavi Nekaj poudarkov:

- človek je liturgično bitje, potrebuje obrede in praznovanja; brez praznikov ni upanja;

- obredi naj bodo preprosti, jasni, plemeniti, kratki, prilagojeni sposobnosti občestva;

- občestveno obhajanje maš vključuje vse od tistih, ki skrbijo za čiščenje in krašenje, za

cerkvene prte do bralcev, strežnikov, pevcev in organistov, pritrkovalcev, ….

Možnosti za sodelovanje so raznovrstne: - čiščenje in krašenje bogoslužnih prostorov; - pranje in likanje cerkvenih prtov in ostalega perila; - petje; - branje; - vodenje molitvenih ur, rožnega venca, križevega pota; - ministriranje; - pritrkavanje;

- liturgična komisija v ŽPS. Razmislek: ob tem se vprašam kako za te dejavnosti skrbimo pri nas. Jih prepuščamo, da tečejo po utečenih poteh? Smo dovolj skrbni? Je potrebno kaj narediti za strežnike? Bi bilo smiselno, da jih vodi eden od nekdanjih strežnikov? Bi se lahko vključili tudi mlajši, še pred prvim obhajilom? Potreba po liturgični skupini v ŽPS, ki bi pripravljala posamezna bogoslužja in pobožnosti?

Petje

Pomen in vloga petja pri maši; pomen in vloga ljudske pesmi; izobraževanje in duhovna obnova za pevce in organiste; vključevanje otrok. Liturgična skupina v njej naj sodelujejo različni stanovi. V njej se oblikujejo bogoslužni sodelavci. Lahko poglobimo določen čas cerkvenega leta in posamezne svetnike.

Maša

Maša je daritev Boga, ki človeka pripravlja, da se tudi sam lahko daruje. Bogoslužje se začne s pripravo: ko se oblečemo, postimo, odpravimo do doma. Zvonjenje in pritrkavanje V cerkev ne gremo po trenutnem občutju ampak zato, ker nas je nekdo sklical. To je tudi vloga zvonov in pritrkavanja, ki še posebej ustvarja posebno, praznično razpoloženje.

Otroška resnica: Otroci nas opominjajo, da moramo pri maši nekaj delati, sodelovati, ne samo opazovati. Pomembno da, da so otroci vključeni, npr. kot strežniki.

Veseliti se bogoslužja

Priprava vernikov na nedeljsko Božjo besedo. Izobraževanje o posameznih delih svete maše npr. v Oznanilih ali kako drugače. Agape po maši, kot čas, ki ga posvetimo bližnjemu. Sklepni poudarki:

- največja lepota bogoslužja je v srečanju s Kristusom;

- bogoslužje ustvarja edinost, ki izvira iz Kristusove velikoduhovniške molitve;

- odkrivati lepoto maše in praznovanja, ki je vedno znova obhajanje velikonočne skrivnosti;

- bogoslužje naj poteka brez skrajnosti (prepočasi ali prehitro, itd...)

- odkrivati pomen bogoslužnega leta in po9men nedelje, kot Gospodovega dne.

3) 250-letnica zvonika - povabiti KTD Osek in KS k praznovanju, da bi se npr. kakšna od razstav posvetila tematiki zvonika v umetniških delih. V dogovoru s ŽGS se KS zaprosi za nekaj finančnih sredstev, da bi bil pristop v zvonik (in tudi na kor) bolj varen tudi za otroke (dodatne ograje, oprijemala).

- povabiti škofa, bivše župnike in druge, da bi na temo jubileja in izbrane svetopisemske misli

napisali kratko razmišljanje; te prispevke se lahko objavlja skozi leto kot prilogo oznanil.

- o obletnici seznaniti osnovno šolo in ponuditi možnost ogleda in vodenja, ki se lahko

povezujejo z drugimi dejavnostmi šole (pohodi, krožki, pouk zgodovine, itd...).

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 6. navadna nedelja; 11.2.2024, Lurška MB zavetnica bolnikov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 Pripravo na krst v Šempasu začnemo 19.2.2024 ob 18.30

Srečanje za starše 1 in 2. razreda 12.2.2024 ob 18.30; za starše birmancev 15.2.2024 ob 18.30

Romanje v Oglej, Gradež in Brbano za birmance in njihove starše ali botre v soboto 16.3.2024 ob 8h cena na osebo 25 eur prispevek prinesite že na srečanje za starše.

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 12.2.2024

Sv. Lucija ob 18h + Sonja Živec Vitovlje 71a,

ob 18.30 srečanje za starše 1. in 2. razreda

Torek 13.2.2024

Ozeljan ob 18h Fornazarič Marija in Franc Šmihel 69

 

Sreda 14.2.2024pepelnica, začetek postnega časa

Šempas ob 18h za župnijo, pri maši pepeljenje, po maši čaščenje Najsvetejšega, strogi post                            

Četrtek 15.2.2024

Ozeljan ob 18h v zahvalo,

ob 18.30 srečanje za starše birmancev   

 

Petek 16.2.2024, strogi post

Osek ob 18h + Milan Živec in + starši Osek 48

                                                   

Sobota 17.2.2024

Šempas ob 8h za + iz družine Murovec Šempas 120a

Blagoslavljam domove

18.2.2024, 1. postna nedelja, križev pot vodi Karitas

Ozeljan 7.45 + Vrban Josip Šmihel 18

Osek ob 9h + Stojan Rijavec Vitovlje 71b

Šempas ob 10.30 + Fernatič Davorina Šempas 168a

Zapisnik ŽPS Šempas dne 29.01.2024

1. Uvodoma je g. župnik predstavil temo iz srečanja tajnikov ŽPS – Odnos do bogoslužja.

2. SPREJET JE BIL BOGOSLUŽNI KOLEDAR (februar – september 2024)

Križev pot vsako nedeljo - ½ ure pred mašo, v Oseku v petek po maši in ob nedeljah… 14.30 na Vitovlje. Med križevim potom naj se nosi križ Arma Kristi

1. postna nedelja - 18.02.2024 – pri križevem potu še posebej sodelujejo sodelavke Karitas

2. postna nedelja - 25.02.2024 – pevci

3. postna nedelja – 03.03.2024- prvoobhajanci

4. postna nedelja – 10.03.2024- birmanci

5. postna nedelja – 17.03.2024 - ŽPS in ŽGS,  vse nedelje v postnem času Križev pot na Vitovlje ob 14.30

23.03.2024 Gospodovo oznanjenje: maša zvečer

24.3.2024 Cvetna nedelja: blagoslov zelenja po ustaljeni navadi

28.3.2024 Veliki četrtek: maša v Oseku ob 18.30 v Šempasu ob 20h , po maši molitev

29.3.2024 Veliki petek: križev pot ob 15h pri Božjem grobu, bogoslužje v Oseku ob 18.30 v Šempasu ob 20h, potem molitev rožnega venca ob Božjem grobu

30.3.2024 Velika sobota: blagoslov ognja ob 7h, v Oseku ob 7.30, blagoslov jedil po ustaljenem urniku.

Vigilija v Šempasu ob 20h , v Oseku na veliko noč zjutraj ob 5.30

31.03.2024 - Velika noč – maše po novi uri ob 9h,  10,30h

07.04.2024- Bela nedelja : krščevanje pri mašah, v Šmihelu maša ob 16h

21.04.2024 – Nedelja dobrega pastirja ob 15h Križev pot h Ketejevemu križu

MAJ, JUNIJ, JULIJ

01.05.2024- Sobota: ob 10 h maša v cerkvi na Vitovljah – začetek šmarnic

12.05.2024- Romanje obeh župnij na Sveto goro, blagoslov romarjev ob 5h v Šempasu

08.06.2024 srečanje za ostarele in bolne v župnišču v Šempasu ob16h

26.05.2024- Nedelja Sv.Trojice – Prvo Sveto obhajilo

30.05.2024- Sveto Rešnje Telo- Maša in po maši procesija

02.06.2024- Nedelja - sklep veroučnega leta

25.06.2024- torek Dan državnosti – maša za domovino na Vitovljah ob 17 h

14.07.2024- praznovanje Sv. Mohorja

28.07.2024- praznovanje Sv. Jakoba

18.08.2024- Začetek ORATORIJA v nedeljo pri maši

3. Na pripombo, da se v cerkvi dogajajo tudi nebogoslužni dogodki je bil sprejet sklep:

Vsi dogodki, ki dogajajo v cerkvi se lahko samo s predhodnim soglasjem in privolitvijo g. župnika.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 5. navadna nedelja 4.2.2024, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 Devet dnevnica pred praznikom Lurške MB. Pripravo na krst začnemo 19.2.024 ob 18.30

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 5.2.2024

Sv. Lucija ob 18h + Jože Zmago in + starši Čebron Vitovlje 86,

ob 18.30 srečanje za starše prvoobhajancev

Torek 6.2.2024

Ozeljan ob 18h za zdravje p. n. Šmihel 18, ob 18.30 sestanek Karitas

 

Sreda 7.2.2024

 

Šempas ob 18h za zdravje, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 8.2.2024, Prešernov dan

Ozeljan ob 18h za uspešen zaključek šolanja Ozeljan 25a

 blagoslavljam domove              

 

Petek 9.2.2024

Osek ob 18h + Batič Stanko

                                                   

Sobota 10.2.2024

Šempas ob 8h v dobre namene Šempas 163a

Blagoslavljam domove

6. navadna nedelja; 11.2.2024, Lurška MB zavetnica bolnikov

Ozeljan 7.45 + Branko Vrban Šmihel 18

Osek ob 9h + Kosovel Osek 63c

Šempas ob 10.30 za župnijo

LURŠKA MATI BOŽJA  DEVETDNEVNICA

11. februarja obeležujemo praznik Lurške Matere Božje. Obenem je tudi svetovni dan bolnikov, ki ga je leta 1992 uvedel papež Janez Pavel II. Devica Marija se je leta 1858 v skalnati votlini v bližini Lurda v Franciji večkrat prikazala takrat štirinajstletni Bernardki Soubirous, prvič prav 11. februarja. Povabila jo je k molitvi rožnega venca in h pokori za grešnike. Po Marjinem naročilu je Bernardka izkopala jamico iz katere je pričel izvirati studenec. Lurd kot največje Marijino romarsko središče na svetu velja za kraj posebnih milosti, ki jih Bog deli na Marijino priprošnjo. Mnogi ljudje v Lurdu ozdravijo na duši in telesu. Cerkev je Marijina prikazovanja v Lurdu priznala leta 1862, Bernardka pa je bila za svetnico razglašena leta 1933.

Češčenje Lurške Matere Božje se je hitro širilo tudi na Slovenskem: v Lipici je bila njej posvečena kapela postavljena leta 1875, v Brestanici pa je bila med leti 1908 in 1914 zgrajena bazilika Lurške Matere Božje. Cerkev v Oseku je kip Lurške Matere Božje dobila pred natanko 130. leti: 29. aprila 1894 so kip v procesiji prinesli od farovža do cerkve. To je bilo 36 let po Marijinem prikazanju v Lurdu (1858) ter 32 let po cerkvenem priznanju teh prikazanj (1862) ter v letu, ko je minilo 50 let od rojstva in 15 let od smrti sv. Bernardke. Kip je bil vselej na stranskem oltarju. Leta 1926 so ga prestavili v sedanjo stransko kapelo, ki so jo takrat na novo pozidali. Leta 1935 pa so postavili sedanji marmorni oltar.

Na praznik Lurške Matere Božje, ki bo letos na nedeljo 11. februarja, se lahko pripravimo z vsakodnevnim obhajanjem devetdnevnice, ki je bila objavljena v reviji Magnificat (2018, št. 2).

1. dan (sobota, 3.2.): Lurška Mati Božja, Brezmadežna Devica, prosi za nas. Marija, prosimo te za milost … ker vem, da lahko vse dosežeš pri svojem Sinu. Potrudil se bom za spravo, če sem s kom v sporu.

2. dan (nedelja, 4.2.): Lurška Mati Božja, ki si izvolila preprosto deklico, da ponese tvoje sporočilo, prosi za nas. Marija, pomagaj mi, da bom ponižnejši in bolj predan Bogu.Določim se datum naslednje spovedi.

3. dan (ponedeljek, 5.2.): Lurška Mati Božja, osemnajstkrat blažena v prikazanjih, prosi za nas. Marija, usliši naše prošnje, če le pripomorejo k večji Božji slavi in rešitvi duš. Obiskal bom Najsvetejše v cerkvi.

4. dan (torek, 6.2.): Lurška Mati Božja, ki ti Sin ne more ničesar odreči, prosi za nas. Marija, zajemi za nas polno prgišče milosti iz Sinovega srca. Zmolil bom rožni venec.

5. dan (sreda, 7.2.): Lurška Mati Božja, ki te nihče ne prosi zaman, prosi za nas. Marija, če le hočeš, ne bo nihče od tebe neuslišan. Šel bom k maši z namenom za duše v vicah.

6. dan (četrtek, 8.2.): Lurška Mati Božja, zdravje bolnikov, prosi za nas. Marija, prosi za ozdravljenje bolnikov, ki ti jih priporočamo. Zmolil bom posvetitev Marijinemu srcu.

7. dan (petek, 9.2.): Lurška Mati Božja, ki nenehno moliš za grešnike, prosi za nas. Marija, daj mi krščanskega navdušenja za mir in ljubezen. Obiskal bom bolnika ali osamljeno osebo.

8. dan (sobota, 10.2.): Lurška Mati Božja, materinska opora Cerkve, prosi za nas. Marija, varuj našega papeža, našega škofa in naše duhovnike. Danes bom pri kosilu ali večerji vzel malo manjšo porcijo.

9. dan (nedelja, 11.2.): Lurška Mati Božja, up in uteha romarjev, prosi za nas. Marija, hvala tudi za vse milosti, ki sem jih prejel teh devet dni. Letos bom poromal v bližnje Marijino svetišče.

»Bratje in sestre, prva oblika oskrbe, ki je potrebna pri vsaki bolezni, je sočutna in ljubeča bližina.«                papež Frančišek

MOLITEVBlagoslovljena bodi, najčistejša Devica, ki si se v skalni votlini v Lurdu prikazala sveti Bernardki in jo obsijala z življenjem, ljubeznivostjo in veličastnostjo ter se ji razodela: “Jaz sem Brezmadežno spočetje.” Tisočkrat častimo tvoje brezmadežno spočetje in danes, naša brezmadežna večna Devica, Mati usmiljenja, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, poznaš naše prošnje, naše muke, naše trpljenje. Prosimo te, usmili se nas. Ko si se prikazala v lurški votlini, smo ti hvaležno postavili častitljivo svetišče, od koder razdajaš svoje darove in s katerimi si mnogim pomagala zdraviti njihove duševne in telesne bolečine. Zato prihajamo pred tvoje obličje z brezmejnim zaupanjem vate in molimo tvojo materinsko priprošnjo. Usliši naše prošnje, ljuba Mati.(Vaša prošnja)

Hvaljena bodi za vse tvoje darove! Naj posnemamo tvojo krepost in daj, da bi bili nekoč deležni tvoje slave. Naša Lurška Mati Božja, Mati Kristusova, Božjega Sina si učila med njegovim življenjem na zemlji, enako moč imaš tudi sedaj v nebesih. Prosi Božjega Sina za naše molitve. Naj se zgodi po Božji volji. Amen.

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 28.1.2024, 4. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 29.1.2024

Sv. Lucija ob 18h + Vetrih Nejc Osek 72a, ob 18.30 ŽPS Šempas

 

Torek 30.1.2024

Ozeljan ob 18h + Marija in Magda Pavlin Ozeljan 66

 

Sreda 31.1.2024, sv. Janez don Bosko

 

Šempas ob 18h za župnijo, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 1.2.2024

Ozeljan ob 18h + Batič Dominik in Leonard Ozeljan 128a                     

 

Petek 2.2.2024, Jezusovo darovanje svečnica  

Osek ob 18h + Bovcon Osek 6, prvi petek

                                                   

Sobota 3.2.2024, blagoslov sv. Blaža

Blagoslavljam domove

Šmihel ob 18h za pokojne sorodnike Šmihel 51, poje otroški pevski zbor

5. navadna nedelja

4.2.2024

Ozeljan 7.45 + Terčič Šmihel 51

Osek ob 9h + starši Gleščič Osek 75

Šempas ob 10.30 v zahvalo in priprošnjo Šempas 33l

Drugo srečanje Slomškovega bralnega priznanja za otroke bo v soboto 3.2.2024 v stari učilnici ob 14h. vabljeni tudi novi člani. Otroci so tudi vabljeni k otroškemu pevskemu zboru, k streženju pri mašah… V župnijskih dejavnostih ne pridobivajo otroci ali mladinci samo neke spretnosti, dobra prijateljstva, kot drugod, če jih , ampak tudi vero in krščanske vrednote.

LEPO VABLJENI NA SLAVLJENJE Z MLADIMI V nedeljo, 4. 2. ob 10.30, župnijska cerkev v Črničah.

10.30 slavljenje, 11h maša. Namenjeno birmancem, mladim, družinam ...Slavilne skupina Zoé (»zoé« v grščini pomeni Življenje oziroma večno življenje in to je tudi naš cilj). Pridružite se nam pri slavljenju Njega, ki nam daje večno življenje!

 Duhovni vzgibi varovanja narave 62. Sveto pismo pripoveduje, da je »Bog videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro« (1 Mz 1,31). Njegova je »zemlja in vse, kar je na njej« (5Mz 10,14). Zato nam pravi: »Zemlje ne smete prodajati za zmeraj, kajti zemlja je moja, vi ste le tujci in gostači pri meni« ( 3Mz 25,23). Zato »odgovornost do zemlje, ki je božja, nakazuje, naj človek, obdarjen z razumom, spoštuje naravne zakone in občutljiva ravnovesja med bitji tega sveta.«[1]

63. Po drugi strani pa »vesolje kot celota, z mnogoterimi odnosi, na najboljši način kaže nevidno božje bogastvo«; zato moramo, če želimo biti modri, razumeti »raznolikost stvari, da iz njih spoznavamo mnogoterost odnosov«.[2] Na tej poti modrosti za nas ni dopustno, da številne žive vrste izginjajo in da podnebna kriza ogroža življenja številnih bitij.

64. Jezus je lahko »povabil druge, naj bodo pozorni na lepoto, saj je bil On sam nenehno v stiku z naravo in ji je namenjal pozornost, polno ljubezni in čudenja. Ko je po dolgem in počez prehodil vse kotičke svoje dežele, je postaval in premišljeval o lepoti, ki jo je posejal njegov Oče, ter vabil učence, naj v stvareh odkrivajo božje sporočilo.«[3]

65. Hkrati se nam »stvari tega sveta ne predstavljajo več kot čisto naravna resničnost, kajti Vstali jih skrivnostno obdaja in usmerja k polnosti. Celó poljsko cvetje in ptiči, ki jih je občudoval s svojimi človeškimi očmi, so zdaj polni njegove svetle navzočnosti.«[4] In še: »Vesolje se razvija v Bogu, ki ga napolnjuje. Ko torej opazujemo list, stezo, roso, obličje reveža, se poglabljamo v skrivnost.«[5] Svet poje o neskončni Ljubezni, kako naj ne bi bilo mar za to?

Hoja v občestvu in z odgovornostjo

66. Bog nas je združil z vsemi svojimi bitji. Vendar nas lahko tehnokratska paradigma izolira od naše okolice in nas zavede, da pozabljamo, da je ves svet »območje stika.«[6] z Bogom.

67. Judovsko-krščanski svetovni nazor zagovarja posebno in osrednjo vrednost človeškega bitja sredi čudovitega koncerta vseh bitij, vendar smo danes prisiljeni priznati, da je mogoče ohraniti le »situacijski antropocentrizem«. To pomeni, da je človeško življenje nerazumljivo in nevzdržno brez drugih bitij. Dejansko smo vsi, »vsa bitja vesolja, povezani med seboj z nevidnimi vezmi in sestavljamo nekakšno vesoljno družino, plemenito občestvo, ki nas spodbuja k svetemu, ljubečemu in ponižnemu spoštovanju«.[7]

68. To ni plod naše volje, ampak ima drug izvor; ta je v samih v koreninah našega bitja, kajti »Bog nas je tako tesno povezal s svetom, ki nas obdaja, da je opustošenje tal nekaj takega kakor bolezen za vsakega posameznika. Izumrtje kake vrste moramo obžalovati tako, kakor da bi se nam zgodilo pohabljenje.«[8] Tu se konča ideja o avtonomnem, vsemogočnem in neomejenem človeškem bitju; ponovno se zamislimo, da bi se razumeli na bolj ponižen in bogatejši način.

 

[1] P. t., 68: AAS 107 (2015), 874.

[2] P. t., 86: AAS 107 (2015), 881.

[3] P. t., 97: AAS 107 (2015), 886.

[4] P. t., 100: AAS 107 (2015), 887.

[5] P. t., 233: AAS 107 (2015), 938.

[6] Prim. D.J. Haraway, When Species Meet, Minneapolis 2008, 205-249.

[7] Enciklika Laudato si' (24. maj 2015), 89: AAS 107 (2015), 883.

[8] Apostolska spodbuda. Evangelii gaudium (24. november 2013), 215: AAS 105 (2013), 1109.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 21.1.2024, Nedelja Božje besede, pred mašami bralci berejo Sveto pismo, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Mala božičnica bo v Bukovici to nedeljo ob 16.00. vabljeni, saj pojejo otroški zbor župnij Šempas in Osek. 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 22.1.2024

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo Osek 4b

 

Torek 23.1.2024

Ozeljan ob 18h + Štefanija Belingar Ozeljan 9

 

Sreda 24.1.2024

 

Šempas ob 18h + g. Marjan Kožlin, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 25.1.2024

Ozeljan ob 18h + Alojz, Milka in Zvonko Živec Ozeljan 107                     

 

Petek 26.1.2024

Osek ob 18h v zahvalo Sveti Trojici Osek 93

                                                   

Sobota 27.1.2024

Šempas ob 8h za župnijo

Blagoslavljam domove

28.1.2024                                  4. navadna nedelja

Ozeljan 7.45 + Štefka Belingar Ozeljan 9 p. n. nečakov

Osek ob 9h + Debevec in Gleščič Osek 93

Šempas ob 10.30 + Katarina Badalič Šempas 176

 

Srečanje ŽPS Osek v ponedeljek 22.1.2024 v župnišču v Oseku ob 18.30

Srečanje ŽPS Šempas v ponedeljek 29.1.2024 ob 18.30

 

Kaj se zgodi če beremo Božjo besedo? Nekateri ne pridejo niti do tega da bi jo brali.

  • Če jo le beremo

»Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,
jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh,
takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha,
temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal. (Iz 55,10-11)

Iz tega je sklepati, da se dobro iz Božje besede zgodi v nas kar avtomatsko, če jo le beremo. Namreč, kot dež in sneg avtomatsko napojita zemljo, jo naredita rodovitno, tako Božja beseda naredi to kar hoče Bog. Bog nam vedno želi dobro, ker je dober Oče (prim. Luka 11,11-13). Tudi s pomočjo Njegove Besede.

  • Ne bo te rešil brez tebe

A Bog nam je kot dober Oče dal tudi svobodno voljo in mi ga vedno lahko zavrnemo. Sveti Avguštin je zapisal: “Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne bo rešil brez tebe”. Tole sicer zveni kot himna svobodi, obenem pa ima vsak izmed nas vedno možnost, pravzaprav nesrečno možnost, da se dvigne proti Bogu in ga zavrne. To tudi delamo.

In tudi tole je možno: česa, kar se nam sicer zdi, da bi bilo prav delati – je v skladu z Božjo voljo, pravzaprav ne naredimo. Že sveti Pavel je imel s tem težave, ko je rekel: “Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem.” (Rim 7,19.) In naprej govori o svoji grešni naravi. Torej, Pavel je vedel, kaj je prav, a iz svoje grešne narave vseeno ni delal (le) dobrega. Mi pa delamo isto, še hujše, ker nismo sveti Pavel.

Še tole sem našel v Svetem pismu, v pismu Hebrejcem: Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. (Heb 4,12.) Tole kaže, da Božja beseda deluje, da je živa, da je učinkovita. Si razlagam, da nam daje možnost presojanja vzgibov misli in srca. A le, če ji posvetimo dovolj pozornosti in je ne zaviramo. To pa je čisto naša odločitev.

  • Najbolj ignoriramo začetek: branje Božje besede

Zdi se mi, da se najprej zatakne že pred začetkom papeževe misli. Božje besede preprosto ne beremo, je ne poslušamo, se z njo sploh ne ukvarjamo. Tule pomaga samo vsakodnevna disciplinirana odločitev za to, da se Božji besedi resno posvetimo vsak dan.

  • Pot od ušes v srce in do rok

Včasih je pot od glave do srca in tudi iz srca do rok zelo dolga in vijugasta. Tako je. Ni kaj dodati. A vseeno, naj bo dolga in vijugasta, pomembno je, da Božjo besedo na koncu vseeno udejanjamo v naših ravnanjih. Namenoma. Ali kot pravi apostol Jakob: “Če je namreč kdo poslušalec besede, ne pa njen uresničevalec, je podoben človeku, ki ogleduje svoj rojstni obraz v zrcalu; pogleda se, a odide in takoj pozabi, kakšen je bil. Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju.” (Jak 1,23-25)

Ko Božjo besedo že beremo, jo pa zaradi naše grešnosti zlahka zaustavljamo v vsaki stopnji. Ker sem bil bolj papeški od papeža, sem dodal še eno stopnjo – iz ušes (slušni organ) v možgane (misel). To je še ena možnost za zaviranje, ki je pogosto najbolj uničujoča – tam namreč domuje naš napuhnjeni um v smislu vem-več-kot-Bog.

  • Po drugi strani pa: Božji besedi lahko damo v vsaki stopnji tudi pospešek. Povečamo hitrost in tudi učinek. Tudi to je lahko rezultat naše svobodne volje. Se mi zdi, da se je treba pravzaprav zavestno odločiti za tole:
  • da verjamemo, da je Božja beseda navdihnjena od Boga,
  • da jo bomo redno brali,
  • da jo bomo proučevali in se dali podučiti,
  • da jo bomo premišljevali,
  • zraven molili in
  • da jo bomo udejanjali.

Še tole, pogosto je Božja beseda težka za izvajanje. Zelo težka.

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 2. navadna, nedelja verskega tiska, 14.1.2024, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Otroci položijo svoj adventnobožični dar otroci za otroke v cerkvi Jezusu v štalco

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 15.1.2024

Sv. Lucija ob 18h + Badalič Osek 42

 

Torek 16.1.2024

Ozeljan ob 18h + Vrban Martin Šmihel 18

 

Sreda 17.1.2024

 

Šempas ob 18h + Vinko Humar Šempas 185, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 18.1.2024, začetek molitve za edinost kristjanov

Ozeljan ob 18h za Božjo pomoč pri reševanju družinskih težav                     

 

Petek 19.1.2024

Osek ob 18h + Stanko Batič Osek 6b

                                                   

Sobota 20.1.2024

Šempas ob 8h za + sorodnike, prijatelje in znance Šempas 33l,

Blagoslavljam domove

21.1.2024, Nedelja Božje besede, pred mašami bralci berejo Sveto pismo

Ozeljan 7.45 + Marjan Košuta Ozeljan 82

Osek ob 9h + Danilo in + starši Vitovlje 84

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

Božja beseda je živa, spoznavamo jo tako, da jo poslušamo oziroma beremo. Poslušati jo moramo s srcem, da v nas deluje in nas spreminja. Če otopimo in ne slišimo Božje besede prav, se ne spreobrnemo in nas Jezus ne more ozdraviti.  napisal: Niko Rupnik

Jezus Kristus je vstal! Aleluja! Naj nas to dejstvo ne preleti kot obrabljena fraza. To je dejstvo. Toda vsak izmed nas na to dejstvo gleda in ga doživlja drugače, po svoje. Kar On dela, dela zgolj iz čiste ljubezni do stvarstva in vrhunca stvarstva – človeka. In izpelje brez napake. Če se nam zdi kaj pomanjkljivo, se to ne dogaja zaradi Njega, ampak zaradi (še vedno) neodrešenosti stvarstva, predvsem pa zaradi naših pogledov, naše svobode, naše vloge. Bog nam po svojem Sinu podarja vse, od nas pa je odvisno, kaj in koliko vzamemo oziroma kako smo pripravljeni podarjeno uresničevati v življenju.

Ker hrepenimo po ljubezni, je najpomembnejše vprašanje, kaj ima Jezus najraje

Ustvarjeni smo na način, da imamo v sebi hrepenenje po ljubezni, ki jo prejemamo in tudi na različne načine dajemo. Bog ljubi vse in popolnoma. Jaz, človek, pa imam rad nekaj ali nekoga iz vsega srca, kot tedaj zmorem. Tako nekateri radi pojejo, rišejo, ustvarjajo, kuhajo… Nekateri imajo radi svoje delo, igro, imajo radi svoj šport in še in še bi lahko naštevali, kaj vse ljudje radi počnemo. Hvala Bogu, da so naše želje različne! Če pa se ozremo na duhovno področje, ni glavno vprašanje, kaj imamo mi najraje, kaj vidimo, da je najpomembnejše za nas. Ne. Glavno vprašanje je: kaj ima Jezus najraje?

On je naš učitelj in nismo poklicani, da bi postavljali pogoje Njegovega odnosa do nas in da bi sprejemali od Njega samo to, kar bi mi izbrali, ampak da brezpogojno sprejemamo vso Njegovo ljubezen, ki je največja, saj daje življenje za nas, Njegove prijatelje! On ima najraje to, kar nam govori v svoji besedi: »Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, me ljubi, kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel« (Jn 14,21).

Božja beseda je živa, spoznavamo jo tako, da jo poslušamo oziroma beremo

Jezusu je torej najbolj všeč, če Ga poslušamo! Poslušnost je krepost, ki naj bi jo živeli z vsem srcem. Kajti če z vsem srcem poslušamo in spolnjujemo Njegovo besedo, je naše življenje najbolj rodovitno. Zato je poslušnost s srcem najbolj pomembna krepost v našem življenju. Ta zahteva, da dajemo Božji Besedi največji pomen. Da smo najbolj pozorni na njeno vlogo v našem življenju. Kajti v Božji besedi se ne srečujemo s črko, ampak vsaka Božja beseda omogoča srečanje z Osebo, Bogom, Sveto Trojico. Zato je živa. Zato z odnosom do Božje besede dokazujemo, kakšen odnos imamo do Boga. Odnos do Božje besede pa se kaže z branjem, premišljevanjem, molitvijo in udejanjanjem Božje besede v življenju.

Ali če vzamemo prispodobo, ki je bližja našemu dojemanju, bi lahko rekli, da se naš odnos z bližnjim tem bolj poglablja, kolikor bolj smo ga pripravljeni poslušati. Ne le z besedami, saj vemo, da je govorica človeka raznovrstna. Kako raznovrstna je šele govorica Boga. Ko namreč nekoga poslušamo s srcem, se zbližujemo z bližnjim in odkrivamo njegove izredne globine, ki jih ne moremo spoznati v površnem odnosu.

Božjo besedo je treba poslušati s srcem, da v nas deluje in nas spreminja

Sveto pismo pravi, da se vera krepi le tako, da jo poslušamo Božjo besedo. Ta ne vstopa v človeka, kot radi včasih rečemo: skozi eno uho noter, skozi drugo ven, ampak vstopa v globine našega srca. Zato imamo npr. v Svetem pismu največji zgled poslušnosti Božji besedi v Mariji, ki jo je vedno poslušala in ohranjala v svojem srcu. Drugače povedano: treba je dopustiti, da Božja beseda v srcu deluje in ga spreminja.

Če otopimo in ne slišimo Božje besede prav, se ne spreobrnemo

Jezus rekel: Da je otopelo njihovo srce. In ker ga ne poslušajo z vsem srcem, se tudi ne spreobrnejo in jih ne more ozdraviti. Božja volja nikakor ni, da smo bolni, ampak zdravi! Zato je potrebno, da poslušamo Njegovo besedo, da jo sprejmemo s srcem, jo premišljujemo, ob njej molimo, vzljubimo to kar nam oznanja – življenje v resnični polnosti, to je spreobrnjenje in posledično tudi ozdravljenje. Tu torej najdemo odgovor, zakaj mnogi ne ozdravijo.

Kaj ne pomeni poslušati Jezusa isto kot umirati samemu sebi? Kaj ni sam Jezus umiral samemu sebi in bi pokoren do smrti? Čeprav je bil Božji Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine in poslušnosti (prim. Heb 5,8).

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 7.1.2024 nedelja Jezusovega krsta, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Otroci položijo svoj adventnobožični dar otroci za otroke v cerkvi Jezusu v štalco

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 8.1.2024

Sv. Lucija ob 18h + Rijavec Osek 95

 

Torek 9.1.2024

Ozeljan ob 18h + Terčič Oskar Šmihel 21a

 

Sreda 10.1.2024

 

Šempas ob 18h za zdravje pohodnice Majde, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 11.1.2024

Ozeljan ob 18h v zahvalo za zdravje Šmihel 21                      

 

Petek 12.1.2024

Osek ob 18h + Badalič, Cigoj Osek 89a

                                                   

Sobota 13.1.2024

Šempas ob 8h + Čuš Ernesta Šempas 82

 

2. navadna, nedelja verskega tiska, 14.1.2024

Ozeljan 7.45 + Rijavec Radovan in Terčič Marica in Frančko Šmihel 49

Osek ob 9h + Marinčič Marjan Vitovlje 45h

Šempas ob 10.30 + g. Anton Gleščič p. n. Anke iz N. G.

 

Priprava na zakon

Priprava na zakon je zelo pomemben korak v življenju moškega in ženske, ki načrtujeta svoje skupno življenje. Priprava je organizirana tako, da povzema osrednja področja vsebine krščanskega zakona. Priprava poteka preko pogovorov z voditeljem, med udeleženci in med zakoncema ter v obliki osebnega dela doma.

Svetujemo, da se za pripravo odločita in prijavita pravočasno (eno leto pred poroko). Za pripravo se prijavita g. Bogdanu bogdan.vidmar8@gmail.com ali tel.: 051 323 165. Pri njem dobite tudi dodatne informacije.

  • Krst

 

Krst otroka je blagoslov za družino, vendar pomeni več kot samo blagoslov.

Krst odpre vrata v skupnost Cerkve. Po njem bo otrok lahko prejel še druge zakramente, saj postane del Kristusovega telesa. Zato bo deležen Kristusovega odrešenja in večnega življenja. Otrok, ki se še ne zaveda in se ne more odločati, je krščen v veri staršev, zato je potrebna priprava staršev na krst otroka.

  • Privoščimo si duhovno poglobitev ob vsakem otroku, ki se rodi v družini.
  • Priprava se zahteva za prvega in drugega otroka.

KAKO SE PRIPRAVITI NA KRST OTROKA?

  • Lahko še pred otrokovim rojstvom opravite pripravo na krst. Priporoča pa se, da se otroka krsti čimprej, vsaj v prvih devetih mesecih.
  • Po opravljeni skupni pripravi se z domačim župnikom dogovorite za datum krsta. V kolikor bi nekdo želel krst zunaj domače župnije, mora župnik dati dovoljenje.

NAVODILO GLEDE BOTROV

Botra izberejo starši. Potrdilo za botra izda župnik župnije, v kateri boter živi. Potrdilo se izdaja botru osebno in ne po posrednikih. Pri tem se priporoča pastoralni pogovor z botrom o pomenu botrstva.

Merila za izbiro botra naj upoštevajo, da je član katoliške Cerkve in da mu ni bila naložena ali razglašena nobena cerkvena kazen. Izpolniti mora šestnajst let. Ne more biti oče ali mati krščenca. Boter je lahko, kdor je že prejel vse tri zakramente uvajanja (krst, birmo in evharistijo), naj bo dovolj zrel, zmožen in voljan opravljati to službo. Naj živi primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. (prim. ZCP, kan. 874).

Kristjanom, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, ali so samo civilno poročeni, ni dovoljeno biti boter. Prav tako ni dovoljeno biti boter tistim kristjanom, ki niso poskrbeli za versko vzgojo svojih otrok z rednim veroukom.

Botri so lahko tisti kristjani, ki so cerkveno poročeni, a so se »ločili od mize in postelje«, pod pogojem, da niso sklenili novega partnerskega ali civilnega razmerja.

Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta (prim. ZCP, kan. 874 § 2).

Glede botrov je potrebno upoštevati tudi kan. 873 ZCP, ki določa, da ima krščenec botra ali botro. Lahko pa ima tudi botra in botro. Cerkveno pravo zato ne dovoljuje možnosti dveh botrov ali dveh botric. V primeru, da starši ne morejo najti primernega botra ali botre, je dovoljeno podeliti zakrament tudi brez botra.  Tudi v tem primeru velja, da ne moreta biti istočasno boter in priča dva moška ali dve ženski.

  • Priprava na krst 2024

Najprej se z domačim župnikom dogovorite za prvi pogovor (in za vpis podatkov).

Nato se vključite v pripravo staršev na krst otroka, ki vam najbolj ustreza. Lahko tudi že pred otrokovim rojstvom.

Srečanja so trije zaporedni četrtki, po eno uro.

 

kraj

začetek

ura

 

Nova Gorica

15.2.2024

17.30

 

Dornberk

7.3.2024

17.30

 

Šempeter

4.4.2024

17.30

 

Nova Gorica

16.5.2024

17.30

 

Dornberk

12.9.2024

17.30

 

Nova Gorica

17.10.2024

17.30

V domači župniji se dogovorite za obhajanje krsta.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 31. 12.2023, silvestrovo in nedelja Svete Družine, šagra v Šempasu, blagoslov domov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

1.1.2024, srečno novo leto

Osek ob 9h + starši in brat Osek 4b

 

Šempas ob 10.30 po namenu

Torek 2.1.2024, blagoslavljam domove

Ozeljan ob 18h + Štefka Belingar Ozeljan 9, 8 dan

 

Sreda 3.1.2024

 

Šempas ob 18h za župnijo, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 4.1.2024

Ozeljan ob 18h za domovino p. n. Ozeljan 31j                      

 

Petek 5.1.2024

Osek ob 18h za zdravje in Božje varstvo Osek 47

                                                   

Sobota 6.1.2024, praznik Svetih treh kraljev, blagoslavljam domove

Šempas ob 9h + Francka Jermolj Šmihel 69, otroci darujejo svoj adventnobožični dar otroci za otroke

7.1.2024 nedelja Jezusovega krsta

Ozeljan 7.45 + Marjan Košuta Ozeljan 82, 8 dan

Osek ob 9h + Roza in Anton Winkler Vitovlje 31

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

Hvala vsem, ki ste pomagali pri izdelavi adventnih venčkov.

Z vašo pomočjo smo zbrali:

240€ Šempas, 122€ Ozeljan in 164€ Osek.

Bog povrni vsem, ki nas podpirate in nam zaupate.

Župnijska Karitas Šempas - Osek.

 

Vabljeni na literarni večer ki bo v petek, 5. januarja ob 20. uri, v dvorani Mestne občine Nova Gorica.  Pisateljica Mateja Gomboc bo predstavila svoj roman Gorica.

S pisateljico, ki je tudi pedagoginja, se bo pogovarjala njena pisateljska kolegica Nataša Konc Lorenzutti, osrednja tema pogovora bo novi Matejin roman z naslovom Gorica, ki je izšel letos pri založbi Miš, in ga na svoji spletni strani založnik predstavlja takole:

Središče romana Mateje Gomboc je mesto Gorica, ki ga tok zgodovine razdeli na italijansko Gorico in jugoslovansko Novo Gorico. Razburkano obdobje domala osemdesetih let, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in gradnja Nove Gorice, opazujemo skozi osebne zgodbe in pogled štirih žensk: Ajdovke Mateje, Furlanke Pine, Goričanke Dore in Lili, Pinine hčerke. Mateja Gomboc z izrednim posluhom za psihologijo posameznika ter s širokim poznavanjem zgodovine ustvari dinamično, vsestransko in živo podobo mesta, ki je bilo eno in nato hipoma razpadlo na dva dela.

 

 

Občutek hvaležnosti ima lahko neverjetno moč. Verjamem, da v naša življenja prinaša zadovoljstvo, srečo, ljubezen in pozitivo. V mojem življenju ima posebno mesto in ne mine dan, ko si ne bi v mislih izrekla ali pa zapisala vsaj nekaj stvari, za katere sem hvaležna. In ne samo, da to izrečem ali zapišem, ampak to resnično začutim. Zjutraj, ko se zbudim, najprej dvignem rolete, globoko vdihnem in na svojem obrazu začutim prve sončne žarke. Kadar dežuje vzdihujem od hvaležnosti, ker to pomeni nekoliko bolj umirjeni tempo, več ležanja, stiskanja na kavču in branja knjig, pa tudi za pisanje blog objav je to idealno vreme. Velikokrat hodim gor in dol po stanovanju in samo opazujem ter sem hvaležna za to, da imamo topel in varen dom. Prostor, ki je samo naš in smo si ga uredili po svoje. Imamo avto in kadarkoli se lahko odpravimo na izlet, na obisk, po opravkih. Vse imamo na dosegu in nič nam ne manjka. Hvaležna sem za hrano, ki jo jemo, za odejo, ki nas greje in za knjige, ki nam krajšajo mrzle večere. Največjo hvaležnost tega sveta občutim, ko opazujem svoje tri otroke, kako se zdravi, dobro razpoloženi, igrivi in nagajivi vrtijo okoli mene. V takšnih trenutkih kar vdihujem srečo in te občutke si želim za vedno zapomniti. Velikokrat jih ravno v takšnih trenutkih fotografiram. Ko jih gledam, kako skupaj sedijo za mizo in rišejo, kako tekajo in se lovijo na dvorišču, kako sodelujejo pri kakšni aktivnosti (pa četudi ponavadi vodi v prepir), bi najraje zamrznila čas in ostala v tistem trenutku. To je sreča. To je hvaležnost. Ah, pa kaj vas bom dolgočasila s stvarmi, za katere sem hvaležna. 

V čisto vsaki stvari in življenjski situaciji je nekaj, za kar smo lahko hvaležni. Ničesar več ne jemljem za samoumevno. Po vsem, kar sem v življenju doživela in po vsem, kar so doživeli moji bližnji, sem prepričana, da je življenje veliko prekratko za to, da bi svoj čas namenjali za napačne stvari, za stvari, ki nas razžalostijo in nam jemljejo energijo, za ljudi, ki nas ne spoštujejo in delajo proti nam, namesto z nami, za dogodke, ki nam jemljejo dragoceni čas, pa nam hkrati ničesar ne nudijo v zameno, nobene izkušnje, nobenega znanja ali dobre energije, samo praznino. Življenje je prekratko za to, da bi ves čas samo hiteli, brez da bi se sploh zavedali kaj počnemo. Kolikokrat počnete vsaj tri stvari hkrati? Kolikokrat stvari počnete avtomatsko, nezavedno? Kolikokrat, namesto, da bi uživali v skodelici jutranje kave, že takrat razmišljate o tem, kaj vse morate tisti dan narediti? Življenje je prekratko za to, da ne bi okušali hrane, ki jo jemo in kave, ki je sinonim za naših pet minut miru (pa še takrat se obremenjujemo s stvarmi, na katere v tistem trenutku sploh ne moremo vplivati?!). Kolikokrat samo jeste, brez da bi zraven še kaj brali, tipkali na telefon, se pogovarjali po telefonu, gledali televizijo ipd.? Kolikokrat na dan objamete svoje bližnje? Življenje je veliko prekratko za to, da nekomu ne bi povedali, da ga imate radi in mu to tudi pokazali. Kolikokrat nekomu rečete, da nimate časa? Kolikokrat si sploh vzamete čas za bližnje? Kolikokrat si vzamete čas zase? Imejte se radi. Sebe in druge. Če ste za nekaj in nekoga hvaležni, povejte. Občutite. Takšni občutki se lahko potem samo še množijo in širijo.

Jutri bom opazila spreminjajoče se barve listov na drevju, slišala bom jesenski veter, ki na tla meče zrele kostanje in občutila resnično hvaležnost za življenje, ki mi vse to omogoča doživeti in občutiti. Ne bom hitela in pozabila na malico. Raje bom poklicala prijateljico, ki je že dolgo nisem videla, da bova malico pojedli skupaj. Namesto, da bi po službi hitela še v trgovino ali rekla “ja” opravku, ki sploh ni nujen, bom šla raje hitreje po otroke v vrtec in šolo ter preživela nekaj več časa z njimi. Prisotna bom. Tukaj in zdaj. In pa hvaležna, seveda. Naj bo to opomnik tako zame, kot za vas, da si velik del življenja pa le oblikujemo sami in da v veliki meri vplivamo na to, kako in s kom ga bomo preživeli. To je moja realnost in nikomur ne bom dovolila, da mi jo popači.

 

Z ljubeznijo, Mama.

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 4. adventna nedelja, 24.12.2023, sveti večer, blagoslov domov, blagoslov jaslic in Jezuščka = Božička, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Božič, 25.12.2023, veselje in Božji mir naj napolni vsa naša srca, domove in ves svet  

 Šempas 00 slovenska polnočnica za župnijo

 

Osek ob 9h + Marija in Stanko Rijavec Osek 52

 

Šempas ob 10.30 + Jože in Marija Humar Šempas 167b

Torek 26.12.2023, sv. Štefan

Sv. Lucija ob 10h + starši Vitovlje 63, po maši blagoslov konj

Sreda 27.12.2023, blagoslavljam domove v Šmihelu

Šempas ob 18h za župnijo, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 28.12.2023 blagoslavljam domove

Sv. Lucija ob 18h + Rus in Zerbo Vitovlje 81                      

 

Petek 29.12.2023 blagoslavljam domove

Osek ob 18h za graditelje cerkve in zvonika,                                                                                                                                                                                                                                                      po maši  ob 18.30 v župnišču Osek predstavitev gradnje ob 250 letnici zvonika

Sobota 30.12.2023 blagoslavljam domove

Ob 18h s prireditvenega prostora pohod z baklami na Vitovlje, maša ob 19h v zahvalo za 50 let življenja

31. 12.2023, silvestrovo in nedelja Svete Družine, šagra v Šempasu

Ozeljan 7.45 v zahvalo za družino Ozeljan

Osek ob 9h + Peršič Jožefa Osek 16

Šempas ob 10.30 + Oberdank Miro in Silvo Šempas

Frančišek je pri sklepnem srečanju družin  evharističnem slavju na osmem svetovnem srečanju družin v parku Benjamina Franklina v Filadelfiji:

- "Danes nas je toliko na tem slavju in to je že samo po sebi nekaj preroškega, neke vrste čudež v sedanjem svetu, ki se je naveličal ustvarjati nove delitve, nove razdore, nove polomije. Ko bi le bili vsi preroki! Ko bi se le vsakdo od nas odprl čudežu ljubezni v blagor lastne družine in vseh družin sveta – govorim o čudežih ljubezni – da bi tako premagali pohujšanje slabotne in utrujene ljubezni, zaprte same vase, nestrpne v odnosu do drugih! Zastavljam vam vprašanje, na katero naj vsak sam odgovori – zakaj sem izrekel besedo nestrpna: ali pri nas doma kričimo ali se pogovarjamo z ljubeznijo in obzirnostjo? To je dobro merilo naše ljubezni.«

Zakoncem je dejal: »Nikoli ne končajte dneva sprti. Majhna dejanja, ki se jih človek nauči doma; dejanja v družini, ki se izgubljajo v vsakdanjosti, ki pa pripomorejo, da je vsak dan drugačen. To so dejanja mame, stare matere, očeta, starega očeta, sina, brata. so dejanja pozornosti, prisrčnosti, tankočutnosti. Recimo kot topla jed, ko čakamo na večerjo, kot zajtrk, ki nas že čaka, ko zgodaj zjutraj vstanemo. To so družinska dejanja. To je blagoslov pred spanjem, objem, ko po napornem delavniku pridemo domov. Ljubezen se kaže v majhnih dejanjih, v pozornosti za vsakdanje malenkosti, ki pomagajo, da ima življenje vedno pridih domačnosti. Vera raste, kadar jo oživlja in oblikuje ljubezen. Zato so naše družine, naši domovi resnične domače Cerkve: so primeren kraj, kjer vera postane življenje in življenje raste v veri.« Homilijo je sklenil z voščilom: »Nam vsem naj Bog podeli, da bi bili preroki veselja evangelija, evangelija družine, družinske ljubezni, da bi bili preroki kot Gospodovi učenci, in naj nam podeli milost, da bi bili vredni čistosti srca, ki je odprto za evangelij.«

Adina sveta družina poletela v svet

Češčenje nazareške družine Družina je nastala po načrtu Boga, ki je človeka ustvaril kot moža in ženo in jima naročil: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo.« Božji Sin je kot človek Jezus postal član nazareške družine in s tem poudaril pomen družine za zdravo rast vsakega človeka. Zakonsko zvezo, iz katere naj raste družina, je povzdignil v zakrament, s katerim je posvetil tudi družinsko življenje.


Češčenje nazareške družine je vsebovano že v praznovanju božične skrivnosti: v središču je Kristus, Božji Sin v podobi človeškega otroka, ob njem pa sta Marija kot Božja Mati in sv. Jožef kot Jezusov rednik, pred judovsko postavo njegov oče, in poglavar svete Družine. Okoli leta 1850, ko so nastopili miselni tokovi, ki so z odkrito sovražnostjo začeli napadati družino in spodkopavati temelje njenega zdravja, se je češčenje svete Družine močneje ukoreninilo. Razdiralne sile protikrščanskega duha so bolj in bolj vdirale tudi v krščanske družine in rušile njihovo trdnost in življenjsko moč. Zaskrbljenost za družino je vzbudila v Cerkvi gibanje, ki je privedlo do ustanovitve posebnega praznika, posvečenega sveti nazareški družini. Vpeljal ga je papež Leon XIII. leta 1893 Če v božični osmini ni nedelje, se praznik svete Družine obhaja 30. decembra.
Ko je papež bl. Pavel VI. med svojim romanjem v Palestino 5. januarja 1964 obiskal Nazaret, je med mašo v tamkajšnji baziliki govoril o nazareški družini kot šoli evangelija, molka, družinskega življenja in dela. »Nazaret je šola, v kateri začnemo razumevati Kristusovo življenje – to je šola evangelija ... O nazareška tišina, pri tebi naj se naučimo zbranosti in duhovnosti, da bomo pripravljeni poslušati navdihe in nauke pravih učiteljev ... Nazaret naj pove, kaj je družina, kaj njena skupnost ljubezni, kaj njena resna in preprosta lepota in njen posvečeni ter nedotakljivi značaj. Naučimo se, kako sladka in nenadomestljiva je vzgoja, ki jo dobimo v družini; naučimo se, kako velika je njena vloga na družbenem področju ... Tu v Nazaretu, v hiši tesarjevega sina, bi radi razumeli in počastili trdni in odrešilni zakon človeškega dela. Obnovimo naj zavest o vzvišenosti dela. Srčno želimo od tu pozdraviti delavce vsega sveta in jim pokazati njihovega velikega vzornika, njihovega Božjega brata, preroka vseh njihovih pravičnih teženj – Kristusa, našega Gospoda.«

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 3. adventna nedelja, 17.12.2023, prihod betlehemske lučke, spoved v Oseku ob 14h, čaščenje Najsvetejšega v Šempasu začetek ob 8.30, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Božična devetdnevnica

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 18.12.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + iz družine Peršič Vitovlje 52

Torek 19.12.2023

 

Ozeljan ob 18h v zahvalo za duhovnike

Sreda 20.12.2023

Šempas ob 18h + Leopolda Cingrle Šempas 41, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 21.12.2023

Sv. Lucija ob 18h + Milka in Ivan Cotič Vitovlje 20b                      

 

Petek 22.12.2023

 

Osek ob 18h po namenu darovalca,                                                                                            po maši  blagoslov jaslic

Sobota 23.12.2023

 

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo MB in sv. Jožefu, blagoslavljam domove

4. adventna nedelja, 24.12.2023, sveti večer, blagoslov jaslic in Jezuščka = Božička

Ozeljan 7.45 za župnijo Ozeljan 31j

Osek ob 9h + sestra in + starši Kompara Vitovlje 20a

Šempas ob 10.30 + Mirko, Andrej in Marija Bensa Šempas 167b

Ozeljan ob 20h božičnica, otroška polnočnica + Matej Loverčič Ozeljan 37

Osek ob 22h papeška polnočnica za zdravje hčere in njenega moža

Božič, 25.12.2023, veselje in Božji mir naj napolni vsa naša srca, domove in ves svet  

Šempas 00 slovenska polnočnica za župnijo

 

Osek ob 9h + Marija in Stanko Rijavec Osek 52

 

Šempas ob 10.30 + Jože in Marija Humar Šempas 167b

 

»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221).               V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.[5]

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

Jaslice
Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah, eno je gotovo, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. 

Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.

Božični čas
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva.

 

V novejšem času se na Slovenskem uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, ki še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je sem prišel iz Amerike.

Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila. Božiček je majhen Bog in kot tak stric v krščanstvu sploh ne obstaja. Svojo vizualno podobo je dobil z oglasom Coca-Cole in s predrugačenjem Miklavža. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.

Kristjani se s takim materialističnem praznovanju Božiča ne moremo strinjati. Tudi nekateri drugi Evropejci niso navdušeni nad ameriškim potrošniško usmerjenim božičem in si prizadevajo vrniti božiču evropsko podobo.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 10.12.2023, 2. adventna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 11.12.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Rozalija in Stanko Gleščič Osek 84

Torek 12.12.2023

 

Ozeljan ob 18h v čast Svetemu Duhu za razsvetljenje Ozeljan 60

Sreda 13.12.2023, sv. Lucija

Šempas ob 18h + g. župnika Bric in Rusijan, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 14.12.2023

Sv. Lucija ob 18h za župnijo                         

 

Petek 15.12.2023

 

Osek ob 18h + g. Bogdan in g. Anton p. n. Vitovlje 45h 

Celodnevno spovedovanje v Novi Gorici                                                                     

Sobota 16.12.2023

 

Šempas ob 8h + Čuš Ernesta Šempas 82, 8 dan, blagoslavljam domove, začetek božične devetdnevnice

3. adventna nedelja, 17.12.2023, prihod betlehemske lučke, spoved v Oseku, čaščenje Najsvetejšega v Šempasu

Ozeljan 7.45 + Pisk Stanislav Ozeljan 3

Sv. Lucija ob 9h +g. Bogdan in g. Anton

Češnje Najsvetejšega v Šempasu, začetek ob 8.30, zaključek z mašo ob 10.30 + Andrej Bensa Šempas 167b

Adventna spoved v Oseku ob 14h, vzemite si čakalne lističe

15.12.2023 celodnevno spovedovanje v Novi Gorici

Peter Millonig: Izpraševanje vesti

Izpraševanje vesti je dnevno opravilo razumnega, odgovornega, bogaboječega človeka.
Ker namreč nosimo v sebi kompas srca, naj bi vedeli, naj bi nas zanimalo, kje smo.
Ali hodimo po čistini pravičnosti ali se pogrezamo v goščavo greha?
Se nam izrisujejo rajska obzorja ali podobe najrazličnejše nesreče?
Ali nam vest očita nezvestobo ali nas pomirja, ker smo ravnali po zapovedih nebes?
Izpraševanje vesti je pogoj za to, da imamo v sebi življenje; možnost za spreobrnjenje, kadar duša obtožuje, da smo se pregrešili zoper Boga, bližnjega in samega sebe.
Ne ljubimo Stvarnika – kot je zapovedano – z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem.
Kajti če bi ga, ne bi skrunili njegovega imena. Spoštovali bi Gospodov dan, očeta in mater.
Ne bi ubijali, prešuštvovali, kradli. Ne bi pričali po krivem ali si želeli svojega bližnjega žene, blaga. Vsega tega ne bi počeli, ampak bi živeli iz resnice čiste misli in pravičnega dejanja, ker bi brezpogojno ljubili Boga.
Ker smo ustvarjeni po Njegovi podobi, je naša vest docela zanesljiva in dovzetna za najmanjše tresljaje, ki bi nas utegnili prizadeti. Vest nikoli ne zataji. Je brezprizivna, ker je resnicoljubna.
Kot ogledalo duše vrača človeku resnično podobo o njem samem.

Spodnja vprašanja ti lahko pomagajo premisliti, glede česa potrebuješ odpuščanje.

  • Sem zavračal ali zanemarjal svojo vero? Sem si prizadeval, da jo bolje spoznam? Sem jo branil, ali pa sem se je sramoval? Ali kakšnega vidika svoje vere ne sprejemam?
  • Sem po nemarnem izgovarjal božje ime? Sem se ukvarjal s spiritizmom, sem polagal svoje zaupanje v vedeževanje ali horoskope? Sem bil nespoštljiv do svetih stvari, krajev ali oseb?
  • Sem po lastni volji izostajal od svete maše ob nedeljah ali zapovedanih praznikih?
  • Sem prejemal Gospoda v svetem obhajilu, kadar sem imel na vesti kakšen velik greh?
  • Sem bil nepotrpežljiv, jezen ali zavisten?
  • Hranim v sebi kakšno zamero oz. nisem pripravljen drugim odpustiti?
  • Sem bil v besedah ali fizično nasilen do drugih?
  • Sem sodeloval ali koga spodbujal pri izvajanju splava, ali končanje človeškega življenja?
  • Sem koga sovražil ali obsojal v mislih ali z dejanji? Sem preziral druge ljudi?
  • Sem o drugih slabo govoril?
  • Sem pretiraval pri uživanju alkohola? Sem užival mamila?
  • Sem gledal pornografske posnetke? Sem bil nečist sam s sabo ali z drugimi? Živim s kom, kot da bi bil poročen, čeprav nisem?
  • Če sem poročen, si prizadevam ljubiti svojega sozakonca bolj kot kogar koli drugega? Postavljam na prvo mesto svoj zakon? Svoje otroke? Sem odprt za sprejemanje novega življenja?
  • Ali dopuščam, da moje delo zavzema čas in energijo, ki pripadata moji družini in prijateljem?
  • Sem bil prevzeten ali sebičen v mislih ali dejanjih? Sem bil brezbrižen do ubogih in pomoči potrebnih? Sem trošil denar za svoje udobje in osebno razkošje ter pri tem pozabljal na svojo odgovornost do drugih in do Cerkve?
  • Sem se kdaj zlagal? Sem bil pri svojem delu pošten in marljiv? Sem koga ogoljufal ali okradel pri delu?
  • Sem se prepuščal lenobi? Sem bližnjemu pomagal?

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 1.  Adventna, nedelja Karitas, 3.12.2023, nakup in blagoslov adventnih venčkov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 3.12.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Anton in Vinko Rus Vitovlje

Torek 5.12.2023

 

Ozeljan ob 18h + Alojz in Anton Pavlin Ozeljan 127, Miklavževanje, Miklavž še rabi igrače in sladkarije

Sreda 6.12.2023, god sv. Miklavža

Šempas ob 18h + Danijela Mihelj Šempas 193a, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 7.12.2023

Sv. Lucija ob 18h + starši, brat in sestra Cingrle Vitovlje 82d                         

 

Petek 8.12.2023, brezmadežno spočetje Device Marije

Osek ob 18h Marijo Mavrič in Jože Ušaj Vitovlje

Sobota 9.12.2023

 

Šempas ob 8h + Hladnik Marija Cankarjeva 56 N. G., blagoslavljam domove

Dan odprtih vrat v Vipavi ob 9h in srečanje mladih v Idriji ob 18h

10.12.2023, 2. adventna nedelja,

Ozeljan 7.45 za Božjo zmaga nad pokvarjenostjo in hudobijo Ozeljan 60 češčenje Najsvetejšega v Oseku, začetek ob 6h v tišini…, zaključek z mašo ob 9h + brat in starši Marinčič Vitovlje 20a

Šempas ob 10.30 za župnijo adventna spoved v Šempasu ob 14h, vzemite si čakalne lističe

9.12.2023 je dan odprtih vrat v škofijski gimnaziji v Vipavi

V soboto, 9.12. bo v Spodnji Idriji Škofijski dan za mlade, ki bo potekal pod geslom: »Evharistija je moja avtocesta v nebesa«. Srečanje se bo pričelo ob 18.00 s sv. mašo, ki jo bo vodil g. škof Jurij Bizjak. V čaščenje in molitev bomo sprejeli relikvije bl. Karla Acutisa, ki jih bo g. škof umestil v stranski oltar. Po sv. maši bo sledila taizejska molitev, na kateri bodo prisotni tudi bratje iz Taizeja.

Naj nam tudi ta adventni dogodek pomaga pripraviti pot Gospodu.

 

Vzemimo si čas drug za drugega.

Namen adventnega časa: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, ko se spominjamo prvega prihoda Božjega Sina med ljudi, hkrati pa je to tudi čas, ko to spominjanje usmerja naša srca v Jezusovo sedanjo navzočnost med nami in v pričakovanje drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. 

Prvikrat je Jezus prišel v slabotni in krhki naravi, kot nebogljeno Dete, ki se dotakne našega srca v jaslicah. Drugi Kristusov prihod pa se bo izvršil v moči in veličastvu na sodni dan. Med obema obstoji še en Gospodov prihod, ki se vedno znova uresničuje, ko Gospod po milosti in zakramentih prihaja v naše srce. 

Kaj so pričakovali prvi kristjani?

Jezusovo zemeljsko življenje se zdi že zelo daleč od nas. Toda skrivnost odrešenja, ki ga je izvršil s svojim življenjem, smrtjo in vstajenjem, nam je posebno pri obhajanju svete evharistije vedno blizu. 

To zavedanje je dajalo smisel življenju prvih kristjanov, katerih pozornost je bila sicer bolj usmerjena na pričakovanje Jezusovega drugega prihoda, vendar pa so že »prepoznavali mnogovrstno Božje prihajanje in govorili o prvem prihodu v času cesarja Avgusta, o drugem prihodu ob koncu časov, pa tudi o vmesnem vsakodnevnem prihajanju v evharistiji, ki spominja na prvi in nas pripravlja na drugi prihod. Torej je vsaka maša nekakšna adventna priprava na prihod v slavi,« poudarja frančiškan br. Miran Špelič. 

Zaznamujte adventni čas s tem, da ljubite druge in jim služite z Božjo ljubeznijo in zavzetostjo. Brezdomcu Kristusu lahko date dom, če iz svojih domov začnete delati prostore, kjer v obilju prebivajo mir, sreča in ljubezen: izkazujte ljubezen vsakemu članu vaše družine in vaše soseščine. (sv. Mati Terezija) 

Hrepenenje po Božjem prihodu

Kako naj torej preživimo letošnji advent, da bomo prebudili vsaj del tiste goreče želje po ponovnem Jezusovem prihodu, ki je bila značilna za prve kristjane?

Novo začeto cerkveno leto je priložnost, da se življenje, ki smo ga bili deležni s krstom, ponovno razcveti. To naj se odraža v našem odnosu do naših bližnjih, do Boga in do sebe, saj je letošnji adventni čas zaradi izrednih razmer še posebna priložnost, da se na Božje rojstvo – in na njegov drugi prihod – posebej poglobljeno pripravimo. 

Tako se bo v adventnem praznovanju v nas prebudilo hrepenenje po Božjem prihodu, ki obrača naš pogled k Njemu. 

Ob tem bomo doživeli, da se nam Bog v naši temí vedno bolj približuje. V letošnjem adventu naj z novo močjo zazveni vabilo Božje ljubezni: »Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!« (2 Kor 6,2b). 

»Adventni čas nas spominja, da ta prihod izpolni svoj smisel šele tedaj, ko Odrešenik pride ne le k človeštvu v celoti, temveč k vsakemu človeku posebej,« je zapisano v Letu svetnikov. Nekaj pa je gotovo: poslednji advent, poslednji Gospodov prihod v veličastvu se dejansko in z vso naglostjo približuje vsakemu izmed nas. Samo Bog ve, ali ni letošnji adventni čas za nas zadnji

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  26.11.2023, Kristus Kralj, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 27.11.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Stanko in starša Batič Osek 6b

Torek 28.11.2023

 

Ozeljan ob 18h po namenu Ozeljan 37

Sreda 29.11.2023

Šempas ob 18h + Jožef Podgornik Šempas 13b, po maši čaščenje Najsvetejšega                           

Četrtek 30.11.2023

Sv. Lucija ob 18h + Anamarija in Slavko Ušaj Vitovlje 63e                         

 

Petek 1.12.2023, prvi petek

 

Osek ob 18h po namenu darovalca

Sobota 2.12.2023

 

Šempas ob 8h + Cernatič Ciril Šempas 158, blagoslavljam domove

Izdelava adventnih venčkov

  1. Adventna, nedelja Karitas, 3.12.2023, nakup in blagoslov adventnih venčkov

Ozeljan 7.45 + Belingar, Bratina in Poljak Šmihel 6

Osek ob 9h + Perina in Cvetko Kosovel Vitovlje 63e

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

Marko Rijavec      Zakaj sem veren?

Vera je torej zvestoba temu, za kar sem se odločil, še bolje, zvestoba temu, kar sem, kar živim

Čeprav deluje nekoliko čudno, je prilika, ki jo prošnji učencev za pomnožitev vere doda Jezus, namreč tista o služabniku, ki mora po napornem delavniku še streči svojemu gospodarju, precej pomenljiva.

Razloži namreč, da vera, za katero prosijo, ni nek dosežek, ki bi pomagal delati nemogoče stvari, recimo “presajati murvo v morje”, da ni čarovnija, temveč da je vera delo. Napor. Služba, če hočete. Ker pomeni verovati pravzaprav služiti.

 

Na svojem mestu

Gospodova roka nas je namreč postavila na čisto posebno mesto v času in prostoru. Hotel nas je imeti tam, kjer smo. In vera pomeni preprosto biti na svojem mestu, ga v zaupanju sprejeti in oddelati svoje, torej to, kar zahteva mesto, na katerem smo, pa naj bo to “orati ali pasti” (Lk 17,7) ali kaj drugega.

Verovati pomeni reči na koncu dneva: “Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti,” (Lk 17,10). Vera je torej zvestoba temu, za kar sem se odločil, še bolje, zvestoba temu, kar sem, kar živim.

Ker globoko verjamem, da nam je poslanstvo vendarle pisano na kožo, da nam je življenje nekaj ukrojenega po meri, točno takšno, kakršno potrebujem za izpolnitev svojega smisla, in da zato natančno pelje tja, kamor moramo priti, čez drn in strn, v “priličnih in nepriličnih okoliščinah,” (2 Tim 4,2).

Biti veren zato pomeni biti zvest. Ne blesteti v moralni odličnosti, ne doseči nepremakljive gotovosti, niti ne imeti popolne župnijske kartoteke, pri “vernosti” gre za nekaj veliko večjega, živeti življenje, s katerim se spopadamo, za vsakdan, za mesto nekje med spalnico in delavnico, kuhinjo in pisarno, to je naše polje vere. Sploh ne biti popoln, temveč zgolj in samo biti tam, kjer si, vključno z vprašanji, zakaj smo tam in ne kje drugje.

Gorčično zrno

Tako in samo tako je namreč vera preprosto gorčično zrno, nekaj malega, na videz skorajda neznatnega, a velikega po potencialu, predvsem pa nekaj živega, nekaj, kar bo čez mnogo časa zraslo v veliko drevo – točno tam, kjer je.

Rasteš pa ne, če si kakor nespremenljivi kamen. Rasteš lahko kot seme, ki bi si želelo vstati in iti proč, pa vendarle ostane; ki v svoji rasti zgreši in zablodi, pa se zopet vrne nazaj na pot; ki se vsakodnevno bori tako s svetom kot s seboj in z Božjimi zamislimi, do krvi in do nesmisla.

SAINT PETER SQUARE GENERAL VIEW

Rasti pomeni kot drevo stegovati se onkraj tega, kar si, pa vseeno ostati tam, kjer si. To pomeni verovati. Zato je vera nekaj dinamičnega, premikajočega se, ne poznam vere, ki bi bila kakor kip svete Barbare na trgu, kjer je nekoč stala cerkev.

Tega kipa v Idriji ni. Je samo gruča otrok, ki se podi s skiroji, starka, s katero se nekdo pogovarja na klopci. Je samo mož, ki se je vrnil domov, fant, ki igra kitaro. In šumi kakor drevo v vetru …

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  19.11.2023, 33. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

Ponedeljek 20.11.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Žimčevi Osek 23

Torek 21.11.2023

 

Ozeljan ob 18h + Gruden Dušan Ozeljan 36

Sreda 22.11.2023, god sv. Cecilija

Šempas ob 18h + Kosovel Pavla Šempas 33, po maši povabljeni vsi pevci v dvorano

                           

Četrtek 23.11.2023

Sv. Lucija ob 18h za zdravje in Božje varstvo Osek 6b                         

 

Petek 24.11.23

 

Osek ob 18h + Viktor in pokojni starši Badalič Osek 6b

Sobota 25.11.2023

 

Šempas ob 8h + Rus Šempas 92, blagoslavljam domove

Popoldne ob 14h vabi Karitas k izdelovanje venčkov

26.11.2023, Kristus Kralj

Ozeljan 7.45 + teta in vsi pokojni Merhar Ozeljan 19b

Osek ob 9h + Anton Gleščič p. n. Remec Osek 88

Šempas ob 10.30 za župnijo

V sredo 22.11.2023 praznujemo god sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe in pevcev. Sv. maša bo v Šempasu ob 18.uri. Povabljeni so/ste vsi pevci, da pri maši sodelujejo/sodelujete in se po maši ustavijo/ustavite v župnijski dvorani  za kratko druženje in prepevanje.

V soboto 25. 11. 2023 ob 14h bomo sodelavke župnijske Karitas izdelovale adventne venčke. Vabimo vas, da se nam pridružite. Izdelani venčki bodo na voljo po cerkvah. Adventne venčke po Cerkvah so odgovorni birmanci 7. razreda, za jaslice pa 8. razreda

TURISTIČNO DRUŠTVO Šempas predlaga praznično akcijo »jaslice na prostem v vsak zaselek«. Tako naj bi imeli po različnih krajih župnije zunanjo upodobitev tega, kar imamo pogosto doma skrito. S tem bi praznik približali ljudem in povezali ljudi med seboj v izdelovanju božičnih prizorov...  

PETJE

Nevroznanost je ugotovila, da se med petjem sproščajo endorfini, ki nas zdravijo, osrečujejo in delajo bolj ustvarjalne. Če pojemo v skupini večih ljudi, se ta vpliv še poveča.

Naši davni predniki so se posluževali petja vsak dan: v skupinah, s katerim so vzpostavljali medsebojno povezanost, prenašali pomembna sporočila in odganjali sovražnike, peli so ob ognju, med dnevnimi opravili, v ritualih, z njim tudi zdravili… Danes pa je petje nekako postalo rezervirano za elito, ki ima svoje producente in koncerte – ostale pa pušča v veri, da nimamo dovolj lepega glasu in naj bodo raje tiho. A petje je nujno potrebno.

Nedavne raziskave dokazujejo, da petje vpliva poživljajoče in ima moč spreminjanja

Kar doslej znanosti še ni bilo poznano je to, da petje v skupini sprošča hormona serotonin in oksitocin ter celo sinhronizira naša bitja srca – med petjem skupina postane eno.

Številne študije potrjujejo, da ima petje terapevtsko moč: sprošča endorfine in oksitocin, ki lajša zaskrbljenost, stres ter je povezan z občutki zaupanja in povezovanja.

Petje pomaga ljudem z depresijo in zamanjšuje občutek osamljenosti, sprošča, zmanjšuje stres, osrečuje in povezuje. Poveča samozavedanje, samozavest in zmožnost komunikacije. Zdravi ter nas tolaži.

Ko pojete, se vibracije premikajo skozi vas, dotikajo se tako vašega fizičnega kot čustvenega stanja.

Dobra novica pa je ta, da lahko pojete in ste deležni njegove dobrobiti, tudi če se vam zdi, da nimate najbolj žametnega glasu na svetu, naj vas to ne odvrne od odpiranja svojih glasilk. Če lahko govorite, lahko tudi pojete. Morda so vam nekoč rekli, da je bolje, da ste tiho, da nimate lepega glasu, da nimate posluha. Pozabite na to in pričnite peti. Lahko tudi sami s seboj, ko ste v avtu - filmsko ali tradiconalno – pod tušem. Morda boste tako počasi odpirali svoj glas, in bili kmalu presenečeni, da ne pojete tako slabo. Ali pa boste opazili, kako dobro in sproščujoče vliva na vas. V stresnem vsakdanu, ki je zasičen s številnimi informacijami, smo zataknjeni v levi polovici možganov. Zato je pomembno, da negujemo in razvijamo tudi svojo desno polovico. Petje nas namreč poveže z našo desno polovico možganov, ki je odgovorna za intuicijo, domišlijo in vse naše ustvarjalne funkcije. Poveže nas s številnimi novimi možnostmi. Privoščite si jih. 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  12.11.2023, 32. navadna nedelja,  pri mašah blagoslov vina, v Oseku šagra sv. Martina in dva krsta, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

 

Ponedeljek 13.11.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Sonja Živec Vitovlje 71a p. n. Krapež

Torek 14.11.2023

 

Ozeljan ob 18h + Mira Drašček Ozeljan 32a

Sreda 15.11.2023

Šempas ob 18h + Danilo Krkoč Šempas 6a, po maši polurno čaščenje Najsvetejšega   

                           

Četrtek 16.11.2023

Sv. Lucija ob 18h + Marijo Kogoj Vitovlje 72                         

 

Petek 17.11.23

 

Osek ob 18h + Karlo Faganel Osek 17

Sobota 18.11.2023

 

Šempas ob 8h + Hladnik Marija Cankarjeva 56 N. Gorica, pogrebna

Začnem blagoslavljati družine in obiskovati domove: Drašček, ob glavni cesti navzgor in Visoko.

19.11.2023                    33. navadna nedelja

Ozeljan 7.45 + Kazimir in Marija Humar Šempas 186a

Osek ob 9h  za vse + Badalič Osek 42

Šempas ob 10.30 za župnijo

Z veseljem sporočam, da se zakonski pari ponovno srečamo v sredo, 15.11.2023 ob 19.30h v veroučni učilnici šempaske župnije. Vabimo zakonce, ki želijo z nami hoditi v božji luči, se lažje prebijati skozi vsakdanjosti. Pridite vsaj pogledat kako se imamo.

SKUPINA KRŠČANSKI MOŽJE Dobivamo se mesečno v soboto ob 20. uri Podelimo si izkušnje ob temi, ki jo pripravi p. Vili Lovše. Doživljamo podobno, le da si tega običajno ne povemo. Ob molitvi in poslušanju drug drugega dobimo novo močin potrditev za krščansko življenje. Pridi in povej naprej. Info.: Tomaž Makovec: 051 337 347; tomazmat@gmail.com  

EVHARISTIJA Ivan Platovnjak

Primarni zakrament za nas, kristjane, je krst »Po milosti krsta smo sprejeti v ljubezen med Očetom in Sinom, smo posinovljeni, pohčerjeni, postanemo zmožni živeti ta odnos Jezusa Kristusa z Očetom v moči Duha. V tej milosti zakramenta sv. krsta zmoremo obhajati v skupnem duhovništvu sv. evharistijo, zahvalno daritev, v kateri se združujemo v tej veri in postajamo na zakramentalni način deležni Jezusovega odrešilnega delovanja, njegove smrti, vstajenja, njegove zmage nad zlom in grehom. Deležni smo te njegove ljubezni, ki se nam v polnosti daje in se tudi ponavzočuje v tem zakramentu.«

Sv. Janez Damaščan je rekel, da kruh in vino nista le podobi telesa in krvi Jezusa Kristusa, temveč sta samo telo in kri Jezusa, združeno z božanstvom. Jezus ni rekel, to je podoba moje krvi, rekel je: to je moja kri.

Razumevanje te skrivnosti je lahko težavno; kristjani nismo ljudožerci

»Pri razumevanju te skrivnosti nam lahko pomaga pogled vere, zaupanja v Jezusove besede, v to, da se nam je želel povsem dati, darovati. Če želimo ta zakrament povsem razumeti v človeški logiki, se ne moremo čuditi, da so nas že v začetku kristjane obsojali, da smo ljudožerci. Ko je začel Jezus razlagati to skrivnost, kdor Njega jé, bo deležen večnega življenja, življenja v Njem, je to zvenelo kar pretrdo. Vsi Njegovi učenci niso mogli dojeti izrečenega, ampak je tu navzoč resnično poveličani Kristus za nas in se nam daje na ta Njegov Božji način, ki ga ne moremo povsem razumeti

Utihnimo in naj nas Duh razsvetli

»Skrivnost uživanja Njegovega telesa in krvi lahko razlagamo na različne načine, a pomembno se mi zdi utihniti, dopustiti, da nas Duh poučuje. Na binkošti je Jezus, preden je odšel, rekel: dajem vam Duha. Dal nam je Duha, da bi nas On učil to razumeti, kako se na ta način zedinjamo s Kristusom, postajamo Njemu podobni, da bi zmogli živeti to Njegovo ljubezen, živeti v tej poslušnosti Očetu, Besedi, živeti to, kar je Jezus rekel, da bi postajali podobni Očetu, usmiljeni, kot je On usmiljen, popolni, kakor je On.«

Obhajila ne smemo ločiti od evharistične daritve

»Pomembno je celotno evharistično obhajanje: od besednega do evharističnega bogoslužja, da v evharistični molitvi jasno pokaže, da mi vsi, ki smo tam zbrani, skozi to spremenjenje postajamo eno telo, Kristusovo telo, da postajamo še globlja Kristusova navzočnost v tem svetu. Rabimo hrano, moč, okrepčilo, kot pravi sv. Tomaž Akvinski, da se okrepčano na tej poti, da se še bolj združimo kot ena družina.«

Prepoznavno znamenje kristjanov je: ljubite se med seboj, kakor sem vas Jaz ljubil

Obhajilo pomeni tudi občestvo, da postajamo eno v veri, eno v ljubezni, vedno bolj Kristusovi, da postajamo Njegovo Telo. Tu ni samo Rešnje telo, v resnici je celotna vera občestva, ki se krepi, raste, ta ljubezen med seboj. Prepoznavno znamenje kristjanov je: ljubite se med seboj, kakor sem vas Jaz ljubil. Če to ne raste, potem lahko začnemo jemati obhajilo nekaj magičnega, nekaj izvzetega iz celotnega življenja s Kristusom in v Kristusu, življenja tega odnosa Njega do Očeta v moči Duha.«

Če smo bratje in sestre, smo Kristusovi

»Papež v zadnji encikliki Vsi bratje še posebej poudarja, da je razpoznavno znamenje, da res verujemo v Kristusovo navzočnost, prav to, da postajamo bratje in sestre. To pomeni, da gremo preko tega, kar nas ločuje in vidimo, kaj je glavno poslanstvo kristjanov tudi v odnosu do drugih ver, do neverujočih, da iščemo tisto, kar nas povezuje, da začutimo bratsko, Kristusovo, Očetovo ljubezen. Kot pravi papež: »Vaš Oče, moj Bog, daje soncu, da sije nad vsemi, daje dež za vse, nikogar ne izključuje, On daje krivičnim in poštenim, On daje!« Tako tudi evharistija: ne da izključujemo, ampak pomagamo ljudem, da sprejmejo to zdravilo, moč evharističnega obhajanja, da postajamo ena družina, da se združujemo v tej Ljubezni.«

Jezus v sv. obhajilu je naše zdravilo, tisti, ki nas ozdravlja »Vseeno je, ali Ga prejmemo z rokami ali z jezikom. Ne grešimo samo z rokami, tudi z jezikom, ušesi. Sv. Jakob pravi v svojem pismu, da jezik najbolj greši. Kako se zavedati, da ko na jezik prejmem obhajilo, ga sprejmem na tisti organ, ki največkrat naredi največ zla. Preprosto sprejeti Jezusa, ki me želi zdraviti. Vsi potrebujemo Božje usmiljenje in Božjo dobroto.«

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  5.11.2023, zahvalna nedelja, srečanje zakonskih jubilantov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

 

Ponedeljek 6.11.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Sonja Živec Vitovlje 71a

Torek 7.11.2023

 

Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo MB in sv. Jožefu Ozeljan 24

Sreda 8.11.2023

Šempas ob 18h za dobre namene Šempas 163a, po maši polurno čaščenje Najsvetejšega   

                           

Četrtek 9.11.2023

Sv. Lucija ob 18h + Hrovatin Vitovlje 29a                         

 

Petek 10.11.23

 

Osek ob 18h + Anton Gleščič Osek 84

Sobota 11.11.2023

 

Šempas ob 8h + Martina Živec Šempas 25

12.11.2023, 32. navadna nedelja,  pri mašah blagoslov vina, v Oseku šagra sv. Martina in dva krsta

Ozeljan 7.45 v zahvalo Šmihel 9c

Osek ob 9h + Marjan Marinčič organist in vsi pokojni pevci  

Šempas ob 10.30 za župnijo

Kot smo imeli že nekoč bomo imeli tudi letos srečanja za Slomškovo bralno priznanje. Vabljeni vsi veroučenci od 1. do 9. razreda. Prvo srečanje bo v soboto 11.11.2023 ob 14h v veroučilnici. Srečanja bosta vodila Vovk Tadej in Larisa Tomšič  

11. november ob 18:30 bo v Oseku tradicionalni koncert nastopata: Mešani mladinski pevski zbor Srečko Kosovel in Komorni zbor Grgar.

Zvestoba je zavestna odločitev

Vsi imamo moč izbire in tudi sami sodelujemo pri tem, kakšen odnos bomo vzpostavili s svojo drugo polovico. Se bomo imeli radi in si bili predani ali bomo zunaj odnosa po svoje malo raziskovali ter morebiti površinsko zdravili svoje komplekse. Veliko je odvisno od nas, naših odločitev in vrednot, ki jih imamo, v kolikor smo si zvesti ter spoštujemo svoje ozadje. Definicija zvestobe pa lahko vključuje še marsikaj drugega, kar je pomembno v odnosu, a ključno je predvsem to, da smo pošteni, tako do sebe kot do svojega partnerja, kaj nam v resnici predstavlja zvestoba: 

Negovanje zaupanja in predanosti 

V trenutku, ko se zavemo, da je zvestoba odločitev, sprejmemo tudi odgovornost za svoja dejanja. Gre za pripravljenost stati nekomu ob strani ali obvarovati odnos, ki nam nekaj pomeni, še posebej takrat, ko se znajdemo v stiski, krizi ali pa smo izpostavljeni najrazličnejšim skušnjavam. Na tak način zavestno negujemo odnos, predanost in vzpostavljamo zaupanje, ki se gradi skozi čas in s pozitivnimi izkušnjami v dvoje. To zavedanje nas tudi spodbudi, da smo bolj premišljeni pri svojih odločitvah in se ne prepuščamo hipnim vzgibom, niti tveganim situacijam, v katerih bi lahko izgubili nadzor nad sabo.

Usklajevanje vrednot in prepričanj 

Zvestoba je pogosto odvisna od naših vrednot, tako na eni kot na drugi strani. Če se odločimo, da bomo zvesti, običajno verjamemo v svojega partnerja, v njegova načela in ljubezen. Skupne vrednote ali uspešno prilagajanje prepričanj nas dela močne, da ne klonemo pred zunanjimi pritiski, hkrati pa nas motivirajo, da želimo iskati kompromise.

Krepitev čustvene vezi

Zvestoba nam omogoča, da se v partnerskem odnosu bolj sprostimo in si upamo biti tudi ranljivi. In prav z odkritostjo lahko odnos še poglobimo, zaradi česar čutimo medsebojno povezanost samo še močneje. Čustvena vez in povezava, ki jo vzpostavimo z nam drago osebo, pa krepi našo zvestobo, saj si običajno želimo obdržati ljudi, ki so nam pomembni in jih hočemo še dolgo imeti ob sebi. Namesto impulzivnega odziva tako raje stopimo večkrat korak nazaj, najprej ocenimo situacijo in se nato zavestno odločimo za zvestobo, ko svojega partnerja iskreno ljubimo. Zvestoba je namreč naša odločitev.

Poroka je, ali pa bi vsaj morala biti, eden najsrečnejših dni v življenju, ko ne razmišljamo o težavah, ne preteklih, ne tistih, ki nas morda še čakajo. A obstajajo znaki, ki lahko že na poročni dan razkrijejo, da prihodnost za par morda le ne bo tako rožnata, kot bi si želela. V vseh letih svoje kariere družice je Tiffany postala strokovnjakinja tudi za prepoznavanje znakov med ženinom in nevesto, ki ji povedo, ali bo zakon zdržal vse preizkušnje, ali pač ne.

1 Kako mladoporočenca jesta torto
Eden slednjih je po njenih besedah tudi način, kako mladoporočenca jesta torto oziroma kako si razdelita prvi kos. Običajno kos tega vzameta v roko in ga bolj ali manj previdno položita v partnerjeva usta. No, tistim, ki se odločijo partnerja s torto pomazati po obrazu, menda ne kaže dobro.

2 Govor
V navadi je, da na poroki nekaj besed poleg prič spregovorita tudi partnerja. A tisti, ki v njem ženina oziroma neveste sploh ne omenijo, kar iščejo težave. »Če človek, s katerim naj bi preživel preostanek življenja, o tebi ne more povedati niti ene same dobre besede, to ne more pomeniti nič dobrega,« je prepričana poklicna družica.

3 Posvečanje svatom
Mladoporočenca bosta na svoji poroki zagotovo plesala s povabljenci, se z njimi pogovarjala in podobno, a če z njimi preživita več časa kot drug z drugim, to ne more pomeniti nič dobrega.

4 Povzročanje dodatnega stresa
Vsaka nevesta, pa tudi ženin, v dneh, sploh pa urah pred poroko doživlja velik stres. Bo šlo vse po načrtu, bodo vsi prišli, se bodo zabavali, kaj bo jutri, sem se odločil/a pravilno … je le nekaj vprašanj, ki se lahko podi po glavi bodočima ženinu in nevesti. Takrat je pomembno, da si partnerja stojita ob strani, ko se to ne zgodi oziroma eden drugemu povzročata še dodaten stres, pa je to znak, da bodo prepiri pogosti tudi v prihodnje. Če se par ne more zediniti o sedežnem redu svatov ali pesmi za prvi ples, kako se bosta zedinila pri resnično pomembnih vprašanjih?

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  30. žegnanjska nedelja, nova ura, 29.10.2023, rožni venec molijo pevci, med mašo birmanska obljuba…, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 18h

 

Ponedeljek 30.10.2023

 

Sv. Lucija ob 18h za vse pokojne Vitovlje 63d

Torek 31.10.2023

 

Osek ob 18h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h

Sreda 1.11.20023, zapovedani praznik vseh svetih

 

Ozeljan ob 7.45 + Marija in Franc Fornazarič Šmihel 67, po maši gremo v tišini ali tihi molitvi na pokopališča Ozeljan in Šmihel                                                 

Šempas ob 10.30 za župnijo, po maši na pokopališče Šempas                               

Osek ob 14h + Brecelj Vinko Vitovlje 30, po maši na pokopališča Osek in Sv. Lucija

 Četrtek 2.11.2023

Sv. Lucija ob 18h + Sonja Živec Vitovlje 6b                         

 

Petek 3.11.23

 

Osek ob 18h + Remec Darko Vitovlje 6b

Sobota 4.11.2023

 

Šempas ob 8h + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

5.11.2023, zahvalna nedelja, srečanje zakonskih jubilantov

Ozeljan 7.45 v čast Svetogorski Kraljici Ozeljan 24a

Osek ob 9h + Ipavec in Hrovatin Vitovlje 19

Šempas ob 10.30 v zahvalo za zakonske jubilante

Ob 14h molitev za nove duhovne poklice na Ovčji plac

Tudi letos ima Karitas na voljo sveče - priporočen dar je 2.50€.

Svetost in pot svetosti sta nekaj lepega. Na današnji praznik nam svetniki pravijo, naj zaupamo v Gospoda, saj »Gospod nikoli ne razočara«. Je naš »dober prijatelj«, ki nam vedno stoji ob strani. »Svetniki nas s svojim pričevanjem opogumljajo, naj nas ne bo strah iti proti toku in biti nerazumljeni ter zasmehovani, kadar govorimo o Njem in o evangeliju; s svojimi življenji nam kažejo, da kdor ostane zvest Bogu in njegovi Besedi, izkusi tolažbo njegove ljubezni že na tej zemlji in nato stoterno v večnosti.«                                                                              Kot je dejal papež Frančišek, je to tudi tisto, v kar upamo in prosimo Gospoda za naše rajne brate in sestre. Cerkev je namreč z modrostjo postavila praznika vseh svetih in spomina vernih rajnih enega za drugim. Tako se naši hvalnici Bogu in češčenju blaženih pridružuje molitev priprošnje za vse, ki so pred nami s tega sveta odšli v večno življenje.

Sveti in blaženi so najverodostojnejše priče krščanskega upanja, saj so ga med svojim bivanjem v polnosti živeli med veseljem in žalostjo, udejanjajoč Blagre, ki jih je Jezus pridigal in danes odmevajo v bogoslužju (prim. Mt 5,1-12a). Evangeljski blagri so dejansko pot svetosti. Sedaj se bom zaustavil ob dveh blagrih, drugem in tretjem.

Drugi blagor je ta: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo« (v. 4). Besede se zdi, da si nasprotujejo, saj jok ni znamenje veselja in sreče. Vzroki za jok in trpljenje so smrt, bolezen, moralne tegobe, greh in napake, ali bolj preprosto, krhko in slabotno vsakodnevno življenje zaznamovano s težavami. Življenje, ki je včasih ranjeno in preizkušeno z nehvaležnostjo in nerazumevanjem. Jezus razglaša za blažene tiste, ki jočejo zaradi teh resničnosti in kljub vsemu zaupajo v Gospoda in se zatekajo pod njegovo senco. Takšni niso ravnodušni, tudi jim med bolečino ne otrdi srce, temveč s potrpežljivostjo upajo v Božjo tolažbo. To tolažbo okušamo že v tem življenju.

V tretjem blagru Jezus zatrjuje: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali« (v. 5). Bratje in sestre, krotkost. Krotkost je Jezusova značilnost, ki o sebi pravi: »Učite se od mene, ki sem krotak in iz srca ponižen« (Mt 11,29). Krotki so tisti, ki znajo obvladovati sami sebe, ki pustijo prostor drugemu, mu prisluhnejo in ga spoštujejo v njegovem načinu življenja, v njegovih potrebah ter v njegovih zahtevah ter ga ne nameravajo prevladati z nasiljem, niti napraviti ga nepomembnega, nočejo biti nad ničemer in imeti nadvlado nad vsem, niti vsiljevati svoje ideje in interese v škodo drugih. Takšne osebe, ki jih posvetna miselnost ne ceni, so dragocene v očeh Boga, ki jim da v dediščino obljubljeno deželo, torej večno življenje. Tudi ta blagor se začne tu spodaj in se bo dopolnil v Kristusu. Krotkost… V tem trenutku življenja, tudi svetovnega, ko je veliko agresivnosti, tudi v vsakdanjem življenju je prva stvar, ki gre iz nas, agresivnost, obramba. Potrebujemo krotkost, da bomo lahko šli naprej po poti svetosti. Poslušati, spoštovati, ne napadati, to je krotkost.

Živeti blagre pomeni iti proti toku glede na miselnost tega sveta, glede na kulturo posedovanja, brezsmiselne zabave, arogance nad najbolj slabotnimi. To evangeljsko pot so prehodili svetniki in blaženi. Današnja slovesnost, ko obhajamo vse svetnike, nas spominja na osebno in vse splošno poklicanost k svetosti in nam predlaga zanesljive zglede za to pot, ki jo vsak prehodi na edinstven in neponovljiv način. Dovolj je pomisliti na obilne darove ter na konkretne zgodbe svetih in blaženih, ki niso enaki, saj ima vsak svojo osebnost ter je v življenju razvil svojo pot svetosti glede na svojo osebnost. To lahko stori tudi vsakdo od nas, ko gre po Jezusovi poti, to je po poti blagrov.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  22.10.2023, misijonska nedelja, rožni venec molijo birmanci in njihovi starši, med mašo birmanska obljuba…, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

 

Ponedeljek 23.10.2023

 

Sv. Lucija ob 19h v zahvalo za 90 let življenja

Torek 24.10.2023

 

Ozeljan ob 19h + starša, brata in sestra Ozeljan 24a p. n. Ferjančič

Sreda 25.10.2023

 

Šempas ob 19h + Suzana in Joško Žgavec Šempas 43, po maši čaščenje Najsvetejšega

 Četrtek 26.10.2023

Sv. Lucija ob 19h po namenu Osek 72a                         

 

Petek 27.10.23

 

Osek ob 19h + Olga in Franc Živec Vitovlje 83b

Sobota 28.10.2023

 

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b

30. žegnanjska nedelja, nova ura, 29.10.2023, rožni venec molijo pevci

Ozeljan 7.45 MB in angelom varuhom v zahvalo in priprošnjo

Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 45m

Šempas ob 10.30 Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo

Tudi letos ima Karitas na voljo sveče - priporočen dar je 2.50€.

Sodelovanje pri sveti maši – razlaga ‘svete maše’

Bodimo si kar takoj na jasnem: Svete maše ne moremo razložiti. Pomaga nam lahko le pomen nekaterih simbolov, ki jih pri maši živimo.

Kar nekaj zdravih navad je, ki nam pomagajo, da se že pred začetkom na mašo pripravimo.

Evharistični post: Še vedno velja, da eno uro pred obhajilom ne jemo, vodo lahko pijemo kadarkoli. Tako se duhovno, ker mislimo na to kaj se bo zgodilo in telesno, ker zahrepenimo po hrani, bolj pripravimo na obhajilo. Pridemo dovolj zgodaj in 25. minut pred mašo molimo tudi rožni venec.

Obleka je za človeka, ki je duhovno bitje, podaljšek telesa. Z njo od znotraj izraža nekaj več. Ko se za nedeljsko in praznično bogoslužje lepše oblečemo, je to duhovno dejanje, ne le izraz spodobnosti.

Zvonjenje in pritrkavanje: Ker imamo danes samodejno električno zvonjenje, so toliko bolj dragoceni pritrkovalci, ki nas za posebne praznične priložnosti pripravijo s primernim razpoloženjem. Zvonovi »kličejo«, to nas spominja, da »cerkev« pomeni »poklicati, sklicati«. V cerkev ne gremo po trenutnem občutju, ampak, ker nas je nekdo poklica in sklical. Ne bodimo gluhonemi.

Cerkvena vrata so navadno večja in lepo izdelana. Ob njih je običajno krstni kamen. (Na to nas danes, žal, spominja le še sprejem otroka pri krstu.) Že cerkev kot stavba nas spominja na Cerkev, ki je duhovna, vendar resnična nevidna stvarnost. Vrata in krstni kamen ali ponekod prava krstilnica nas spominjajo, da se v Cerkev ne včlanimo kot v društvo ali v stranko. Za vstop v Cerkev nas je nekdo najprej rodil v krstu. Nismo vstopili zato, ker bi se sami dokopali do tega spoznanja.

Kropilnik z blagoslovljeno vodo predstavlja krstni kamen in krstno vodo, v kateri smo pri krstu umrli in se prerodili za novo življenje. Ko se ob vhodu v cerkev pokrižam z blagoslovljeno vodo, me ta simbol spomni na krst. Brez krsta namreč, kot je dejal že veliki sveti Ambrož, svete maše ne moremo »razumeti«.

Zakaj na koncu molitve rečemo amen?
Beseda amen prihaja iz hebrejščine (heb.amin – tako naj bo) in označuje trdnost, trajnost v tvarnem svetu. Od tod je prišel njen pomen na duhovno področje. Zato amen izraža vero, da zaupamo v nekoga. Bogoslužje nas večkrat vabi, da odgovorimo z amen na duhovnikove molitve, da potrdimo, da je to res tako (tako je, tako bodi).

Pri prejemu obhajila na duhovnikove besede »Kristusovo telo« odgovorimo »Amen«, ki pa tu pomeni: »Da, verujem!« Jezus v evangeliju večkrat pravi (latinsko): (»Amen, amen dico vobis. – Resnično, resnično povem vam.« Tu amen prevajamo z resnično povem vam, da bi podkrepili svoje trditve. Knjiga Razodetja Jezusa imenuje: »Amen«, to je »zvesta in resnična priča« (Raz 3,14).

ALELUJA, EVANGELIJ, STOJA, POSLUŠANJE …
Opazuj se, kako zjutraj vstaneš. Že v starih krščanskih časih so razlagali, da je način, kako gremo spat, podoba naše zadnje ure, telesne smrti. Jutranje vstajanje pa je podoba rojstva in vstajenja. Zato je v duhovnem življenju zelo pomembno, kako zjutraj vstaneš, kakšni so tvoji prvi koraki. V njih se vidi, kako se soočiš s pritiski novega dne. V korakih se vidi, ali je tvoja vera zgolj v razumu, v čustvih, ali pa je že v odnosu.

Ste se kdaj vprašali, zakaj pri prvem delu svete maše, besednem bogoslužju, najprej sedimo, potem pa vstanemo? Drža je silno pomembna. S telesom pomagamo povezati v srce to, kar je v življenju tako težko združiti.

Ni dovolj razumeti. Zato med berili in psalmom sedimo. Tudi pri sedenju se vidi, kdo zmore poslušati, kdo želi samo razumeti. Mar ni tudi v družini tako? Kdo zares posluša? Tisti, ki pusti, da človek najprej spregovori, pusti, da beseda sama deluje. Šele nato se ukvarja s tem, kaj bi mu povedal nazaj. Tako imamo tudi pri maši težave z raztresenostjo, misli se nam vsiljujejo samo zato, ker ne damo prednosti poslušanju samemu. Ko sediš, že z držo pokažeš, da se odpoveš svoji »akciji« in daš ves prostor drugemu. Božja beseda želi sama priti do tvojega središča, srca. Zato ji moraš najprej dati možnost.

ZAKAJ PRI ALELUJI IN EVANGELIJU VSTANEMO?
Brez evangelijev druge knjige Svetega pisma ne bi imele velikega pomena. Ostale bi zbirke modrih naukov. Z evangelijem Jezusa Kristusa se je šele pokazalo, da je vse res! Evangelij tudi tebi edini lahko pove in te gane: Saj je vendar res! Tudi zame je možno! Obstaja drugo rojstvo! Brez tega so vsa besedila pri maši le suha teorija. Kaj mi koristijo navodila za življenje, če življenja nimam?

Ko pri evangeliju vstanemo, že pokažemo na vstajenje, kakor zjutraj. Dejansko je čudež, da mi je Bog dal ne le življenje, ampak kljub vsemu tudi novo življenje, vso prihodnost. Zato ne morem več ostati na mestu.

PROŠNJE: Pri njih upoštevamo sporočilo prebrane Božje besede. Prošnje upoštevajo tudi posebnost trenutka (npr. birmanska priprava, prvi petek, dan, ko molimo za duhovniške poklice in svetost duhovnikov, posebne okoliščine kot npr. naravna nesreča…). Vedno upoštevamo splošno predvidene skupine namenov za prošnje, saj prošnje ne morejo biti ne sebične, ne zgolj osebne, ampak naj upoštevajo širše (vse Cerkve in sveta) potrebe: - za potrebe Cerkve (vesoljne Cerkve, škofije) - za vladajoče in blagor družbe in vsega sveta - za trpeče in v katerikoli stiski - za krajevno občestvo (župnijo), za umrle in po svojem namenu za katerega tudi vsi skupaj tiho prosimo.

 

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  15.10.2023, 28. navadna nedelja, rožni venec moli Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

 

Ponedeljek 16.10.2023

 

Sv. Lucija ob 19h + Badalič Jelica Osek 90

Torek 17.10.2023

 

Ozeljan ob 19h v zahvalo p. n. Ozeljan 25a

Sreda 18.10.2023

 

Šempas ob 19h + iz družine Ušaj Šempas 33g, po maši čaščenje Najsvetejšega

 Četrtek 19.10.2023

Sv. Lucija ob 19h + Samokec Julij Osek                         

 

Petek 20.10.23

 

Osek ob 19h + Remec Zdravko in Herma Osek 72

Sobota 21.10.2023

 

Šmihel ob 11 za župnijo  

22.10.2023, misijonska nedelja, rožni venec molijo birmanci in njihovi starši, med mašo birmanska obljuba…

Ozeljan 7.45 + Pavlin Dora p. n. Albina Vuga

Osek ob 9h + Miran in Stanka Bovcon Vitovlje 45m 

Šempas ob 10.30 za zdravje Šempas 43a

V nedeljo 15.10.2023 ob 17h, bo v cerkvi Kristusa Odrešenika  Nova Gorica dobrodelna prireditev GORIŠKA DLAN. Vstopnice bodo na voljo po nedeljski sv. maši. Priporočen dar je 8€.

 

Zabeležka sestanka ŽPS Osek 10. 9. 2023;

nedelja 22. 10. - družine birmancev; nedelja 29. 10. - pevci.

Maša na vojaškem pokopališču za žrtve vojn in mir: torek, 31. 10. ob 15. uri v sodelovanju s KTD Osek.

NOVEMBER

1. 11. (sreda) Vsi sveti: Osek – maša 14:00, blagoslov grobov: Osek 15:00, sv. Lucija 15:30

5. 11. Zahvalna nedelja in zakonski jubilanti; križev pot na Ovčji plac ob 14. uri.

11. 11. Martinov koncert na predvečer šagre - KTD Osek v sodelovanju z župnijo.

12. 11. Šagra sv. Martina, ofer, blagoslov vina, seznam za romanje Marijine podobe v adventu.

DECEMBER

2. 12. (sobota) izdelava venčkov za Karitas in izdelava adventnih venčkov za cerkvi (birmanci)

3. 12. 1. adventna nedelja, blagoslov adventnih venčkov

10. 12. 2. adventna: celodnevno češčenje

Po razpravi je bila večina prisotnih članov mnenja, da je potrebno tradicionalno češčenje

časovno organizirati po drugačne razporedu in zaradi skromne udeležbe z manj skupinami.

Tako je predvideno, da bo češčenje Najsvetejšega potekalo pred mašo, od 6. do 9. ure in

sicer: od 6. do 7. ure osebna molitev v tišini, od 7. do 8. ure skupno češčenje za župljane iz

Oseka, od 8. do 9. ure skupno češčenje za župljane iz Vitovelj.

17. 12. 3. adventna: maša pri sv. Luciji; popoldne, od 14. ure dalje, spovedovanje v Oseku

Jaslice pri sv. Martinu in pri sv. Luciji izdelajo birmanci

22. 12. otvoritev razstave jaslic, ki jo pripravlja KTD Osek.

24. 12. 4. adventna nedelja in sveti večer - maša v Oseku ob 22. uri

25. 12. (ponedeljek) maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9. uri

26. 12. (torek) maša pri sv. Luciji ob 10. uri in žegnanje konj

29. 12. (petek): ta dan bo minilo natanko 250 let od podpisa pogodbe za gradnjo zvonika v

Oseku: maša za pokojne graditelje cerkve in zvonika, po maši predavanje v farovžu o

zgodovini zvonika. S tem se prične obeleževanje 250-letnice sedanjega oseškega zvonika, ki

je bil zgrajen leta 1774.

30. 12. (sobota) pohod z baklami k Vitovski Materi Božji in zahvalna maša, ki jo pripravlja KTD

Vitovlje v sodelovanju z župnijo.

31. 12. nedelja sv. Družine, pri mašah blagoslov otrok

JANUAR 2024

1.1. (ponedeljek) maše po nedeljskem urniku: Osek ob 9. uri

3. V letu 2024 bo minilo natanko 250 let od zgraditve sedanjega zvonika v Oseku zato bo leto

namenjeno predvsem obeležiti tega dogodka. Praznovanje se prične 29. decembra, saj so

prav na ta dan leta 1773 podpisali pogodbo za gradnjo, ki je ohranjena v župnijskem arhivu.

Vhodni del cerkve in zvonik sta bila nato zgrajena v letu 1774 in tako že 250 let prepoznavno

sooblikujeta podobo kraja, skupaj s Plečnikovim rozetnim oknom, ki bo prihodnje leto prav

tako dopolnilo okroglih 70 let, saj je bilo narejeno v letu 1954.

Srečanje smo zaključili z večerno molitvijo. Zapisal Simon Kerševan

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  8.10.2023, 27. navadna nedelja, rožni venec molijo naprej prvoobhajanci in njihovi starši , internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

 

Ponedeljek 9.10.2023

 

Sv. Lucija ob 19h + Vetrih Nejc Osek 72a

Torek 10.10.2023

 

Ozeljan ob 19h + iz družine Gregorič Šmihel 11

Sreda 11.10.2023

 

Šempas ob 19h v zahvalo in priprošnjo Šempas 131a, po maši čaščenje Najsvetejšega

 Četrtek 12.10.2023

Sv. Lucija ob 19h + Danilo Rijavec Vitovlje 84                         

 

Petek 13.10.23

 

Osek ob 19h + Šavli Julijana Osek 69

Sobota 14.10.2023

 

Ozeljan ob 11h za župnijo  

15.10.2023, 28. navadna nedelja, rožni venec moli Karitas

Ozeljan 7.45 + starši Klamič p. n. Albina Vuga

Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo Vitovlje 83b 

Šempas ob 10.30 v zahvalo in priprošnjo MB Šempas 163

 

V nedeljo 15.10.2023 ob 17h, bo v cerkvi Kristusa Odrešenika  Nova Gorica dobrodelna prireditev GORIŠKA DLAN. Vstopnice bodo na voljo po nedeljski sv. maši. Priporočen dar je 8€.

32. Tedna za življenje – POVZDIGNIMO DAR ŽIVLJENJA

Molitev papeža Janeza Pavla II. (Evangelij življenja)

O Marija, jutranja zarja novega sveta, Mati živih, Tebi izročamo zadevo življenja: poglej, o Mati na neskončno število otrok, ki jim je prepovedano, da se rodijo, ubogih, ki težko živijo, mož in žena, žrtev nečloveškega nasilja, ostarelih in bolnih, ubitih zaradi brezbrižnosti ali zaradi dozdevnega usmiljenja.
Daj, da bodo vsi, ki verujejo v tvojega Sina, ljudem našega časa odkrito in z ljubeznijo oznanjali evangelij življenja. Izprosi jim milost, da ga sprejmejo kot vedno nov dar, veselje, da ga hvaležno slavijo v vsem svojem življenju, in pogum, da ga izpričujejo z neomajno vztrajnostjo, da bodo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje gradili omiko resnice in ljubezni v hvalo in slavo Boga, stvarnika in ljubitelja življenja.

 

Nebeški Oče! Hvala ti za dar življenja in vere. Prosimo te za milost, da bomo vedno spoštovali življenje
vsakega človeka. Napolni nas s ponosom in pogumom, da si bomo v svojih družinah in naši domovini
z besedo in dejanji prizadevali tudi za zaščito življenja nerojenih otrok. Obdari starše z ljubeznijo in
velikodušnostjo, da se bodo vsi otroci rodili in bodo s svojimi talenti ter svetim življenjem med nami širili
Tvojo ljubezen. To Te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Marija, kraljica družine – prosi za nas. Sv. Jožef, varuh in steber družin – prosi za nas.
Sv. mati Terezija iz Kalkute – prosi za nas.

 

Življenje – kako dragocen dar! Tako lepo, tako krhko, tako nezasluženo. Njegova vrednost je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Ni ga mogoče kupiti ali odkupiti. Ničesar nismo storili, da bi si ga zaslužili, in ni nobenega načrta odplačevanja. Mi smo prejemniki in še vedno zahtevamo, kot da smo upravičeni. Kljub vsemu pa je vsakemu od nas brezplačno in milostno dan dar življenja.

Ustvarjeni smo z možgani za razmišljanje, čustvi, človeškim telesom in čutili za doživljanje sveta ter zmožnostjo biti v odnosu z drugimi. Naš svet je na spolzkem terenu, ki upravičuje pomoč pri samomor iz kakršnegakoli razloga. Kaj se je zgodilo, da si ne pomagamo živeti, temveč nam predlagajo, da bi si pomagali umreti?

Kaj se je zgodilo z upanjem?

Dar življenja, ki nam je dan, je neizmeren. Je neprecenljiv. Je nenadomestljiv. Ne moremo ga preprosto zaviti v škatlo in okrasiti z okrasno pentljo ter ga zavreči, ko se odločimo, da ni več uporabno. Izjemno darilo je naše življenje, ki je sestavljeno iz čudovitih vdihov, brezpogojne ljubezni in neskončne hvaležnosti za vse dobra in tudi boleča spoznanja.

Največja darila niso škatle, polne stvari, ampak čudovita darila življenja, ki vsebujejo veliko več: ljubezen, prijaznost, nesebičnost in hvaležnost. Vsa našteta darila pa sestavljajo čudovit dar življenja. Sara Ahlin Doljak

V letošnjem Tednu za življenje želimo spomniti in poudariti, da je življenje dar katerega vrednost je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Ni ga mogoče kupiti ali odkupiti. Ničesar nismo storili, da bi si ga zaslužili, in ni nobenega načrta odplačevanja. Mi smo prejemniki in še vedno zahtevamo, kot da smo upravičeni. Kljub vsemu pa je vsakemu od nas dan brezplačno in milostno.

Žal pa se je naš svet znašel na spolzkem terenu, ki upravičuje pomoč pri samomor iz kakršnegakoli razloga. Kaj se je zgodilo, da si ne pomagamo živeti, temveč nam predlagajo, da bi si pomagali umreti?

Kaj se je zgodilo z upanjem?

Naš odgovor je lahko tudi sledeč. Upanja ni nič manj in nič se ni zgodilo z njim, ker On, ki je vse ustvaril, nas je ustvaril za večnost. Na večnost pa zremo z upanjem. Torej upanje nosimo v sebi.

Teden za življenje nas želi spodbuditi, da to upanje tudi pokažemo. Da vsem tistim, ki nas nagovarjajo, naj si pomagamo umreti, rečemo – ne umreti, ampak POMAGAJMO SI ŽIVETI in s tem POVZDIGNIMO DAR ŽIVLJENJA, ki smo ga nekoč prejeli kot zastonjski in milostni dar.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  26. navadna nedelja, roženvenska, šagra sv. Mihaela, 1.10.2023, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

 

Ponedeljek 2.10.2023

 

Sv. Lucija ob 19h v zahvalo in čast sv. Vianeju Osek 90

Torek 3.10.2023

 

Ozeljan ob 19h K nadangelu Mihaelu za varstvo pred hudičevimi napadi Ozeljan 60

Sreda 4.10.2023

 

Šempas ob 19h za župnijo, po maši čaščenje Najsvetejšega

 Četrtek 5.10.2023

Sv. Lucija ob 19h + Ušaj Pepi Vitovlje 82a                         

 

Prvi petek 6.10.23

 

Osek ob 19h + Marija in Ludvik Badalič Osek 89a

Sobota 7.10.2023

 

Šempas ob 8h + Vinko Humar Šempas 131a

8.10.2023, 27. navadna nedelja, rožni venec molijo naprej prvoobhajanci in njihovi starši  

Ozeljan 7.45 + Mervič Majda Šmihel 33

Osek ob 9h + starši Gleščič Osek 75 

Šempas ob 10.30 + Nikolaj Venier

V nedeljo 15.10.2023 ob 17h, bo v cerkvi Kristusa Odrešenika  Nova Gorica dobrodelna prireditev GORIŠKA DLAN. Vstopnice bodo na voljo po nedeljski sv. maši. Priporočen dar je 8€.

MOLITEV K SVETEMU NADANGELU MIHAELU 

O slavni princ nebeške vojske, sveti nadangel Mihael, brani nas v boju zoper vladarstva in oblasti, zoper gospodovalce teme tega sveta in zoper hudobne duhovne sile v nebeških področjih. Pridi na pomoč ljudem, ki jih je Bog ustvaril nesmrtne, jih naredil po svoji podobi in jih odkupil za visoko ceno ter rešil tiranije hudiča.

S svojimi legijami svetih angelov bojuj danes Gospodov boj, kot si se že od nekdaj bojeval proti Luciferju, vodji ošabnih duhov in vsem njegovim upornim angelom, ki niso imeli moči, da bi se ti zoperstavili, in v nebesih ni bilo več prostora zanje. Vržen je bil tisti veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje vesoljni svet; in vržen je bil na Zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.

Toda glej! Starodavni sovražnik človeštva in morilec od samega začetka se je silovito dvignil. Spremenjen v angela luči se potika naokoli z vso množico hudobnih duhov in napada zemljo, da bi izbrisal ime Boga in njegovega Kristusa, da bi ujel, ubil in pahnil v večno pogubo duše, ki so bile namenjene za krono večne slave. Ta hudobna kača kot nečist hudournik vliva v ljudi izprijenega uma in pokvarjenega srca strup svoje zlobe, duha laži, brezbožnosti in bogokletstva, smrtonosni dih nečistosti in vse oblike pregreh in pokvarjenosti.

Najbolj prebrisani sovražniki so napolnili z grenkobo in opijanili z žolčem Cerkev, brezmadežno nevesto Jagnjeta. Na njene najsvetejše zaklade so položili svoje brezbožne roke. Kjer je bil ustanovljena stolica preblaženega Petra in sedež resnice kot luč narodom, so postavili prestol svoje gnusobe in brezboštva; da bodo lahko, ko bo udarjen pastir, razpršili čredo.

Stoj torej ob strani, nepremagljivi vodja, Božjemu ljudstvu zoper to duhovno zlobnost, ki ga napada, in poskrbi za zmago. Sveta Cerkev te časti kot svojega varuha in zavetnika; slavi te kot branitelja pred brezbožnimi silami zemlje in pekla. Tebi je Gospod izročil duše odrešenih, da jih vodiš v nebeško blaženost. Prosi Boga miru, naj stre satana pod našimi nogami, da ne bo več držal ljudi v ujetništvu in škodoval Cerkvi. Daruj naše molitve pred obličjem Vsevišnjega, da bomo hitro deležni Gospodovega usmiljenja, in zgrabi zmaja, staro kačo, ki je hudič in satan, zveži ga in pahni v brezno, tako da ne bo več zapeljeval narodov. Zato z zaupanjem v tvoje varstvo in zaščito z oblastjo naše službe (laiki in duhovniki, ki niso prejeli reda eksorcista rečejo: z oblastjo svete matere Cerkve) v imenu Jezusa Kristusa, našega Boga in Gospoda, odvračamo napade hudičeve prevare.                                                                          Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju; bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudega duha. Ukroti naj ga Bog, ponižno za to prosimo. In ti, vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z Božjo pomočjo v pekel pahni. Amen.

Prosite Božjega angelskega poveljnika, naj varuje vas in vašo družino pred duhovnimi in telesnimi nevarnostmi

Svetega nadangela Mihaela po vsem svetu poznamo po njegovi angelski zaščiti, tako telesni kot duhovni. Številni kristjani so se stoletja zatekali po njegovo pomoč in po njegovi priprošnji se je zgodilo mnogo čudežev. K svetemu Mihaelu so pogosto molili med smrtonosnimi obdobji srednjeveške kuge, pred kratkim pa so ga za pomoč in zaščito pred okužbo z novim koronavirusom prosili v italijanskem svetišču Monte Gargano, na kraju starodavnega prikazanja.

Predstavljamo vam molitev, s katero sv. nadangela Mihaela prosimo za zaščito pred vsakršno boleznijo in zlom, v njej pa izpostavljamo njegovo vlogo nebeškega varuha in poveljnika.

Mihael, veličastni nebeški princ in prvak nebeške vojske, varuh človeških duš, osvajalec upornih angelov, služabnik Božje palače, pod Jezusom Kristusom naš plemeniti poveljnik, obdarjen z nadčloveško odličnostjo in krepostmi, obljubi, da boš rešil vsega hudega nas, ki se polni zaupanja zatekamo k tebi; naj pod tvojim nenadkriljivim varstvom vsak dan napredujemo v zvestem služenju našemu Bogu. Amen.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek,  24.9.2023, 25. navadna nedelja, Slomškova, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

Dan, datum

 

 kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

 

Ponedeljek 25.9.2023

 

Sv. Lucija ob 19h + Badalič Jelica osek 90

Torek 26.9.2023

 

Ozeljan ob 19h K angelom varuhom za varstvo pred silami zla Ozeljan 60

Sreda 27.9.2023

 

Šempas ob 19h v zahvalo Šempas 168b, po maši čaščenje Najsvetejšega

 Četrtek 28.9.2023

Sv. Lucija ob 19h za tolažbo vsem ovdovelim                          

 

Petek 29.09.23

 

Osek ob 19h + Milka Ušaj Osek 66p. n. Žorž

Sobota 30.9.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo

26. navadna nedelja, roženvenska, šagra sv. Mihaela  

Osek ob 9h + Gleščič Miroslav Osek 93 

Šempas ob 10.30 v zahvalo in priprošnjo Šempas 33d

Šmihel ob 16h + Rijavec Radovan Šmihel 49

V torek26.9.2023  ob 19h 30 v stari učilnici, imamo srečanje ŽK Šempas.

V nedeljo 15.10.2023 ob 17h, bo v cerkvi Kristusa Odrešenika  Nova Gorica dobrodelna prireditev GORIŠKA DLAN.

Vstopnice bodo na voljo po nedeljski sv maši. Priporočen dar je 8€.

Prosim, če lahko oznanite ob nedeljah 24.9,1.10. in 8.10. 2023.

 

Zapisnik seje ŽPS Šempas z dne 14.9.2023

1. Točka- Uvod

G. Župnik je predstavil knjižico LEPOTA BOGOSLUŽJA in predlagal razmišljanje o odlomku Pomen in vloga

bogoslužja v življenju vernika. Po krajšem razmišljanju je vsak podal svoj pogled na vsebino tega odlomka;

 

2. Točka – Razpored liturgičnega leta do konec januarja 2024

- V mesecu oktobru se bo molilo rožni venec ½ ure pred mašo in sicer po skupinah:

1. nedelja ŽGS in ŽPS

2. nedelja družine s prvoobhajanci

3. nedelja Karitas

4. nedelja starši z njihovimi birmanci, prehod na zimski čas

5. nedelja pevci in bralci

31.10. - maša na vojaškem pokopališču v Oseku za vse pobite ob 15h

1.11. - Vsi sveti – po istem razporedu kot druga leta

5.11. – Zahvalna nedelja – Zakonski jubilanti

Popoldne Križev pot - Ovčji plac ob 14h izpred Olge

12.11. – Seznam tistih , ki želijo Marijo romarico ( Suzana)

22.11. – Sv. Cecilija – pri maši pojejo vsi trije zbori skupaj

25.11. – Karitas začne izdelovanje adventnih venčkov

- Adventne vence v cerkvah izdelajo birmanci 7.razred

- Jaslice pripravijo birmanci 8. razreda

26.11. Nedelja Kristusa Kralja – vsi zbori skupaj pripravijo kosilo v župnišču

5.12. – Miklavževanje v Ozeljanu ob 18h

10.12. - 2. adventna nedelja spovedovanje v Šempasu, za razpored bodo lističi

17.12. - 3. adventna nedelja češčenje v Šempasu po novem razporedu:

- ob 8,30 h – 9,30 h molitvena skupina, pevci, Karitas in ostali

- od 9,30 - 10 h tišina

- 10 h – 10,30 h mladi

24.12. – nedeljske maše kot vsako nedeljo

Zvečer ob 20h maša v Ozeljanu in polnočnice v Oseku in Šempasu,

Božične maše: Osek, Šempas ob nedeljskih urah

1.1.2024 - Novo leto : maše ob 9h Osek in 10,30h Šempas

6.1. Sveti trije kralji : maša ob 18h Šempas

21.1. Nedelja božje besede - pripravijo bralci

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 24. navadna nedelja, 17.9.2023, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19h

 

Ponedeljek 18.9.2023

 

Sv. Lucija ob 15h pogreb + Badalič Jelice Osek 90 ob 19h srečanje ŽGS Osek

Torek 19.9.2023

 

Ozeljan ob 19h K Svetemu Duhu za poslušnost Božjim navdihom Ozeljan 60

Sreda 20.9.2023

 

Šempas ob 19h za župnijo, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 21.9.2023

Sv. Lucija ob 19h + g. Anton Gleščič p. n. Osek 6

 

Petek 22.09.23

 

Osek ob 19h + Milka Ušaj p. n. Vitovlje 83b

Sobota 23.9.2023

 

Šmihel ob 13.30 poroka med Zalo Močnik Slap 67 in Matejem Rožič Šmihel 22

24.9.2023, 25. navadna nedelja, Slomškova

Ozeljan ob 7.45 + Danjel Pavlin Ozeljan 110

Osek ob 9h + Stanko Batič p.n. Faganel osek

Šempas ob 10.30 v zahvalo Šempas 168b

Nekaj pojasnil o vrednem prejemanju evharistije piše g. Rafko Klemenčič

Kdor je krščen, je sprejel krščansko življenje v celoti. Po krstni milosti sta dva, ki živita skupaj kakor mož in žena, dolžna to življenje vključiti v zavezo svetega zakona. Kdor ima pogoje, da se poroči, in to zavestno zavrača, ne more prejemati evharistije.

Temeljno razločevanje
Razlikovati je treba stanja, v katerih človek pade in se pobere, in tista, za katera se je zavestno odločil in niso več le padec. Nekdo lahko naredi zelo hud greh, vendar se pokesa in pobere. Padec nekatere celo močno zbliža z Bogom. Zavračanje poroke je (v večini primerov) zavestna odločitev, da »Boga ne potrebujeta« in ne potrebujeta zakramenta. Ne gre več za padce v greh. Zaradi te zavestne odločitve, da živita kakor mož in žena, pokažeta, da sicer že prerojena v krstu tudi evharistije »ne potrebujeta« in zato »ne smeta« prejemati obhajila zunaj smrtne nevarnosti.

In zakaj ločeni lahko prejemajo evharistijo? Ker so še vedno poročeni in živijo svoj zakon, čeprav se jim je družina porušila. Vprašanje krivde, da je prišlo do ločitve, je nekaj drugega, krivdo lahko predamo Bogu pri iskreni spovedi. Mnogi pa lahkomiselno ali iz nevednosti kar pristopijo k obhajilu, čeprav živijo z novim sopotnikom kakor mož in žena. Tako tudi s sveto spovedjo ne morejo rešiti svojega stanja.

Gre torej za vprašanje greha, ki je padec, in tistega, ki je smrten, kadar zavračamo milost. Zato se tisti, ki ste iskreno naredili vse, kar ste mogli, in še vedno ne morete prejemati obhajila, ne čutite izločeni. Evharistija je veliko več kakor le hostija, ki jo prejmemo. Bog ve za vse križeve pote in lahko vse obrne v dobro, ko mu zares izročimo svoje življenje.

Med nami je vse več parov, ki bi si želeli prejemati obhajilo, ki zelo hrepenijo po njem, vendar ga ne morejo, ker živijo v novi zvezi in so še vedno poročeni s prejšnjim možem ali ženo. Zato je toliko večja odgovornost tistih, ki bi lahko uredili zakon, a ga ne. Čeprav ljudi v take zveze silijo tudi državna zakonodaja, javno mnenje, finančne koristi in drugo, gre vendarle največkrat za vprašanje vere. Zato pomagajmo mladim in manj mladim, da bi stopili na pot odrasle vere.

Ni pa neurejenost zakonske zveze in spolnega življenja edina prepreka pri vrednem prejemanju obhajila. To problematiko obravnava šele šesta zapoved. Pred njo je še pet drugih pomembnejših. Pomembno je tudi v kakšnih medosebnih odnosih živimo. Lahko smo celo v stalnem sovraštvu. Veliko je tistih ki po cele mesece, iz malomarnosti in lenobe ne pridejo k maši, potem pa kar pristopijo k obhajilu. Nekateri imajo ne samo spodrsljaj preklinjanja, amapk pravo navado – razvado in kljub temu ne čutijo pri sebi nobene krivde, pohujšujejojo pa se nad grehi drugih...

Evharistija je več kot samo obhajilo

Bog Oče ljubi vsakega človeka. Nikogar ni, ki bi ga Bog ne ljubil. Vse pa se spremeni, ko se človek Bogu odpre ali ko se pred njim zapre. Kristjan s krstom ni prejel le nekega blagoslova, ampak samo Jezusovo življenje. Zato je za kristjana – za razliko od drugih – odločilno, ali sprejme Jezusa v svoje življenje. Brez njega ni mogoče »zdržati«, ni mogoče živeti krščanskega življenja dlje časa. Prej ali slej pride preizkušnja.

Sveto obhajilo torej prejemamo zato, ker potrebujemo moč, da bomo zmogli in ne zato, da bi to delali zaradi drugih.

Kdo “je vreden”?

Glavno vprašanje o vrednem prejemanju zakramentov je v tem, kdo živi z Bogom kot Odrešenikom in kdo se tudi kot kristjan hoče odrešiti sam.

Mnogi se zaradi občutka krivde pred Bogom in pred skupnostjo čutijo manj vredne in se tudi zaradi tega oddaljijo od Cerkve. Z oddaljitvijo pa se oslabi krvni obtok in celice brez obtoka začnejo odmirati.

Kadar ne morete prejeti evharistije, lahko pristopite in z znamenjem (prekrižane roke na prsih, prst na ustih) pokažete, da želite križ na čelo. To je znamenje, da želite biti kljub vsemu vključeni v občestvo. Obhajila nikoli ne prejmem samo zase, vedno se z njim vključujem v povezanost z vsemi. Bog ima vedno odgovor na nastalo situacijo, če se mu le zares odpremo.

PRIHAJANJE K OBHAJILU Tudi sam način pristopanja k svetemu obhajilu lahko pomaga k mirnemu in zbranemu prejemanju zakramenta.
Da bi bilo čim manj nepotrebnega zatikanja, poskrbimo, da gre lepo po vrsti: najprej prve klopi z desne in leve, za njimi druge in tretje in tako naprej. Res je lepo, če pridejo otroci posebej prvi, vendar je morda še bolje, da prihajajo skupaj z odraslimi po vrsti. Seveda lahko kdo od njih pride tudi prej, če mu je nerodno med »ta velikimi«.Vsak pride s svoje strani v vrsto na svoji strani, da se lahko brez križanja najbolje po zunanji strani ob steni vrne na svoj prostor. Ob tem ponovno spodbujam družine in vse druge, naj vam ne bo nerodno biti pri maši v prednjih klopeh ali pri stranskih stolih čim bliže oltarju. Ne imejte občutka, da se izpostavljate pred drugimi. Še posebej vabim mlade, da ste glede tega korajžni, saj je zadaj, odmaknjen zelo težko bolje »pasti v mašo«.

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 23. navadna nedelja, 10.9.2023, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Za Stično se še danes sami prijavite direktno g. Boštjanu Toplikarju župniku iz Dornberka na naslov: bostjan.toplikar@rkc.si, GSM: 031 665 299

Dan, datum

teden mladih

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

trenutno nimam niti ene ga mašnega namena za Šempas in Ozeljan

Ponedeljek 11.9.2023

 

Sv. Lucija ob 19h v čast angelom varuhom za vnuke Vitovlje 45h 19.30 v Oseku ŽPS Osek

Torek 12.9.2023

 

Ozeljan ob 19h + Loverčič in Mervič Ozeljanb 37

Sreda 13.9.2023

 

Šempas ob 19h + Šavli Julijana Osek 69, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 14.9.2023

Sv. Lucija ob 19h + g. Anton Gleščič p. n. Batič Osek 6b, 19.30 v Šempasu ŽPS Šempas

 

Petek15.09.23

 

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo za 50. let skupnega življenja Fornazarič Vitovlje 63

Sobota 16.9.2023

 

Šempas ob 8h za spreobrnjenje grešnikov

23. navadna nedelja, 17.9.2023

Ozeljan ob 7.45 + Špacapan Ozeljan 114

Osek ob 9h v zahvalo za 25 let zakona Vitovlje 48b

Šempas ob 10.30 za župnijo

V oktobru skavti začenjamo novo skavtsko leto. S PREHODI, ki bodo v nedeljo, 1. 10. 2023 bomo medse sprejeli nove člane. Vpisujemo otroke in mlade od 6 do 21 let, ki si želijo nepozabne pustolovščine, skavtskih veščin, novih izzivov, druženja s prijatelji ob tabornem ognju ... Več o skavtih si lahko ogledate na povezavi. Kdor se nam želi pridružiti, naj izpolni spletno prijavnico. Prijave sprejemamo do 25. 9. 2023. V primeru zapolnitve posamezne skupine, bo vzpostavljena čakalna lista. Za več informacij nas lahko kontaktirate na: nova.gorica1@skavti.si , 040 215 323 ali 041 212 813. Škof Štumpf animatorjem: 'Najbolj sem vesel, če srečam mlade, ki hočejo kaj napraviti za Boga in druge'

Iz leta v leto lahko opažate, da v oratorije prihaja vse več otrok in z njimi tudi staršev, ki ne verujejo v Boga. Zakaj prihajajo? Zato, ker bi radi doživeli nekaj lepega. Dobro vedo, da je oratorij kraj sprejetosti, varnosti, pozornosti, in je kraj, kjer si znate vse deliti drug z drugim. To je vidno tudi pri sveti maši, pri molitvah, po raznih delavnicah, pri igri in tudi pri kosilu in malicah, Tudi neverni vedo, da tega vsi zelo potrebujemo. Vse te čudovite lastnosti oratorija pomenijo preddverje Božjih vrat, ki vodijo do Boga. In nekateri, ki ne verujejo, tudi tako najdejo pot do njega.

Gre za pustolovščino, ki ji je močno podobna zgodba o Hobitu. O tej zgodbi ste med letošnjim oratorijem razmišljali, se pogovarjali in tudi imeli delavnice. Hobiti niso ljudje velikih zgodb, saj jih zanima samo zapečkarsko življenje. Šele, ko jih nadnaravne sile dobesedno porinejo v velike zgodbe, postanejo pomembni in odločilni. V njihovih rokah je usoda sveta. Zaradi njih zlo doživi polom. Na koncu teh številnih zgodb Frodo uniči prstan, ko ga vrže v žareče globeli Mordorja. V Hobitu in trilogiji o Gospodarju prstanov niso kralji, vilini, škrati protagonosti, ampak hobiti majhni, nerodni, čudni, čokati človečki.

Jeremija in hobiti so si precej blizu. Ni pomembno kdo in kakšen si, pomembno je, da si poklican. In če si poklican, moraš napraviti to, za kar si bil poklican. Ne sprašuje se, zakaj si poklican, ker odgovor ni pomemben. Tudi meni do sedaj še nihče ni povedal, zakaj sem bil poklican za škofa. Ne vem. Nekaj časa sem premišljeval, pa sem nehal. Sedaj si govorim: Če je papež tako hotel, je pač hotel. Najbrž so mu že povedali, kakšen sem, pa je vseeno hotel, da me pošlje, najprej v Maribor, sedaj pa v Soboto. Eni pravijo, daje to dobro, drugi pravijo, da ni dobro. Briga me. Pomembno je samo to, da delam v občestvu s papežem in drugim škofi to, kar v srcu čutim, da moram delati.

Hobiti so tudi meni precej podobni. Nisem sicer majhen, obilen pa kar precej. Sem zelo zanimiv za škandale, ki okrog mene brenčijo kot komarji. Že davno sem se sprijaznil, da kakšnega posebnega miru ne bom nikoli imel. Zame je pomembno, da poskušam odkrivati in delati to, kar od mene pričakuje Bog in ljudje, ki vanj verujejo ali pa ga še iščejo.

Najbolj sem vesel, če srečam mlade, ki hočejo kaj napraviti za Boga in druge. To je zame največji talent. Mladi niste ne hobiti ne kralji in kraljice ne vilini in škrati, mladi ste samo mladi, in že kmalu tudi več ne boste mladi. Življenje hitro gre naprej, čas odteka. Največja pomanjkljivost mladosti je, da hitro mine. Bog kliče samo nekajkrat: ob rojstvu in krstu, v mladosti, nekatere še mogoče v zrelih letih, potem pa pokliče poslednjič, v uri prestopa v večnost.

Animatorstvo za oratorij je dober trening za pogum, da se ne bi zbali, ko boste slišali: »Nikar več ne govori, da si še vedno deček ali deklica, kajti h komur koli te pošljem bo šel, in kar koli ti ukažem, boš govoril. Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem, govori Gospod.«

In kam naj bi šel? In kaj naj bi šla? Tja, kjer bodo drugi zmeraj iskali Boga; tja, kjer bodo drugi zmeraj potrebovali tvoje talente. Apostol Pavel daje recept tudi za to pot: prizadevajte si živeti v miru, držite se svojih opravil, in delajte s svojimi rokami. Ljubezen pa nam odkriva, kako naj vse to delamo.

Precej hobitsko zveni vse to, vseeno pa nam zveni v krepko pomoč za varno hojo na poti vere do Očetovo hiše v nebesih. Gremo skupaj naprej, samo naprej…

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 22. navadna nedelja, angelska, 3.9.2023, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Za Stično se še danes sami prijavite direktno g. Boštjanu Toplikarju župniku iz Dornberka na naslov: bostjan.toplikar@rkc.si, GSM: 031 665 299

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 4.9.2023

 

Sv. Lucija ob 20h Svetemu Duhu v zahvalo in priprošnjo Osek 16a

Torek 5.9.2023

 

Ozeljan ob 20h za vse pokojne Jermolj Ozeljan 19b

Sreda 6.9.2023

 

Šempas ob 20h + Olga in Alojz Mladovan Šempas 33g, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 7.9.2023

Sv. Lucija ob 20h v čast Svetemu Duhu za duševno in telesno zdravje Vitovlje 83b

Petek 8.9.2023, Marijino rojstvo

Osek ob 20h + Stanko Batič p. n. Izola

Sobota 9.9.2023

Romanje na Sveto Goro

ob 8h križev pot s Prevalij ob 9.30 srečanje za strežnike, ob 10.30 sv. maša za duhovne poklice, ob 13h mini koncert in litanije.

23. navadna nedelja,

Ozeljan ob 7.45 + Frančiška Jermolj Šmihel 69

Osek ob 9h + Marko in Ema Košuta Osek 15

Šempas ob 10.30 + starši Marija in Ladislav Vovk Šempas 131

Priprava na krst Nova Gorica 21.9.2023 ob 17.30, Stična mladih 16.9.2023, Verouk za prvoobhajance prvo sredo v mesecu ob 17.30h do 18.30h. Začnemo 6.9.2023.

1. razred

sreda ob 16.30h

Lara Počkar

 

2.razred

ponedeljek ob 16h

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16.45

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 

Pevske vaje za otroški pevski zbor v nedeljo pred mašo?

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 21. navadna nedelja, 27.8.2023, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260


 

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 28.8.2023

 

Sv. Lucija ob 20h za vse pokojne badalič Osek 42

Torek 29.8.2023

 

Ozeljan ob 20h + Mervič Darjo Ozeljan 32b

Sreda 30.8.2023

 

Šempas ob 20h v dober namen Šempas 163a, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 31.8.2023

Sv. Lucija ob 20h za Božje varstvo Vitovlje 81

 

Petek 1.9.2023

 

Osek ob 20h + Ušaj Milka Osek 66

Sobota 2.9.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo

22. navadna nedelja, angelska, 3.9.2023

Ozeljan ob 7.45 + Roza Rožič Šmihel 22

Osek ob 9h + Hrovatin Osek 16

Šempas ob 10.30 za blagoslov veroučnega in šolskega leta

Priprava na krst Nova Gorica 21.9.2023 ob 17.30, Verouk za prvoobhajance prvo sredo v mesecu ob 17.30h do 18.30h. Začnemo 6.9.2023.

1. razred

sreda ob 16.30h

Lara Počkar

 

2.razred

ponedeljek ob 16h

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16.45

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 


 

Papež na bdenju v Lizboni: »Samo ena stvar je zastonj, Jezusova ljubezen«

Obhajanje vigilije s papežem Frančiškom na Svetovnem dnevu mladih.

Ko se je v Lizboni zvečerilo, so se mladi romarji iz celega sveta zbrali v parku Tejo, da bi obhajali vigilijo s papežem Frančiškom na peti dan Svetovnega dneva mladih. Papež Frančišek je v nagovoru mladim, ki so se zbrali, prikazal Blaženo Devico Marijo kot »misijonarko veselja« in kristjane povabil, naj »urijo« svoja srca za ljubezen do Boga in bližnjega.

Prvi del večernega bdenja se je začel z umetniško predstavo. Nastopili so člani igralske skupine Ensemble 23 in skupina 50 mladih iz 21 različnih držav, ki so predstavili zgodbo o življenju Device Marije.

»Bodimo misijonarji veselja«

Geslo Svetovnega dneva mladih »Marija je vstala in se odpravila v naglici« (Lk 1,39) je bilo temelj nagovora papeža Frančiška mladim romarjem na vigiliji. »Marija naredi nekaj, kar od nje niso zahtevali, nekaj, česar ji res ni bilo treba narediti. Zakaj?,« se je spraševal sveti oče. Odgovoril je s citiranjem Kristusovega odlomka: »Ker je ljubila, in kdor ljubi, leti, teče in se veseli.«

V svojem odprtem govoru je papež jasno in glasno spregovoril o pomembnosti našega poslanstva; da prinašamo veselje evangelija vsem okoli nas. Njegove besede so bile polne modrosti, ki so se dotaknile prav vsakega izmed nas. Z jasnostjo je poudaril, kako lahko vsak posameznik prispeva k širjenju ljubezni in sočutja ter kako lahko preprosta dejanja dobrote pustijo globoke sledi v življenju drugih.

Radost je misijonarska!« Dolžnost vsakega izmed nas je, da to veselje prinaša drugim. (papež Frančišek)

Papež Frančišek o vlogi staršev, starih staršev in duhovnih voditeljev

Papež Frančišek je v nadaljevanju razmišljal o koreninah našega veselja in spomnil, da smo tudi mi prejeli vesel krščanski zgled od tistih, ki so bili pred nami. »Če se ozremo nazaj,« je dejal, »se spomnimo ljudi, ki so bili svetlobni žarek našega življenja: starši, stari starši, prijatelji, duhovniki, redovniki in redovnice, kateheti, animatorji in učitelji. Oni so korenine našega veselja.«V življenju ni nič zastonj; za vse je treba plačati. Samo ena stvar je zastonj: Jezusova ljubezen. (papež Frančišek)

»Ko pademo je pomembno, da vstanemo« 

Da bi ponudili veselje drugim, je nadaljeval papež Frančišek, moramo najprej najti svoje notranje veselje. Nato je potrebno notranje veselje še »usposobiti,« da ga lahko v čisti polnosti predajamo drugim. Priznal je, da je lahko utrujajoče in težko »biti korenine« veselja. Tudi ko pademo, je pomembno, da vstanemo in poskusimo znova, je zaključil papež.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 20. navadna nedelja 20.8.2023, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260


 

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 21.8.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Sonja Živec Vitovlje 71a

Torek 22.8.2023

 

Ozeljan ob 20h K Mariji Vnebovzeti za zaščito Ozeljan 60

Sreda 23.8.2023

 

Šempas ob 20h + Jože Cernatič Šempas 159, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 24.8.2023

Sv. Lucija ob 20h v čast sv. Janezu Vianeju za duhovnike Vitovlje 81

 

Petek 25.8.2023

 

Osek ob 20h + Bratuž Stojan Osek 49b

Sobota 26.8.2023

 

Šempas ob 8h + Pepca in Angel Markočič Šempas 43a

21. navadna nedelja, 27.8.2023

Ozeljan ob 7.45 + Cej Marija in Miroslav Šmihel 13

Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo za 70 let življenja Vitovlje 62a

Šempas ob 10.30 za župnijo

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov 23.8.2023 Evropski parlament se je za njegovo razglasitev zavzela septembra 2008 na pobudo podpisnikov Praške deklaracije.

POROK ZA DEMOKRACIJO – SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA ( napisano 2020 vendar aktualno)

Skupni evropski prostor vključuje prizadevanja njenih članic za odprto in poglobljeno razumevanje, sprejemanje in vrednotenje preteklosti, ki je bila v 20. stoletju zaznamovana z mnogimi vzponi in dosežki, pa tudi s stranpotmi in padci, ki so dosegli najnižjo točko z nacionalsocializmom, fašizmom in komunizmom. Od omenjenih totalitarizmov smo Slovenci okusili vse tri, ki so nas zaznamovali s številnimi človeškimi žrtvami, trpljenjem posameznikov, družin in skupnosti ter nas prikrajšali za dostojanstvo, mir in življenje v svobodi za dolga leta in desetletja.

Ob letošnjem 23. avgustu - evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se ustavljamo ob treh mejnikih slovenske zgodovine 20. stoletja, ki nas v letu 2020 spominjajo na boleče trenutke narodove preteklosti.

Med njimi se najprej spomnimo 100 letnice požiga Narodnega doma v Trstu, ki je letos, ob srečanju na najvišjem državnem nivoju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle, slovenski narodni skupnosti prinesla vrnitev Narodnega doma. Ta je predstavljal osrednji sedež in simbol vzpona Slovencev v Trstu, pred usodno zarezo prve svetovne vojne ter vključitve v italijansko državo. Sledilo je divjanje italijanskih nacionalistov, ki so takoj po prvi svetovni vojni, ko je Italija zasedla Tržaško in Goriško, začeli z napadi na Slovence in z uničevanjem slovenskih narodnih ustanov. Za Slovence je spomin na fašizem prežet s spominom na neizmerno narodovo trpljenje, ki se je začelo že pred uradnim nastopom fašizma v Italiji in je za seboj pustilo trajne posledice in z njimi povezana prizadevanja številnih posameznikov, ki so bili pripravljeni boj za pravice Slovencev ob meji plačati z življenjem.

Drugi pretresljivi pomnik, od katerega letos mineva 75 let, je vezan na izvensodne povojne umore, ki so zahtevali 15.000 žrtev pripadnikov domobranskih enot in civilistov. Izvedba umorov je bila del povojne revolucionarne čistke, ki jo je ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Do zdaj je na celotnem slovenskem ozemlju evidentiranih blizu 700 množičnih grobišč. Šele po 75 letih je letos, v Kočevskem rogu prvič potekala spominska slovesnost na mestu, kjer so se dejansko izvajali umori nad Slovenci, to je v Macesnovi gorici.

Na tem mestu sta na letošnji slovesnosti predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Vlade Janez Janša v svojih govorih in osebnih spominih, ki ju sicer postavljajo na različna bregova, poudarila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot dejanja na poti k narodni spravi. Ob osamosvojitvi smo Slovenci dokazali, da nismo obsojeni na razkol, ampak znamo in zmoremo stopiti korak naprej, korak na poti do sprave. Po končani slovesnosti pri Macesnovi gorici sta predsednika položila še venec pri spomeniku partizanskih žrtev v Smrečju pri Turjaku.

Povojna morija je za seboj pustila trpljenje posameznikov, družin, izginotje vaških skupnosti, propad obrtnikov, podjetnikov in kmetov, utišanje intelektualcev ter dolgotrajne globoke travme, ki so zaznamovale generacije Slovencev. Travme so zaznamovale žrtve pa tudi rablje, ki so zavržna dejanja izvajali po lastni volji ali po naročilu nadrejenih.

Tretji dogodek, montiran politični »božični proces« od katerega letos prav tako mineva 75 let, se je zgodil že po koncu druge svetovne vojne, v t. i. »svobodni« državi in je bil del komunističnega represivnega sistema, ki je na tak način gradil totalitarno oblast. Sojeno je bilo 34 osebam, vplivnim političnim nasprotnikom komunizma, ki so bili obtoženi sodelovanja v Slovenski, Sokolski in Narodni legiji, obveščevalnih službah, domobranstvu, Katoliški akciji in sodelovanja z okupatorjem. Na zatožni klopi je bilo tudi pet duhovnikov. Proces se je končal z osemnajstimi obsodbami na smrt, trem je bil določen odvzem prostosti za dobo 20 let s prisilnim delom, enemu za dobo 18 let, šestim za 15 let, dvema za dobo 12 let in trem za dobo 10 let. Eden je bil oproščen. Izvršenih je bilo šest smrtnih obsodb. Proces je bil eden od številnih orodij, ki jih je nova oblast uporabila proti svojim potencialnim nasprotnikom, med katerimi so bili poleg že prej omenjenih množic domobrancev in civilistov tudi številni Slovenci, ki so ostali doma in niso šli na pot begunstva. Zanje je bil to čas brezpravja in policijske države, ovajanja, vohunjenja, kratenja svobode misli in gibanja, montiranih sodnih procesov, uničevanja zasebnega kmetijstva, obrti in podjetništva, nadzora v šolskih institucijah, nacionalizacije, boja proti Cerkvi in še mnogih pojavnih oblik, ki so lastne totalitarnim in avtoritarnim sistemom.

Življenje v javnosti, kjer je moral biti človek tiho oziroma se podrediti vsiljenemu javnemu mnenju,  se je večkrat močno razlikovalo od življenja za domačimi zidovi. Nesvobodno okolje je pustilo dolgotrajne posledice in globoke rane. 

V boju proti totalitarizmom in njihovim posledicam so bila ključna prizadevanja posameznikov in skupin, ki so verjeli v svobodo, pravičnost in demokracijo in ki so imeli pred seboj jasno vizijo, kakšna mora biti družba, ki človeku zagotavlja temeljne pravice in svoboščine. Mnogi med njimi so bili za te ideale pripravljeni dati svoja življenja. Ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov jim posvečamo še poseben spomin in spoštovanje. Iz njihovih pogumnih dejanj črpamo moč za nove korake k spravi, za bivanje v sožitju in miru ter za spoštljivo življenje v skupnosti evropskih narodov.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 19. navadna nedelja 13.8.2023, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

današnja nabirka je za prizadete v vremenskih ujmah, po maši ob 11.30 predstavitev letošnjega oratorija

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 14.8.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Zornik Vitovlje 45h

Torek 15.8.2023, Marijino vnebovzetje

 

Ozeljan ob 7.45 + Prezelj Mirela Ozeljan 72

Šempas ob 10.30 za spreobrnjenje grešnikov Šempas 169c

Vitovlje ob 17h + Roza in Anton Winkler Vitovlje 31

Sreda 16.8.2023

 

Šempas ob 20h + Živec Martina Šempas 25, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 17.8.2023

Ozeljan ob 20h za župnijo

 

Petek 18.8.2023

 

Osek ob 20h + Badalič Karlo Osek 91

Sobota 19.8.2023

 

Sv. Lucija ob 11h zlata poroka Marije in Mirkota Blaško

20. navadna nedelja 20.8.2023

Ozeljan ob 7.45 + Mavrič Anica Ozeljan 123

Osek ob 9h + Anton Bovcon Osek 6

Šempas ob 10.30 v zahvalo za življenje Šempas 33l


 


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, Jezusova spremenitev na gori, 6.8.2023, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

teden oratorija, prosimo in se zahvaljujemo za pomoč pri malicah: sadje, zelenjavo, sladkarije...

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 31.7.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Marijo Kogoj Vitovlje 72

Torek 1.8.2023

 

Ozeljan ob 20h + k sv. Jakobu za trdnost v veri Ozeljan 60

Sreda 2.8.2023

 

Šempas ob 20h + Brankovič in Ušaj Šempas 169c, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 3.8.2023

Ozeljan ob 20h za pogumnost in srčnost Ozeljan 60

 

Petek 4.8.2023

 

Šempas ob 16h zaključek oratorija, maša za bogate sadove oratorija

Osek ob 20h + Ušaj Milka Osek 66, 8dan

Sobota 5.8.2023

 

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo za srečno vožnjo

19. navadna nedelja 13.8.2023

Ozeljan ob 7.45 + Faganel Jerko ozeljan 74

Osek ob 9h za zdravje p. n. Ušaj Vitovlje 63e

Šempas ob 10.30 + sorodniki Šempas 169c


 

Letošnja tema poletnih oratorijev, ki potekajo po župnijah po vsej Sloveniji, bo Hobit. Gre za roman angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena, v katerem spremljamo pravljično bitje, hobita Bilba, kako se preobrazi iz zapečkarja v junaka. Ni treba posebej poudarjati, da bo to tudi osrednje sporočilo, ki ga bodo animatorji poskušali poleti podati otrokom.

Tema oratorija 2023 bo navdušila ljubitelje domišljijskega sveta

Tilen Mlakar je eden od vodij pri Oratoriju Slovenija in je pomagal snovati program oratorija, dr. Samo Skralovnik pa je docent na Teološki fakulteti pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo. V pogovoru je na zanimiv način vzporejal Tolkienova sporočila s svetopisemskimi odlomki.

 

Vsaka tri leta imamo pri oratoriju temo na podlagi literarnega dela,” je povedal Tilen Mlakar. “Hobit je izstopal po tem, da pri njem ni težko iskati krščanskega sporočila, ker ga je pisatelj pisal kot krščanski svet, prikrit v fantaziji.”

Fantazijske zgodbe pa imajo moč, da človeka nagovorijo na simbolični ravni, sta se strinjala oba sogovornika. Samo Skralovnik je poudaril tudi, da vrsta holivudskih upodobitev Tolkienovih del dokazuje, da so njegova dela tudi za današnji čas zelo aktualna.

fellowship.jpg

Ta brezčasna filmska klasika je v svojem bistvu krščanska

Navsezadnje so tudi evangeliji zgodbe, čeprav ne fantazijske,” je dejal dr. Skralovnik. “Tolkien je zapisal, da bi moral biti človek odrešen na način zgodbe. Človek je pripovedovalec zgodb. Človek je odrešen prek zgodb. Ker smo mi zgodbe in nas nagovorijo zgodbe, čeprav so tudi fantazijske.”

Ali ni zgodba preveč strašna za otroke?

Na vprašanje Davida Tomažina, ali se jima zgodba v Hobitu ne zdi preveč strašna za otroke, ki se bodo udeležili oratorija, sta odvrnila, da so tudi klasične pravljice kdaj strašne.

Tudi v Rdeči kapici volk poje deklico. Treba je računati, da otrok to predela. Še posebej na oratoriju to predelujemo na katehezah. Bi pa izpostavil, da je običajno film precej bolj strašljiv, ker vse elemente vizualno prikaže. Ko pa bereš, pa si lahko predstavljaš manj temačno,” je povedal Tilen Mlakar.

Tudi Samo Skralovnik je dejal: “Definitivno jaz otrok ne bi preveč obvaroval pred tem, s čimer se bodo v življenju srečali v taki ali drugačni obliki in je bolje, da to predelajo načrtno, da jim to osmislimo, kot pa da se s tem srečajo, ko bodo sami ali v neki drugačni družbi.” Izpostavil je tudi, da lahko otrok doživi nekaj kot zgodbo, odrasel pa v njej najde še nekaj več.

Animatorjem svetujeta, naj preberejo knjigo, saj film ne sledi povsem Tolkienovim mislim. Tilen Mlakar je povedal, da so Hobitovo zgodbo za oratorij še dodatno oklestili.

Osredotočili smo se na Bilbovo pot. Njegovo rast od zapečkarja do junaka. V tem primeru ni nek junak kot Superman, ki na koncu postane vsemogočen. Bilbo ostane Bilbo, še vedno zapečkar, nič se ni ‘nabildal’ ali kaj podobnega, vseeno pa se je spremenil, preobrazil in odrasel. V tem smislu je njegova pot junaška.”


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 17. navadna nedelja, 30.7.2023, šagra sv. Jakoba v Ozeljanu, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Prijavo za oratorij v Šempasu lahko dodate na sledeči naslov: https://forms.gle/xUM2jEMdEsfURDtM8 prijave zbiramo do 1.8.2023. Oratorij bo od 7.8.do 11.8.2023

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 31.7.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Sonja živec Vitovlje 71a, 8 dan

Torek 1.8.2023

 

Ozeljan ob 20h + Žižmond in Špacapan Ozeljan 24a

Sreda 2.8.2023

 

Šempas ob 20h v priprošnjo Svetemu Duhu Šempas 163, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 3.8.2023

Ozeljan ob 20h za zdravje Ozeljan 24a

 

Petek 4.8.2023, prvi petek

 

Osek ob 20h za zdravje p. n. Ušaj Vitovlje 63e

Sobota 5.8.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo

Jezusova spremenitev na gori, 6.8.2023

Ozeljan ob 7.45 + Roza Rožič Šmihel 22, 8 dan

Osek ob 9h za vse + Bovcon Osek 88

Šempas ob 10.30 + Marijo Bovcon Šempas 33g

CERKEV SVETEGA JAKOBA V OZELJANU

V Ozeljanu naj bi v 13. stoletju po nekaterih podatkih obstajala pražupnija, ki naj bi obsegala kar precejšnje število vasi, med njimi tudi Šempas, ali vsaj vikariat. V teku časa naj bi izgubil na pomenu, saj se kasneje kot pomemben župnijski sedež v tem delu doline omenja le Šempas.

Cerkev sv. Jakoba stoji na nekoliko privzdignjenem terenu sredi vasi in se z vzhodno stranico dotika grajskega poslopja. Okrog cerkve je bilo nekdaj tudi pokopališče, ki so ga leta 1871 prenesli v spodnji izravnan del vasi. Cerkev naj bi bila prej grajska kapela, ki pa je bila odprta tudi navadnim vaščanom. Z vzhodno stranico se je dotikala grajskega poslopja in imela t. i. kraljevsko emporo, privilegiran privzdignjen prostor za grajsko gospodo.

Ker stoji cerkev na zelo izpostavljenem delu in tudi v zgodovini ni bila nikoli kako drugače zavarovana, je bila velikokrat tarča raznih napadov, predvsem turških. Znano je namreč, daje leta 1504 škof Hieronim, sufragan oglejskega patriarha, ob vnovični posvetitvi cerkve relikvije vzidal v hrbtno stran oltarja, da jih Turki ne bi našli in oskrunili božjega svetišča.

Leta 1570, ko jo je vizitiral nadškof Porcia, je imela dva oltarja, levega posvečenega sv. Jakobu in desnega sv. Nikolaju. Cerkev je imela zvončnico z dvema zvonovoma in še en oltar, kije stal zunaj cerkve. Njena ladja je takrat najverjetneje obsegala velikost današnjega prezbiterija, prezbiterij pa je bil orientiran proti severozahodu.

Zanimiva je opomba iz vizitacij nadškofa Attemsa iz leta 1772, ki govori o tem, da naj bi se tedanji župnik odločil na novo zgraditi podružnično cerkev v Ozeljanu. Bržkone je bila nekdanja grajska kapela takrat povečana. Naslednje stoletje se je tudi ta razširjena cerkev izkazala za premajhno, zato so po letu 1878 bivšo cerkveno ladjo preuredili v prezbiterij, južno od njega pa prizidali današnjo preprosto pravokotno ladjo. Fasada cerkve je skromno okrašena, krasijo jo pilastri, niša s križem, profiliran venčni zidec ter na vrhu trikotno čelo. Zvonik najverjetneje stoji na temeljih starejšega, njegova kapa pa je novejšega datuma.

Na glavnem oltarju, ki je bil najverjetneje narejen konec 19. stoletja, je obrtniška podoba sv. Jakoba. Kipa levo in desno na glavnem oltarju je zaradi pomanjkanja atributov nemogoče identificirati. Zanimiva je freska z motivom poklona Sv. Treh kraljev, ki je naslikana za oltarjem, in je nekdaj najverjetneje krasila ladjo prvotne cerkve v drugi polovici 18. stoletja. Morda je ostanek nekdaj ambicioznejše poslikave notranjščine cerkve, ki pa na žalost ni ohranjena. Za oltarjem se hrani še obrtniška podoba Sv. družine. Na slavoločni steni v ladji sta podobi slikarja Toneta Kralj iz okrog leta 1953, desno podoba Kristusa Kralja v slavi, angeli nosijo kraljevske insignije, Kristus pa kaže na goreče srce, levo pa je podoba Brezmadežne, ki kači tre glavo. Križev pot je tudi delo Toneta kralja. Orgle, delo bratov Zupan iz Kamnegorice iz leta 1900, so nekdaj spremljale mašno bogoslužje v šempaski cerkvi. V Ozeljan so jih prinesli leta 1965, ko so uredili tudi pevski kor v zadnjem delu cerkve. V cerkvi je še dragoceni procesijski križ in lep gotski kip Marije z Jezusom v naročju. 2.4. 2023 smo v apsidi postavili bronast kip vstalega zveličarja, delo akademskega kiparja Ernesta Lamagna, rojenega 1945

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 23.7.2023, 16. navadna nedelja, Krištofova nedelja, darujemo za MINVO, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Prijavo za oratorij v Šempasu lahko dodate na sledeči naslov: https://forms.gle/xUM2jEMdEsfURDtM8 prijave zbiramo do 1.8.2023. Oratorij bo od 7.8.do 11.8.2023

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 24.7.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + g Anton Gleščič Vitovlje 62a

Torek 25.7.2023

 

Ozeljan ob 20h + Andrej in Ana Krapež Šmihel 9

Sreda 26.7.2023

 

Šempas ob 20h + Živec Martina Šempas 25, 8 dan, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 27.7.2023

Ozeljan ob 20h + Dora in Radomir Pavlin Ozeljan 47

 

Petek 28.7.2023

 

Osek ob 20h + Milka Faganel Vitovlje 45i, p. n. Vera in Livija

Sobota 29.7.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo

17. navadna nedelja, 30.7.2023, šagra sv. Jakoba v Ozeljanu

Šempas ob 7.45h + Škarabot Evgen in David Šempas 42

Osek ob 9h + Rozalija in Stanko Gleščič Vitovlje 62

Ozeljan 10.30 v zahvalo Šmihel 9c

6 res dobrih razlogov, zakaj morate na dopust Boste to poletje odšli na dopust ali boste na delu pridno nadomeščali sodelavce, medtem ko se bodo zagoreli izmenjevali na plaži? Imamo šopek razlogov, zakaj je dopust nekaj, kar vašemu delu celo koristi.

Ne glede na to, ali dopust za vas pomeni teden ležanja na plaži, mesec backpackanja po džungli ali zgolj počitek za podaljšan konec tedna v udobju domačega dvorišča. Dejstvo je, da ga potrebujemo, kakršnegakoli že. Oddih od dela pomeni različne stvari. A za vse predstavlja isto – ključno je za vaše dobro počutje. Tudi če vas delo neznansko veseli. Pa ste vedeli, da dopust prej kot škodi, v resnici izboljšuje vaše delo? Kako?

Načrtovan dopust olajša delo pred njim

Vprašanje "Kam pa se ti odpravljaš na dopust?" je lahko zelo nadležno, če dopusta sploh še nimate v načrtu. Še posebej, če vam sogovornik na vaš skomig z rameni začne naštevati, kaj imenitnega čaka njega. Načrti za dopust so stvar, ki se je lahko veselimo vse te dneve, tedne ali celo mesece pred samim odhodom in so odlična motivacija, da se na delu še malo potrudimo, nato pa gremo na zaslužen oddih.

Na dopustu stvari vidimo z distanco 

Prav smešno je videti, kako se nam kdaj šele na dopustu nad glavo prižge tista žarnica, ki naznani rešitev za kakšno zagato, s katero smo se prej ukvarjali tedne, pa nismo prišli do zaključka. Šele ko se malo umaknemo od vrveža, lahko na stvari pogledamo z distanco in so nam lahko hitreje jasne. Seveda pa dopusta ne porabite za reševanje težav iz službe, le nanje se lahko naučite gledati z malo manj stresa pod roko.

Dopust preprečuje izgorelost 

Izgorelost je postala sodobna bolezen, s katero se bori precej več ljudi, kot si mislite. Če ste na delu utrujeni, še preden ste sploh kaj začeli, če zgubite živce že, ko sodelavec ne pomije svoje skodelice za kavo in vam je grozljiva že misel na to, da morate jutri spet v službo, potrebujete oddih.

Zakaj so potovanja dobra za vas?

Potovanja imajo tudi dolgoročne pozitivne učinke v partnerskem odnosu, saj omogočajo deljenje različnih izkušenj, rast intime in bližine med partnerjema ter prepoznavanje skupnih interesov in ciljev.

Adijo, stres!

Če nekateri posamezniki proste dni izkoristijo za odkrivanje novih kotičkov našega planeta, pa si drugi od dopusta želijo le počitka in nič več. Prav zato lahko dopustu rečemo tudi oddih od vsega slabega, negativnega in napornega, čemur smo priča skozi leto. Počitnice oz. dopust lahko močno pripomore k obvladovanju slabega počutja, saj nas oddalji od vseh krajev, ljudi in dejavnosti, ki so vir stresa. Poleg tega je tudi odličen pobeg od moreče rutine, saj omogoča spoznavanje novih ljudi, odkrivanje znamenitosti in pridobivanje novih izkušenj. Seveda pa ni nobene potrebe, da ’bežite’ na drug konec sveta, da bi našli mir – lahko ga najdete že v naši čudoviti naravi, ob žuborenju reke in petju ptic. Letos poiščite kakšen skriti kotiček v neokrnjeni naravi in se prepustite zdravilnemu brezdelju.

Vpliv na osebnost

Če spadate med tiste pogumne popotnike, željne novih avantur in doživetij, potem zagotovo vsakič znova skočite iz cone varnega in udobnega. Potovanja v daljne dežele nas prisilijo v prilaganje, iznajdljivost, spoznavanje novih kultur in običajev ter krepijo samozavest, vero vase, suverenost in omogočajo preskoke v prioritetah ter načinu razmišljanja. Takšna doživetja nas obogatijo, saj izboljšujejo čustveno stabilnost in tolerantnost, ter omogočajo širši pogled na svet.

Omogoča razvoj kreativnosti

Kreativnost se močno povezuje z nevroplastičnostjo možganov. Velika prednost možganov je, da se pod vplivom različnih izkušenj nenehno spreminjajo in razvijajo – k temu sodijo tudi spremembe v menjavi okolja. Številne raziskave kažejo, da je najboljši način za vzpostavitev novih možganskih povezav to, da se ob menjavi okolja dodobra infiltriramo v lokalno kulturo. Bistvo se skriva v tem, da nov, drugačen način življenja sprejmemo za svojega in tako spreminjamo pogled na življenje. Prav zato nekateri pravijo, da je potrebno izkusiti čim bolj drugačne kulture, kot je naša, saj tako nevede in brez truda poskrbimo za razvoj naših možganov.

Oznanila župnij Šempas in Osek, 15. navadna nedelja, 16.7.2023, v Šempasu šagra sv. Mohorja in Fortunata, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Prijavo za oratorij v Šempasu lahko dodate na sledeči naslov: https://forms.gle/xUM2jEMdEsfURDtM8 prijave zbiramo do 1.8.2023. Oratorij bo od 7.8.do 11.8.2023

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 17.7.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Ivan Krapež Vitovlje 71

Torek 18.7.2023

 

Ozeljan ob 20h + Vrban Branko Šmihel 18

Sreda 19.7.2023

 

Šempas ob 20h za zdravje Šempas 6, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 20.7.2023

Ozeljan ob 20h za vse pokojne sorodnike Šmihel 67

 

Petek 21.7.2023

 

Osek ob 20h + Remec Alojz Osek 88

Sobota 22.7.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo

23.7.2023, 16. navadna nedelja, Krištofova nedelja, darujemo za MINVO

Ozeljan 7.45 za birmance naj jih vedno vodi Sveti Duh

Osek ob 9h Bogu in Mariji v zahvalo in priprošnjo

Šempas ob 10.30 v čast sv. Krištofu v zahvalo in priprošnjo za srečno vožnjo Vitovlje 45m

MIVA

ZA VSAK SREČNO PREVOŽEN KILOMETER STOTIN ZA MISIJONSKI AVTO”
ali bolje rečeno: MOJ DAR BOGA SLAVI ZA VSE PREVOŽENE POTI.

Ustanova Miva-Slovenija, ki deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije in je članica svetovne Mive, že več desetletij zbira sredstva za prevozna sredstva v misijonih. Večji del zbranih sredstev gre za potrebe naših misijonarjev. Na njihov predlog pa vsako leto darujemo kakšno vozilo za potrebe neslovenskega misijonarja.

Naj vas geslo Mivine akcije Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti vsako leto spomni na lepe trenutke v vašem avtu in srečno prevožene poti. Obenem pa naj poživi vašo solidarnost s tistimi, ki jim bo vaš dar za misijonsko vozilo rešil življenje in vrnil zdravje, omogočil pot v šolo, do misijona, pripeljal misijonarja do ljudi, ki ga željno pričakujejo misijonarja, zvozil gradbeni material za cerkev, šolo, dispanzer . Naj vas akcija MIVA nagovori, da boste ob prošnji za srečno vožnjo z veseljem darovali tudi za misijonska vozila.

Vsi smo danes še kako vezani na prometna sredstva. Krištofova nedelja nas vsako leto v juliju poveže v skupni molitvi in prošnji k nebeškemu Očetu, da bi nas vse na priprošnjo sv. Krištofa varoval pri vseh vožnjah na vseh poteh našega življenja. Vozniki, pa tudi drugi, ob tej priložnosti namenijo svoj dar za srečno prevožene kilometre. Kako mogočen je ta dar in kako rešilen za naše misijonarje in ljudi v tretjem svetu, zgovorno pričajo vozila, sad te akcije Miva.
Da lahko misijonarji opravljajo svoje človekoljubno poslanstvo, potrebujejo prevozna sredstva. Njihovo delo je večinoma v krajih, ki so zelo oddaljeni od središč. Dobro vozilo jim omogoča, da lahko prevažajo v te kraje hrano, gradbeni material, učitelje, katehiste in otroke, predvsem pa bolnike in tako rešujejo življenja. Krištofova nedelja je zato obilen božji blagoslov za vse voznike, saj jim poleg blagoslova Bog podarja tudi zavest, da morajo odgovorno in pametno voziti. Je pa še poseben blagoslov, ki ga Bog preko darov, zbranih ob tej nedelji za akcijo MIVA, poklanja našim misijonarjem in jim omogoča varna in rešilna pota posebej po brezpotjih Afrike, Azije in južne Amerike.

Krištofova nedelja nas tako povezuje z božjo dobroto in božjim varstvom. Naša dobrota pa objema misijonarje in ljudi v misijonskih deželah.

HVALA ZA VAŠ DAR ZA MISIJONSKA VOZILA.
BOG DAJ SREČNO VOŽNJO VAM IN NAŠIM MISIJONARJEM.

veselje ob novem avtomobilu

MIVA in njena zgodovina
Smrt prijatelja je bila potrebna, da je nastala dobrodelna organizacija MIVA .
22. marca 1927 je bila v Kölnu ustanovljena organizacija MIVA (Missions-Verkehrs-Arbeitsgemeinschaft). Idejo za to je dal Paul Schulte, ki so ga imenovali kar “leteči pater”. Njegov najboljši prijatelj, p. Otto Fuhrmann, ki je odšel v misijone, je namreč v Namibiji kot misijonar umrl za malarijo. Ves teden so ga vozili na lojteršnem vozu in potem še pet dni nosili na ramenih do bolnišnice. Prišel je prepozno in naslednji dan je umrl. To, da misijonarji nimajo za pomoč sebi in drugim niti osnovnih prevoznih sredstev, je patra Paula Schulteja zelo prizadelo. Po Evropi je začel iskati darovalce za nakup misijonskih vozil. Ideja je obrodila sadove in se širila naprej.

MIVA SLOVENIJA
Na misijonskem sestanku v Tinjah na Koroškem v oktobru 1986 je padla ideja o samostojni organizaciji MIVA Slovenija. Pokojni nadškof g. Alojzij Šuštar je zadevo podprl in tako je leta 1987 začela ta dobrodelna ustanova pod vodstvom Staneta Kerina svoj zmagoviti pohod. Brez vsakih materialnih sredstev je skušala pomagati našim misijonarjem, da bi prišli do prepotrebnih vozil. Zagnanost Staneta in širina srca slovenskega človeka je obrodila bogate sadove. MIVA Slovenija izpelje večino svojih projektov preko MIVA Avstrija. Tam namreč preko dobro razvejane mreže informacij ugotovijo, na kakšen način je mogoče z najmanjšimi stroški dostaviti misijonarju kar najboljše vozilo.

 

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 14. navadna nedelja 9.7.2023, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Prijavo za oratorij v Šempasu lahko dodate na sledeči naslov: https://forms.gle/xUM2jEMdEsfURDtM8 prijave zbiramo do 1.8.2023. Oratorij bo od 7.8.do 11.8.2023

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 10.7.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Milka Faganel p.n. Martina Kozmos

Torek 11.7.2023

 

Ozeljan ob 20h + Ivana Mervič Ozeljan 67c

Sreda 12.7.2023

 

Šempas ob 20h za birmance, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 13.7.2023

Ozeljan ob 20h + Velikonja in Jermolj Ozeljan 25

 

Petek 14.7.2023

 

Osek ob 20h + Stanko Batič p. n. KTD Osek

Sobota 15.7.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo

15. navadna nedelja, 16.7.2023, v Šempasu šagra sv. Mohorja in Fortunata

Ozeljan 7.45 za ozdravitev vseh kvarnih vplivov

Osek ob 9h + Brecelj Vinko Vitovlje 30

Šempas ob 10.30 + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

Oklicujeta se Špacapan Andi in Čuk Anja Šmihel 2

12. julija v Katoliški cerkvi godujeta sv. Mohor in Fortunat.

Najbrž večina pozna Mohorjevo družbo, najstarejšo slovensko knjižno založbo, ustanovljeno leta 1851 na pobudo blaženega škofa Antona Martina Slomška.

In zakaj je novi knjižni družbi izbral za varuha prav sv. Mohorja in Fortunata? Sam piše: »Kar sta Čehoslovakom brata Ciril in Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere ... Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja ...«

Mučenca sveta Mohor in Fortunat sta bila zavetnika oglejskega patriarhata. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno od reke Drave. Sv. Mohor in Fortunat sta bila od leta 1461 do 1961 torej natanko petsto let prva zavetnika ljubljanske škofije, odtlej pa sta njena drugotna patrona. Na slovenskem ozemlju (južno od Drave) je njima posvečenih sedem župnijskih in petindvajset podružnih cerkva.

Po stari legendi, ki je bila prvič objavljena v spisih langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona (umrl je leta 799), naj bi oznanjal blagovest v Ogleju sam sveti Marko, ki naj bi tam napisal svoj evangelij, vodstvo škofije pa izročil Hermagorju Mohorju, ki naj bi ga nato sam sveti Peter posvetil v škofa. Hermagoras-Mohor naj bi skupaj z diakonom Fortunatom dal življenje za Kristusa pod cesarjem Neronom okoli leta 67. To izročilo se je po znameniti Zlati legendi razširilo po vseh pokrajinah krščanskega Zahoda. God škofa Mohorja in diakona Fortunata so v oglejski Cerkvi obhajali 12. julija, vendar z ugotovitvijo, da je to spominski dan prenosa njunih relikvij.

Tako škof Mohor kot diakon Fortunat sta zabeležena v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mitrovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. V času preseljevanja narodov (najbrž med letoma 408 do 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala oglejska mučenca.

Zgodovinsko jedro o teh dveh svetih mučencih nam pove, da je bil Mohor nižji klerik škofa v Singidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat.

In kako je prišlo do legende o začetkih oglejske škofije? Oglej je bil veliko in slavno mesto, največje za Rimom v Italiji. Med preseljevanjem narodov so ga leta 452 požgali Huni. Kmalu si je opomoglo in prevzelo skrb za krščanska občestva na vzhodu evropske celine. Tu je nastala velika nadškofija (metropolija), ki se je sklicevala na apostolski izvor.

V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Mohorja in 16 cerkva Mohorja in Fortunata. Po njih se imenuje več naselij Sv. Mohor, Šmohor ali Mohor.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 12. navadna nedelja, 25.6.2022, dan državnosti, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Prijavo za oratorij v Šempasu lahko dodate na sledeči naslov: https://forms.gle/xUM2jEMdEsfURDtM8 prijave zbiramo do 1.8.2023. Oratorij bo od 7.8.do 11.8.2023

 

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 26.6.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Marijo Kogoj 72, p. n., Vitovlje 71

Torek 27.6.2023

sreda, četrtek, petek sobota ni maše

Ozeljan ob 20h + Vrban Dušan Šmihel 18e

vslučaju potrebe se v moji odsotnosti obrnite na g. Rafkota Klemenčiča GSM. 041862636

2.7.2023, 13. navadna nedelja

Ozeljan 7.45 + Elen Karat Ozeljan 10

 

Sv. Peter ob 9h + Marija Bovcon Osek 5

Šempas ob 10.30 + Cernatič Vida Šempas 158

ponedeljek, torek, sreda ni maše

 

Četrtek 6.7.2023

 

Ozeljan ob 20h po namenu Ozeljan 24

Petek 7.7.2023

 

Osek ob 20h + g. Anton Gleščič p. n. Košuta Vitovlje 62

Sobota 8.7.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo

9.7.2023, 14. navadna nedelja

 

Ozeljan 7.45 + Olga ČrnilogarOzeljan 25

 

Osek ob 9h + Milka Faganel Vitovlje 45i

Šempas ob 10.30 + Ušaj Ester Šempas 38b, 8 dan

Da število duhovnikov v Sloveniji upada, ni skrivnost. Tako letno poročilo o Katoliški cerkvi v Sloveniji kaže, da se je število škofijskih duhovnikov v desetletju 2010–2020 zmanjšalo za 17,55 %, in sicer najbolj v mariborski (–21,7 %), najmanj pa v murskosoboški škofiji ( –6 %).

Še večji upad se je v obdobju 2000–2019 med preučevanimi državami zgodil v Nemčiji, Avstriji in Italiji, nekoliko manjši na Češkem in Madžarskem, ne pa tudi na Hrvaškem, Poljskem in še posebej Slovaškem, kjer se je število duhovnikov v tem času precej povečalo (na Slovaškem denimo za 33,2 %).

Nekoliko drugačne so številke pri duhovnikih redovnikih; število teh se pri nas zmanjšuje počasneje (v zadnjih dvajsetih letih za 7,5 %), s tem pa se veča delež redovnikov med slovenskimi duhovniki. Če pogledamo redovnike in redovnice nasploh, ugotovimo, da se je njihovo število v zadnjih desetih letih zmanjšalo za dobrih 20 %. Največji upad članstva so doživele sestre svetega Križa, lazaristi, frančiškanke Brezmadežnega spočetja, sestre križniškega reda in družina Kristusa Odrešenika. Pozitivno rast pa po drugi strani pri nas beležijo jezuiti, skupnost Loyola in klarise.

 

G. Celestina – špiritual, je ob tem spomnil na odgovor škofa Jurija Bizjaka, ki je ob preštevanju vernikov po župnijah opozoril na nevarnost preštevanja in navedel primer kralja Davida, ki je bil zaradi štetja ljudstva kaznovan s kugo, torej s številčnim upadom ljudstva. “Podobno je s številom duhovnikov. V knjigi Sodnikov beremo, da je ljudstvo, ko se mu je godilo dobro, pozabilo na Boga. Posledično jih je zadela nesreča. V stiski so klicali h Gospodu in ta jim je spet poslal sodnika, ki je njihova srca obrnil nazaj k Bogu. Pred 2000 leti je 12 apostolov poneslo evangelij po vsem rimskem cesarstvu. Ne gre toliko za vprašanje števila, kot za vprašanje, koliko so ti novomašniki zares srečali Jezusa in doživeli, da je njihov Odrešenik, koliko so predani Kristusu in so zanj pripravljeni darovati svoje življenje v želji, da bi Kristusa srečali tudi drugi,” odgovarja spiritual.

Ob pregledu spletne strani semenišča lahko zasledimo, da se trenutno tam vzgaja 15 bogoslovcev, s tem da v 3. in 4. letniku v preteklem letu ni bilo nikogar. A to ne pomeni, da dve leti ne bo novomašnika, odgovarjajo, saj “se dolžina oblikovanja prilagaja glede na razvoj posameznika. Težko je tudi reči, koliko jih bo drugo leto in koliko čez dve ali tri leta.”

Molitev bl. Mati Terezija iz Kalkute za duhovnike

Marija, Jezusova mati, razgrni svoj plašč čistosti nad naše duhovnike. Varuj jih, vodi jih in ohrani v svojem srcu. Bodi jim mati zlasti v času malodušnosti in osamljenosti. Ljubi jih in daj jim moči, da bodo popolnoma Jezusovi. Kakor Jezus, tako so tudi oni tvoji sinovi, zato ohranjaj njihova srca čista in deviška. Daj, da bodo njihove misli napolnjene z Jezusom. Vedno polagaj Jezusa na njihove ustnice, da bodo njega podarjali grešnikom in vsem, s katerimi se srečujejo. Marija, Jezusova mati, bodi njihova mati, ljubi jih in jim prinašaj veselje. Izkazuj posebno skrb bolnim in umirajočim duhovnikom, in tistim, ki so najbolj preskušani. Spomni se, kako so preživeli svojo mladost in starost, ko so vse svoje življenje služili in darovali Jezusu. Marija, blagoslovi jih in jim daj posebno mesto v svojem srcu. Podeli jim del svojega srca, ki je tako čudovito in čisto ter brezmadežno, tako polno ljubezni in ponižnosti, da bodo tudi oni mogli rasti v podobnosti Kristusu. Draga Marija, napravi jih ponižne kakor si ti in svete kakor Jezus. Amen.

bl. Mati Terezija iz Kalkute

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 18.6.2023, 11. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Prijavo za oratorij v Šempasu lahko dodate na sledeči naslov: https://forms.gle/xUM2jEMdEsfURDtM8 prijave zbiramo do 1.8.2023. Oratorij bo od 7.8.do 11.8.2023

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 19.6.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + Stojan Bratuž Vitovlje 49b, 8 dan

Torek 20.6.2023

 

Ozeljan ob 20h + Terčič Gabrijel Šmihel 3

Sreda 21.6.2023

 

Šempas ob 20h v zahvalo in priprošnjo za duhovništvo, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 22.6.2023

Ozeljan ob 20h + Marija Govekar Ozeljan 62a

 

Petek 23.6.2023

 

Osek ob 20h za milost vere

Sobota 24.6.2023,rojstvo Janeza Krstnika

 

Šempas ob 8h + Andrej Bensa Šempas 176b

12. navadna nedelja, 25.6.2022, dan državnosti

Ozeljan 7.45 za razločevanje med Božjim in hudobnim duhom

Šempas ob 10.30 za birmance

ob 17h na Vitovljah + Remec Darko Vitovlje 6b, po maši obeležitev pranika

V nedeljo 25 junija ob 16. uri bo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mirnu v diakona posvečen gospod Mel Kovic.

V soboto 24. 6. bo romanje bolnikov in bolnih na Brezje. Avtobusni prevoz organizira Območna Karitas. Zainteresirani naj pokličejo na 051 228231    Natalija.

BOG NAS JE POKLICAL PO IMENU, 24.6.2023,rojstvo Janeza Krstnika

    Bog je vse ustvaril. Tudi mi smo ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti. On pozna človeka od začetka, že pred njegovim rojstvom. Ustvaril nas je z razlogom, da smo priče odrešenja za vse narode. Janez Krstnik je bil poklican, da pripravi pot odrešeniku. Godovi svetnikov so navadno postavljeni na dan njihove smrti, rojstva za nebesa. Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik. Njegova vloga ob prehodu iz stare v novo zavezo je tako pomembna, da je Bog preroku Malahiju petsto let pred Kristusom navdihnil besede: »Glej, pošljem svojega angela, da pripravi pot pred menoj.« Da je ta 'angel' prav Janez Krstnik, je potrdil Jezus sam, ko je pridigarja ob Jordanu imenoval največjega preroka in 'več kot preroka'.

    Evangelist Luka poroča, kako je Bog po angelu naznanil očetu Zahariju Janezovo rojstvo, podobno kot malo kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka, s katerim je naznačeno njegovo poslanstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni 'Bog je milostljiv'. Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato, ker je krstil tudi Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija.

    Kdor bere Sveto pismo, ima živo pred očmi prizor oznanjenja rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju v jeruzalemskem templju. Njegova žena Elizabeta, sorodnica Jezusove matere Marije, je vztrajno prosila Boga, da bi jima naklonil potomstvo, po katerem bi bila deležna sreče mesijanskih časov. Zaharija in Elizabeta sta živela v kraju Ain Karem kakih sedem kilometrov jugozahodno od Jeruzalema. Ko je prišel angel k Mariji, ji je v potrditev, da Bogu ni nič nemogoče, dejal: »Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno.« Marija je brž pohitela k svoji sorodnici. Ob njunem srečanju je iz Marijinega srca privrel najlepši hvalospev Bogu: njena hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda. Ko je Elizabeta rodila sina, so mu hoteli sorodniki dati ime po očetu, toda Zaharija je vzel deščico in nanjo zapisal: »Janez je njegovo ime.« Tedaj je spet mogel govoriti: začasna onemelost je bila kazen, ker ni veroval angelovemu oznanilu. Sorodnike in sosede je ob vsem tem obšel strah in spraševali so se, kaj bo s tem otrokom, ko se že ob njegovem rojstvu dogajajo tako nenavadne stvari. Janez je bil rojen za to, da pripravi pot Odrešeniku. To nalogo je izpolnil, ko je Jezusa predstavil ob krstu v Jordanu.

    »Kaj bo iz tega otroka?« se lahko vprašamo ob rojstvu vsakega otroka. Vsak človek je po Božjih načrtih enkraten in neponovljiv, vsakemu je določena posebna naloga, ki naj jo izpolniti prav on in nihče drug. Poklicani smo, da smo tudi mi kristjani znamenje, ki s svojim življenjem kažemo, da nas je Bog prepričal in smo sedaj njegovi učenci. Smo sicer samo ljudje z napakami, podvrženi grehu, a se zanašamo na tistega, ki nas je osvobodil, na Jezusa Kristusa. Tako kot Zaharija, oče Janeza Krstnika, moramo tudi mi imeti odprte oči, da prepoznamo Božje posege v svoje življenje in sprejmemo njegovo voljo.


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 11.6.2023, 10. navadna nedelja, veroučna maše ob zaključku šolskega in veroučnega leta, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Prijavo za oratorij v Šempasu lahko dodate na sledeči naslov: https://forms.gle/xUM2jEMdEsfURDtM8 prijave zbiramo do 1.8.2023. Oratorij bo od 7.8.do 11.8.2023

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 12.6.2023

 

Sv. Lucija ob 20h v čast Majniški kraljici Vitovlje 45m

Torek 13.6.2023

 

Mašujem na duhovniških dnevih za župnijo

Sreda 14.6.2023

 

Obisk Porabskih Slovencev in groba sv. Danijela Halasa...

Četrtek 15.6.2023

Ozeljan ob 20h + Radovan Rijavec Šmihel 49

 

Petek 16.6.2023, praznik Srca Jezusovega

 

Osek ob 20h + Batič Stanko Osek 6b

Sobota 17.6.2023

 

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 163a

18.6.2023,

11. navadna nedelja

Ozeljan 7.45 + iz družine Govekar Ozeljan 62a

Osek ob 9h za zdravje Osek

Šempas ob 10.30 v dober namen Šempas 75h

V nedeljo 25 junija ob 16. uri bo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mirnu v diakona posvečen gospod Mel Kovic.

V soboto 24. 6. bo romanje bolnikov in bolnih na Brezje. Avtobusni prevoz organizira Območna Karitas. Zainteresirani naj pokličejo na 051 228231    Natalija.

Koncert Stična benda bo v Vipavi 15.6.2023 0b 20h

Sedem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 16. junija.

Praznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, v jedro, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile.

Zgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13, 15; 21, 20) in apostola Pavla, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki, posebno sveti Bernard, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju, za kar ima velike zasluge Janez Eudes, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu.

Papež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega.

Ob stoletnici, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas), kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca  Jezusovega.

Pavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo. V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom.

Češčenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega, kar zajema iz globin njegove Božje - človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim, ki jih Cerkev priporoča, temveč jih krepi, poglablja in prešinja.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, Nedelja Svete Trojice, 4.6.2023, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

4.6.2023

Nedelja po binkoštih: Sveta Trojica

2 Mz 34,4-6.8-9; DanD 3,52-55; 2 Kor 13,11-13; Jn 3,16-18

»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,17

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 5.6.2023

 

Sv. Lucija ob 20h + iz družine Košuta Vitovlje 62

Torek 6.6.2023

 

Ozeljan ob 20h + Vrban Dušan Šmihel 18e, 8 dan

Sreda 7.6.2023

 

Šempas ob 20h za naše birmance, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 8.6.2023, zapovedani praznik Svetega Rešnjega Telesa

Šempas ob 19h za župnijo, po maši procesija s Svetim Rešnjim Telesom

 

Petek 9.6.2023

 

Osek ob 20h za milost vere Vitovlje

Sobota 10.6.2023

 

Šempas ob 8h + Marija, Mirko in Andrej Bensa Šempas 167b

11.6.2023, 10. navadna nedelja, veroučna maše ob zaključku šolskega in veroučnega leta

Ozeljan 7.45 + Kovač Marija in Radivoj Šmihel 11a

Osek ob 9h + starši Remec Vitovlje 30

Šempas ob 10.30 v zahvalo Bogu in MB za 90 let Šempas 176


 

V soboto 24. 6. bo romanje bolnikov in bolnih na Brezje. Avtobusni prevoz organizira Območna Karitas. Zainteresirani naj pokličejo na 051 228231    Natalija.

Koncert Stična benda bo v Vipavi 15.6.2023 0b 20h

Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih.

Telovska procesija - Foto: Družina Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi

Na ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. 

Izraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam, učlovečena Beseda, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi "spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave" (B 47).

Vidiki zakramenta evharistije

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije,[1] njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.[2] Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.

Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci.[3] Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost.

Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 28.5.2023, binkoštna nedelja, slovesnost prvega svetega obhajila, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

28.5.2023

Binkošti - dnevna maša

Apd 2,1-11; Ps 104,1.24.29-30.31.34; 1 Kor 12,3-7.12-13; Jn 20,19-23

»Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda« (Jn 20,20b)

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 29.5.2023, Marija Mati Cerkve

 

Sv. Lucija ob 20h + g. Anton Gleščič p. n. sestre Olge

Torek 30.5.2023

 

Ozeljan ob 20h + Radovan Rijavec Šmihel 49

Sreda 31.5.2023, obiskanje Device Marije

 

Molitveno srečanje na Sv. Gori v sredo, 31. 5. ob 10.00. Vabljeni verniki in duhovniki. To srečanje je molitev za uspeh sinode, lahko pa tudi naša zahvala za pastoralno leto, ki se počasi končuje.

Šempas ob 20h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 1.6.2023

 

Sv. Lucija ob 20h v zahvalo Svetemu Duhu Osek 93

 

Petek 2.6.2023, prvi petek

 

Osek ob 19.30h molitve pred Najsvetejšim in priložnost za sveto spoved, maša ob 20h + Remec Osek 45

Sobota 3.6.2023

 

SV. Lucija ob 11h Bogu in MB v zahvalo za 50 let skupnega življenja

Marjan in Bogomila Kompara Vitovlje 20a

ob 16h srečanje starejših in bolnih v Ozeljanu maša za ostarele in bolne, pri maši maziljenje, po maši druženje...

Nedelja Svete Trojice, 4.6.2023

Ozeljan 7.45 za zvestobo resnici proti zmotam in lažem

Osek ob 9h v priprošnjo sv. Jožefu Osek 93

Šempas ob 10.30 + Anka in Dušan Lenščak Šempas 43a

V soboto 24. 6. bo romanje bolnikov in bolnih na Brezje. Avtobusni prevoz organizira Območna Karitas. Zainteresirani naj pokličejo na 051 228231    Natalija.

Koncert Stična benda bo v Vipavi 15.6.2023 0b 20h

Srečanje mladih v stični na temo: „Kdo praviš da sem?“ bo 16.9.2023

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 7. velikonočna nedelja 21.5.2023, nedelja sredstev družbenega obveščanja

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

21.5.2023

7. velikonočna nedelja, nedelja sredstev družbenega obveščanja

Apd 1,12-14; Ps 27,1.4.7-8; 1 Pt 4,13-16; Jn 17,1-11

»Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni.« (Jn 17,6)


 

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19.30

 

Ponedeljek 22.5.2023

 

Sv. Lucija ob 19.30 + Kosovel Vitovlje 63c

Torek 23.5.2023

 

Ozeljan ob 19.30 v zahvalo in priprošnjo Šmihel 44

Sreda 24.5.2023, Marija Pomočnica kristjanov

 

Šempas ob 19.30 za zdravje Šempas 131, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 25.5.2023

 

Sv. Lucija ob 19.30 + Vinko Rus Vitovlje 81

 

Petek 26.5.2023

 

ob 18h vaja za prvo obhajilo v Šempasu

Osek ob 19.30h + Batič Stanko Osek 6b, 8 dan

Sobota 27.5.2023

 

Šempas ob 17h poroka med Vidmar Matejo in Batič Mihaelom Šempas 130a

28.5.2023, binkoštna nedelja, slovesnost prvega svetega obhajila

Ozeljan 7.45 + Terčič Gabrijel Šmihel 3, 8 dan

Šempas ob 10.30 za prvoobhajance

ob17h šagra na Vitovljah + starši Gleščič in Blagonja

V soboto 24. 6. bo romanje bolnikov in bolnih na Brezje. Avtobusni prevoz organizira Območna Karitas. Zainteresirani naj pokličejo na 051 228231    Natalija.

Koncert Stična benda bo v Vipavi 15.6.2023 0b 20h

Srečanje mladih v stični na temo: „Kdo praviš da sem?“ bo 16.9.2023

3.6.2023 bo v Ozeljanu ob 16h srečanje starejših

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 6. velikonočna nedelja, 14.5.2023

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

14.5.2023

6. velikonočna nedelja, nedelja turizma

Apd 8,5-8.14-17; Ps 66,1-3.4-5.6-7.16.20; 1 Pt 3,15-18; Jn 14,15-21

»Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi.« (Jn 14,21)

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 19.30

 

Ponedeljek 15.5.2023

 

Sv. Lucija ob 19.30 po namenu Osek

Torek 16.5.2023

 

Ozeljan ob 19.30 + Špacapan Ozeljan 11

Sreda 17.5.2023

 

Šempas ob 19.30 v čast Svetemu Duh za speobrnjenje, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 18.5.2023, Gospodov vnebohod

 

Sv. Lucija ob 19.30 + Marija in + starši Marinčič Vitovlje 45h

 

Petek 19.5.2023

 

Osek ob 19.30h + iz družine Rijavec Osek 52

Sobota 20.5.2023

 

Šempas ob 8h + oče Ladislav Šempas 131

7. velikonočna nedelja 21.5.2023, nedelja sredstev družbenega obveščanja

Ozeljan 7.45 za vse + sorodnike Šmihel 44

Osek ob 9h za vse+ Badalič Osek 42

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, 5. velikonočna nedelja, 7.5.2023 romanje župnij na Sveto Goro

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

7.5.2023

5. velikonočna nedelja

Apd 6,1-7; Ps 33,1-2.4-5.18-19; 1 Pt 2,4-9; Jn 14,1-12

»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte!« (Jn 14,1)

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

Birmanska devetdnevnica in delavniške maše ob 19.30

Ponedeljek 8.5.2023

 

Sv. Lucija ob 19.30 + Brecelj Vinko Vitovlje 30

Torek 9.5.2023

 

Ozeljan ob 19.30 + Ivana Švara Ozeljan 66a

Sreda 10.5.2023

 

Šempas ob 19.30 v dober namen Šempas 162b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 11.5.2023

 

Sv. Lucija ob 19.30 + Remec Peter Osek 108

 

Petek 12.5.2023

 

Šempas ob 19.30h v zahvalo in priprošnjo Šempas 43a, po maši generalka pred birmo

Sobota 13.5.2023

 

Šempas ob 10h slovesnost podelitve zakramenta sv. Birme 38. našim birmancem

po namenu Šmihel 9c, v zahvalo Šempas 6 in za naše birmance

6. velikonočna nedelja 14.5.2023 nedelja turizma

Ozeljan 7.45 + Rijavec Radovan Šmihel 49

Osek ob 9h po namenu Osek 72a

Šempas ob 10.30 + Matevž Plešej Šempas 157

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

danes ob 15h molitve na Ovčji Plac

30.4.2023

4. velikonočna nedelja - nedelja dobrega pastirja, svetovni molitveni dan za duhovne poklice

Apd 2,14.36-41; Ps 23,1-6; 1 Pt 2,20-25; Jn 10,1-10

»Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« (Jn 10,9)

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 1.5.2023, praznik Jožefa delavca

 

Vitovlje ob 10h + Ipavec danilo Vitovlje 19, začetek šmarnične pobožnosti

Torek 2.5.2023

 

Ozeljan ob 20h + Pavlin Magdalena Ozeljan 30a, po maši je še možnost odgovarjati na birmanska vprašanja.

Sreda 3.5.2023

 

Osek ob 18h srečanje birmancev s škofom

ob19h + Vetrih Nejc Osek 72a in + starši in sorodniki Vitovlje 86

po maši srečanje z župnijskimi sveti

Četrtek 4.5.2023

 

Sv. Lucija ob 20h začetek birmanske devetdnevnice + Mlečnik Rafael Vitovlje 45

 

Petek 5.5.2023

 

Osek ob 20h Svetemu Duhu za zdravje in Božje varstvo Osek

 

Sobota 6.5.2023

 

Osek ob 10.30 za novokrščenca, pri maši dva krsta

5. velikonočna nedelja, 7.5.2023 romanje župnij na Sveto Goro

Šempas ob 5.45 blagoslov romarjev

ob 8h začetek križevega pota na Prevaljih

ob 9.45 blagoslov romarjev pred baziliko

ob10h maša v čast Svetogorski Kraljici za blagoslov obeh župnij

Letos bomo pri šmarnični pobožnosti brali iz knjige

O, srečni dom nad zvezdami  je življenjepis duhovnika, pesnika, pisatelja in mučenca Filipa Terčelja (1892-1946) v 31 črticah. Avtor Ivan Sivec Terčeljevo življenjsko zgodbo predstavi zgodovinsko natančno, obenem pa se ob branju srečamo tudi z vsemi njegovimi značajskimi potezami.

 
Ta knjiga o Trčelju, ki jo je napisal plodoviti pisatelj Sivec, bo letos res polepšala šmarnice in pokazala resnico o “dobrih” komunistih.

Kot v spremni besedi zapiše velik poznavalec Terčeljevega življenja Ivan Albreht, pred nami “Filip zaživi tudi kot razmišljujoč človek, ki včasih dvomi in omahuje, ki je vesel, žalosten, včasih zaskrbljen, sočustvuje z ubogimi, se bori proti krivicam svojega časa … Boga odkriva v lepoti stvarstva, v melodiji slovenske besede in v človekovi dobroti.” Knjiga O, srečni dom nad zvezdami vsebuje veliko odlomkov iz številnih Terčeljevih pesmi in črtic, opremljena pa je tudi z bogato barvno slikovno prilogo na 32 straneh.

 O avtorju:

Slovenski pisatelj Ivan Sivec je najplodovitejši in že dve desetletji eden najbolj branih slovenskih avtorjev. Napisal je 176 knjig. Rojen je bil v Mostah pri Komendi, od leta 1972 naprej pa živi in ustvarja v Mengšu. Po izobrazbi je diplomiran slovenist, na oddelku ljubljanske Filozofske fakultete za etnografijo in antropologijo pa si je pridobil tudi naziv magister etnoloških znanosti.
Med drugim je napisal 25 zgodovinskih romanov in 26 biografskih del, pa tudi veliko mladinskih del in slikanic za otroke. Štiri Sivčeva mladinska dela so našla tudi pot na velika platna in male zaslone: Pozabljeni zaklad, Vlomilci delajo poleti, Zakleta bajta in Princ na belem konju.
Zaposlen je bil na Radiu Ljubljana oziroma Radiu Slovenija, najdlje kot novinar in urednik dokumentarno-feljtonskega uredništva. Pripravil je več kot 1100 radijskih reportaž. Ustvaril je tudi več kot 3000 besedil za popularno glasbo ter napisal več monografij o znanih slovenskih glasbenikih.
Za svoje delo je prejel več nagrad, med katerimi je najbolj vidno državno odlikovanje 
Red za zasluge za slovenski narod. V obrazložitvi piše, da ga je prejel »za izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest.« Občina Kostel ga je imenovala za častnega občana, na spletnem portalu Notable people pa je uvrščen med najpomembnejše in najuglednejše Slovence.

Mnenje o knjigi:

Z velikim veseljem sem prebral letošnje šmarnice pisatelja Ivana Sivca, ki opisujejo življenje in delovanje Filipa Terčelja. Priznam, prebral sem jih dvakrat. Prvič na dušek od začetka do konca, drugič pa počasi in s premislekom.

(Ivan Albreht, duhovnik in poznavalec Terčeljevega življenja – iz spremne besede)

 

Primorci smo lahko hvaležni pisatelju Ivanu Sivcu, da nam je v zadnjih dveh letih, predstavil kar tri primorske duhovnike, tako Virgila Ščeka, kot Valentina Staniča in sedaj še Filipa Terčelja. Vsi trije so se razdajali za slovenski narod. Narod pa o njih ve bore malo. Ta knjiga o Trčelju, ki jo je napisal plodoviti pisatelj Sivec, bo letos res polepšala šmarnice in pokazala resnico o “dobrih” komunistih.

(Milena, Dutovlje)

 Odlomek iz knjige:

Filip Terčelj se je rodil na svečnico leta Gospodovega 1892. Za nas, ki živimo v sodobnem času, je to zelo oddaljen čas. A če pomislimo, da je bil umorjen ob koncu druge svetovne vojne, se nam to vendarle ne zdi več tako daleč. Mnogim našim dedom in tudi očetom še seže spomin v tiste grozne čase.

Svečnica je bila vedno tista prelomnica, ko se je v naravi že zaslutilo novo življenje. Tudi pri Markovih v Grivčah v župniji Šturje, v vasici nad Ajdovščino, je bilo tako. Hišno ime je šlo nekdaj vedno naprej po moški liniji. In tako se je zgodilo, da se je pri eni od šestih grivških hiš ime ohranjalo preko moških gospodarjev z imenom Marko. Zato se je hiše prijelo ime Pri Markovih. Toda v času Filipovega rojstva so bili na vrsti Filipi. Filipov oče je bil Filip, Filipov ded je bil Filip, in seveda sta oče Filip in mati Marija tudi prvorojencu v tretjem rodu dala ime Filip. Po domače oziroma skrajšano, ljubkovalno – Lipče.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

23.4.2023

3. velikonočna nedelja

Apd 2,14.22-33; Ps 16,1-2.5.7-11; 1 Pt 1,17-21; Lk 24,13-35

»In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima« (Lk 24, 14-15)

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek 24.04.23

 

Sv. Lucija ob 20h + Kogoj Marijo Vitovlje 72

Torek 25.04.23

 

Ozeljan ob 20h za poglobitev velikonočnega časa

Sreda 26.4.2023

 

Šempas ob 8h za župnijo p. n. Jermolj, ob 20h čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 27.04.23

 

V župniji ni maše

 

Petek 28.04.23

 

 

Ni maše

Sobota29.04.23

 

Šempas ob 19h srečanje mladih v pripravi za oratorij

4. velikonočna nedelja, 30.4.2023, nedelja Dobrega Pastirja

Ozeljan ob 7.45 v čast sv. Jožefu Ozeljan

Sv. Lucija ob 9h + Vinko Ličen Osek 47

Šempas ob 10.30 + starši Frančiška in Martin Puc Prekomorskih 78 Ajdovščina

ob 15h molitve na Ovčji plac

Od 23. do 30. aprila 2023 v Katoliški cerkvi v Sloveniji obhajamo teden molitve za duhovne poklice, ki bo letos potekal pod geslom

 Poklicani, da bi živeli!

Iz otroštva se spominjam, kako sta me oče in mama večkrat opozorila: »Vse, kar je živo, je vredno spoštovanja.« Pri tem sta mislila na ljudi, živali in tudi rastline, pa rože, ki sta jih rada gojila in negovala. Otroci smo vsakodnevno doživljali prihajanje in odhajanje življenja: od rojstva dojenčkov do umiranja starčkov; obenem pa se igrali z živalcami iz domačega okolja, ki smo jih ljubeče in skrbno negovali. Njihova krhkost je v nas prebujala sočutje in pozornost.

V tednu molitve posebej molimo za nove duhovne poklice, svetost ter stanovitnost poklicanih.

Msgr. dr. Peter Štumpf: Poklicani, da bi živeli

Skrivnost življenja in smrti je bila naša stalna domačinka. Starši nas niso odtegovali od otroških zibk in ne od domačih mrliških prostorov. Tja smo hodili občudovat novorojenčke, pa se tudi poslavljat od dedkov in babic, in celo vrstnikov, ki so preminuli zaradi bolezni ali tragičnih nesreč. Po naši ravnici se je kot jutranja rosa pojavljalo življenje in kot večerna megla vlekla smrt. Med enim in drugim je stal duhovnik z obiljem vode za krst mnogih majhnih prišlekov v to življenje in za blagoslov odhajajočih v večno življenje. Obojega je bilo takrat veliko, zelo veliko.

Življenje se nam je zaraslo v srce kot nedoumljiva skrivnost, ki prihaja od Boga; smrt pa kot neizogibnost, ki nas vrača k njemu. Vedeli smo, ne samo verovali, ampak res vedeli, da je v obojem tako zelo navzoč Bog, da bi ga lahko otipali, če bi imeli maziljene roke. Takrat smo močno verjeli, da to zmorejo samo duhovniki; drugi, ki nimajo tega maziljenja, pa ne. Duhovniki namreč lahko posežejo daleč tja v ožarjene čudovitosti Božjega sijaja, v katerih govori in deluje Sveti Duh. On je Očetovo maziljenje Sina, ki iz tega sijaja vse daje duhovnikom – tudi globoko spoznanje in občutenje Boga, ki prebiva tam, kjer je doma življenje.

Ta sveti intimen duhovnikov vstop v Božje skrivnosti smo si lahko po njegovih besedah in maziljenih rokah približali v Kristusovem vsakodnevnem prihajanju na oltarje po naših cerkvah. Občutili smo, da nam Kristus po duhovniku prinaša mnoge čudovitosti. Tako smo pridoma na veliko zajemali vse lepo, kar nam je prineslo življenje; zato smo ga spoštovali in cenili, ker smo vedeli, da ga Bog velikodušno izliva v nas, da bi ga imeli v izobilju.

Knjižica Poklicani, da bi živeli, nam skuša približati pomen naše molitve in dela za več življenja med nami, da bi nam Bog naklonil tudi novih duhovnih poklicev. Ne gre za vračanje v 'stare dobre čase', temveč za to, da bi ostali pri življenju. Cerkev tudi sedaj zelo potrebuje dobre in velikodušne krščanske družine, ki bodo z veseljem sprejemale življenje in otrokom omogočale zdrav razvoj. Takšno okolje bo vedno ugodno tudi za več novih maš na Slovenskem. Vse, ki boste v tednu molitve za nove duhovne poklice, naj spremlja in krepi blagoslov Troedinega Boga, da bi vedno ljubili življenje in ga imeli v izobilju.

 Msgr. dr. Peter Štumpf SDB,
soboški škof

 

Oznanila župnij Šempas in Osek, Bela nedelja 16.4.2023, nedelja Božjega usmiljenja

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

16.4.2023

2. velikonočna nedelja - bela, nedelja Božjega usmiljenja

Apd 2,42-47; Ps 118,2-4.13-15.22-24; 1 Pt 1,3-9; Jn 20,19-31

»Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)

Dan, datum

 

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

 

Ponedeljek17.04.23

 

Sv. Lucija ob 20h + Brecelj Vinko Vitovlje 30

Torek 18.04.23

 

Ozeljan ob 20h za zdravje Ozeljan

Sreda 19.4.2023

 

Šempas ob 20h + Jože Cernatič Šempas 159a, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 20.04.23

 

sv. Lucija ob 20h + Faganel Milka Vitovlje 45i

 

Petek 21.04.23

 

Osek ob 20h + Ljuboš, Branka Gruntar Osek 45i

 

Sobota22.04.23

 

Osek ob 11h za novokrščenki

3. velikonočna nedelja, 23.4.2023

Ozeljan ob7.45 Bogu v zahvalo in priprošnjo Ozeljan

Osek ob 9h + Marjo in Ema Košuta Osek 15

Šempas ob 10.30 + Susič Severina Šempas 57a


 

Kdaj k obhajilu in kdaj ne?

Filip Veber 22/08/22

Kaj pomeni vredno prejemati obhajilo?

Ste že kdaj bili pri maši in niste šli k obhajilu? Ali pa ste videli koga, ki tudi po več let ni šel k obhajilu? Morda se nam to zdi nekoliko nenavadno, a v resnici sploh ni in je praksa, ki bi se je morda morali večkrat poslužiti tudi sami.

Zakonik cerkvenega prava (kan. 898) določa, naj se verniki “udeležujejo obhajanja najsvetejše daritve, ko zelo pobožno in pogostoma prejemajo ta zakrament”. Cerkev ne spodbuja, da bi verniki bolj redko prejemali obhajilo, temveč ravno nasprotno.

Kako je bilo nekoč?

V zgodovini je že obstajalo gibanje, imenovano janzenizem (po začetniku Jansenu), ki je v svojem učenju zelo pesimistično gledalo na človeka in človeško naravo, kar je konkretno vodilo v vse bolj redko prejemanje zakramenta pokore in obhajila, saj se verniki nikoli niso zares počutili vredne teh zakramentov. Najdemo lahko celo zapise iz tistega časa (predvsem v Franciji in drugih deželah), kjer duhovniki in škofje omenjajo, koliko časa že niso podelili odveze ali obhajila.

A tak pogled je zgrešen in ga je Cerkev obsodila. Papeži že več stoletij spodbujajo, naj verniki čim večkrat prejemajo sveto obhajilo. Tako je npr. sv. Janez Bosko še kot bogoslovec vsak dan zjutraj pri sveti maši prejel obhajilo, kar celo takrat ni bila navada in so celo tisti, ki so veljali za resnični zgled krščanskega življenja, prejemali obhajilo le enkrat na teden.

In če ne morem k obhajilu?V preteklih dveh letih smo zaradi epidemije, ko so bile cerkve zaprte in nismo mogli biti navzoči pri svetih mašah, lahko izkusili, kaj pomeni, ko ne moremo k obhajilu. V tem času smo tako zasledili veliko zapisov o duhovnem obhajilu in kako ga prejeti.

V svojem bistvu gre za to, da se v tistem trenutku prek molitve povežemo z dogajanjem pri sveti maši in prosimo Jezusa, naj v naša srca vstopi na duhovni način in v nas opravi delo svoje milosti, ki bi ga sicer, če bi ga prejeli pod podobo kruha.

Čeprav je bila v času epidemije ta hvalevredna praksa znova obujena iz pozabe, pa ne smemo pozabiti, da nas duhovno obhajilo ne odvezuje od tega, da če je le mogoče, tudi fizično prejmemo obhajilo pri sveti maši.

Gospod, nisem vreden …”Toda postavi se vprašanje, ali naj gremo vedno, ko smo pri maši, tudi k obhajilu? Ne nujno. Apostol Pavel je takole zapisal: “Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa.” (1 Kor 11,27-29)

Vsak zase najbolje ve, ali je v stanju, da lahko vredno prejme obhajilo. Imam na vesti velik greh, morda celo smrtni greh? Če je to res in namerno odlašam s spovedjo, potem nisem pripravljen na prejem obhajila. Tako mora vsak pred začetkom svete maše presoditi, ali je v stanju, da prejme obhajilo in prejme kar največ milosti tega velikega daru.


 

In če nisem? Najbolje je iti čim prej k spovedi in urediti zadeve vesti. Razlika je že, ali sem storil majhen greh ali pa smrtni greh. Če imam male grehe in se jih pokesam, lahko prejmem obhajilo. Zato imamo na začetku svete maše kesanje, na koncu katerega nam duhovnik da kratko odvezo. Ne smemo pozabiti, da milosti, ki jih prejmemo pri obhajilu, pretehtajo. To izrazimo v veri, ko pred obhajilom ponavljamo besede poganskega stotnika: Nisem vreden, ampak pridi …

Prav tako pa cerkveno pravo opozarja, da k obhajilu ne sme pristopiti, kdor je bil izobčen iz Cerkve ali nad komer je bila prepovedana udeležba pri bogoslužju in kdor javno vztraja v javnem grehu (kan. 915). Kdor se torej zaveda, da greši, in to na očeh drugih. Za prejem obhajila v takem stanju je najprej potrebna spoved ter obuditev popolnega kesanja, kar pa zahteva tudi, da grešnik spremeni svoje življenje.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

09.04.23

Velika noč

Apd 10,34.37-43; Ps 118,1-2.16-17.22-23; Kol 3,1-4 ali 1 Kor 5,6-8; Jn 20,1-9

»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu« (Jn 20,3)

Dan, datum

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše ob 20h

Ponedeljek10.04.23

 

Sv.Lucija ob 10h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 11.04.23

 

Ozeljan ob 20h + v čast MB za zdravje Ozeljan

 

Sreda 12.4.2023

 

Šempas ob 20h + iz družine Mrak Šempas 119, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 13.04.23

 

Ozeljan ob 19h + starši in sorodniki Ozeljan

ob19.30 srečanje za starše prvoobhajancev

Petek 14.04.23

 

Osek ob 20h + Cingrle, brat in sestra Vitovlje 82b

 

Sobota15.04.23

 

Šempas ob 8h za župnijo

Ob 19h je v prvi sestanek v pripravi na oratorij. Vabljeni vsi, ki bi radi dejavno sodelovali v življenju Cerkve.

Bela nedelja 16.4.2023, nedelja Božjega usmiljenja

Osek ob 9h za vse + iz družine Ličen Osek 46

Šempas ob 10.30 + Jelka Oberdank Šempas 124, med mašo krst

Šmihel ob 16h + Rijavec Radovan Šmihel 49


 

Vizitacijo bomo imeli 3.5.203. Popoldne pregled pisarne in cerkva...

Nadaljevali bomo potem vse v Oseku, ker je birma samo v Šempasu. Ob 18h v Oseku srečanje z birmanci, ob 19h maša in govor za vse, po maši srečanje z  župnijskimi sveti v župnišču.

Gospod škof dr. Jurij Bizjak nam je voščil: Lep pozdrav v Šempas! Želimo globoko in radostno doživetje velikonočnih skrivnosti in lepo pozdravljamo. Škof Bizjak

 

 

 

Zakaj krst?

Brez krsta ne moremo prejeti nobenega drugega zakramenta. Prejem krsta je predpogoj za vse drugo. Pomen krsta gre dlje. S krstom nam je izbrisan izvirni greh, postanemo Božji otroci in del Cerkve – Kristusovega skrivnostnega telesa. Po krstu se v nas začne delo odrešenja, Bog lahko deluje v nas, postanemo odprti za oznanilo evangelija.

Potrebnost krsta za zveličanje poudarja že Jezus (KKC 1257; Jn 3,6, idr.). Ko pošlje učence po svetu, jim naroči, naj vse ljudi krstijo in oznanjajo evangelij (Mr 16,15-16). Lahko bi rekli, da sta krst in življenje po veri naša “vstopnica” za nebesa.

Kaj je krst?

Ime tega zakramenta izhaja iz osrednjega dejanja, ko je krščenec potopljen v vodo. Potapljanje je bila več stoletij edina praksa krščevanja, ko so krst obhajali v velikih krstilnicah. Krstiti – grško baptizein, pomeni potopiti, utopiti, potopitev. Kot pravi Katekizem: “Potopitev v vodo označuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom kot nova stvar.” (KKC 1214;

Ta simbolika je bila bolj vidna nekoč, ko so krsti potekali v krstilnicah, kjer je katehumen na eni strani vstopil v krstilnico, slekel svoja oblačila in se po stopnicah spustil v velik osmerokoten bazen, ki je bil poln vode. Ko je bil v bazenu, je izpovedal vero in prejel krst. Nato se je na drugi strani po stopnicah povzpel iz bazena, kjer so ga oblekli v bela oblačila.

Vse to ima simboliko v Jezusovem krstu v reki Jordan: “Tu je z ene strani simbolika smrti potopitve, za katero stoji simbolika smrti uničujočega rešilnega potopa. /…/ Gre za nov začetek; in to pomeni za smrt in vstajenje, zato, da začnemo življenje od spredaj in na novo. Tako bi mogli reči, da gre za prerojenje.” (Benedikt XVI. 2012. Jezus iz Nazareta 1. str. 38) Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novega življenja.”(Rim 6,3-4)

Kaj pa nekrščeni?

To vprašanje se je pojavilo že kmalu v prvi Cerkvi, predvsem v času preganjanj, ko so mnogi mučenci umrli, ne da bi prejeli zakrament krsta. Katekizem takole pravi: “Cerkev od zmeraj ohranja trdno prepričanje, da so tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, ne da bi prejeli krst, s svojo smrtjo krščeni za Kristusa in s Kristusom. Ta krst krvi priobčuje kakor krst želja sadove krsta, ne da bi bil (to) zakrament.” (KKC 1258)

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

2.4.2023, cvetna nedelja, blagoslov zelenja in procesija. Ob 15h postno spovedovanje v Oseku. Že dopoldne boste lahko vzeli čakalne liste. Spoveduje g. Rafko Klemenčič

2.4.2023

Cvetna nedelja

Iz 50,4-7; Ps 22,8-9.17-18.19-20.23-24; Flp 2,6-11; Mt 26,14-27,66

»Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! (Mt 21,9)


 

Datum

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše

 

Ponedeljek 3.4.2023

 

Sv. Lucija ob 19h + Kogoj Marijo Vitovlje 72, 8 dan

Torek 4.4.2023

 

Ozeljan ob 19h + Mervič Marija Ozeljan 45

Sreda 5.4.2023

 

Šempas ob 19h + Leopolda Cingrle Šempas 41, po maši čaščenje Najsvetejšega

Veliki četrtek 6.4.2023, dopoldne v koprski stolnici ob 9.30 krizmena maša

 

spomin postavitve evharistije, zapovedi ljubezni, duhovništva, po mašah čaščenje Jezusa v vrtu Getzemaniju Osek ob 18.30 za nove duhovne poklice p. n. g. Anton Gleščič Šempas ob 20h + Cernatič Davorina in Leopold Šempas 168a

Veliki petek 7.4.2023, ob 15h križev pot,

 branje pasijona, čaščenje križa, obhajilo, čaščenje Jezusa v Božjem grobu

Osek ob 18.30 obredi velikega petka in molitve Jezusa v Božjem grobu

Šempas ob 20h obredi velikega petka in molitve Jezusa v Božjem grobu

Velika sobota 8.4.2023

 

Šempas ob 7h blagoslov velikonočnega ognja, ob 7.30 v Oseku; blagoslov velikonočnih jedi: 13h Sv. Peter; 13.30 Osek; 14h Sv. Lucija; 14.30 Šmihel; 15h Ozeljan; 15.30 Šempas; 16h vaja za strežnike

ob 20h vstajenska vigilija maša v dober namen Šempas 163a, po maši procesija, prinesite sveče

Velika noč 09.04.2023, Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike

Osek ob 5.30 vstajenska vigilija, maša za župnijo, po maši procesija

Ozeljan ob 9h za pomoč v skušnjavah in trpljenju

Šempas ob 10.30 + Humar Kazimir in Marija Šempas 186a

 

Velikonočni ponedeljek Sv. Lucija ob 10h + Samokec Julij Vitovlje 52

 

 

VELIKI TEDEN Zadnji teden postnega časa imenujemo veliki teden. Upravičeno, saj vsi dnevi tega tedna veliki. Začenja se s cvetno nedeljo, ko blagoslavljamo zelenje in s procesijo v cerkev ponazarjamo Kristusov slovesni prihod v Jeruzalem in vstop v velikonočno skrivnost, kar naznanja branje pasijona. Zelenje je znamenje življenja in zmage, procesija v cerkev pa je izpoved, da s Kristusom Kraljem tudi mi romamo v nebeški Jeruzalem, kjer bo večna cvetna nedelja.

Na veliki četrtek dopoldne je v stolnicah »krizmena maša«, med katero škof blagoslovi krstno in bolniško olje, skupaj z duhovniki pa posveti krizmo. Z večerno sv. mašo ali spominom na zadnjo večerjo se začenja sveto velikonočno tridnevje, ki je vrhunec vsega liturgičnega leta. Slovesna večerna sv. maša je spomin na postavitev sv. evharistije in mašniškega posvečenja, po katerih sega Kristusovo odrešenje v življenje vseh ljudi vseh časov in krajev zgodovine. Posebna značilnost te maše je obred umivanja nog kot znamenje medsebojne ljubezni in služenja. Po maši razkrijemo oltarje in se še ustavimo pri molitvi Jezusa v vrtu Getsemaniju..

Veliki petek. Ob 15h je v cerkvah križev pot. Ta dan ni evharistične daritve, ker je bil Jezus na križu »duhovnik, oltar in jagnje obenem«. To imamo na veliki petek živo pred očmi med opravilom Božje besede, razkrivanjem in češčenjem sv. križa in pri obhajilu. Celotno bogoslužje velikega petka razodeva, da je Kristusova smrt duhovniško dejanje za vse ljudi vseh časov. Zato tudi Cerkev v desetih, vsebinsko izjemno bogatih molitvah prosi za papeža, služabnike Cerkve, vernike, katehumene, Jude, neverne, za državne voditelje, skratka za vse. Na veliki petek je ves svet pred križem in Križanim. Vsi naj bi slišali: »Glejte les križa, na katerem je viselo zveličanje sveta!«

Na veliko soboto se mudimo pri Jezusovem grobu in v molku žalosti podoživljamo skrivnost smrti, pri velikonočni vigiliji pa to preide v vstajenjsko veselje. Po stari navadi je ta dan blagoslov velikonočnih jedil kot zahvala za vse velike Božje darove, ki izhajajo iz velike noči in kot priprava na družinsko velikonočno veselje. Velikonočna vigilija ali bdenje je hrepenenje in veselo čakanje v molitvi na Kristusovo vstajenje, na njegov prehod iz smrti v življenje, na njegovo zmago nad temo in hudobijo. V to nas vodi slavje luči, blagoslov ognja, prižiganje okrašene velikonočne sreče, njen prihod v temno cerkev, kjer si verniki od nje postopoma prižigajo svoje luči. Vse to ponazarja Kristusovo pot po svetu in postopno prejemanje njegovega odrešenja. Upravičeno preide bogoslužje v velikonočno hvalnico. To vesoljno razsežnost odrešenja slikovito razodeva besedno bogoslužje na velikonočno vigilijo, ki prikaže vso zgodovino odrešenja, od stvarjenja do drugega Kristusovega prihoda. Skrivnost velike noči pokaže krstno bogoslužje po evangeljskem oznanilu vstajenja. V velikonočni vigiliji ima krst pomembno mesto, saj v krstu deluje moč Kristusove smrti in vstajenja. Obhajati veliko noč pomeni preiti s Kristusom iz smrti v življenje. Ta prehod se začne s krstom. Z obnovitvijo krstnih obljub si prikličemo v zavest, da smo po krstu vcepljeni v Kristusovo skrivnost; z njim umremo in z njim vstanemo v novo življenje. Kristusova velika noč je tudi naša velika noč, dan nepopisnega veselja, saj je Kristus s svojo smrtjo uničil našo smrt in s svojim vstajenjem zagotovil naše vstajenje. To je vsebina ne le ene nedelje ali osmine po njej, marveč vseh nedelj, vsega leta. Vir: msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof v pokoju

 

 

 

Romanje birmancev in njihovih družin in botrov bo 26.3.ob ob14h v Vrhpolju ogled mozaika in molitev križevega pota. Ob 15.30 v Vipavskem križu voden ogled kapucinskega samostana in kratko skupno srečanje za starše... 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

26.3.2023

5. postna nedelja (tiha)

Ezk 37,12-14; Ps 130,1-2.3-4.5-6.7-8; Rim 8,8-11; Jn 11,1-45

»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Jn 11,25)

Danes ob 14h v Vrhpolju ogled Rupnikovih mozaikov. Ob 15.30 v Vipavskem Križu srečanje za starše in botre... in ogled samostana. Ogled bo strokovno vodila dr. Tanja Martelanc, ki je v svoji doktorski disertaciji odstrla srednjeveško arhitekturo kapucinskih samostanov.

Danes ob 15h spoved v Šempasu

Datum

kraj, ura in mašni namen, delavniške maše sedaj ob 19h

začetek radijskega misijona, spoved v petek v Novi Gorici

Ponedeljek 27.3.2023

 

Sv. Lucija ob 19h za župnijo

Torek 28.3.2023

 

Ozeljan ob 19h v dober namen Ozeljan 31j

Sreda 29.3.2023

 

Šempas ob 19h + iz družine Štrukelj Šempas 171, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 30.3.2023

 

Ozeljan ob 18h za birmance in njihove starše Ozeljan, ob 19.30 srečanje za starše birmancev

Petek 31.3.2023

 

Osek ob 18h + starša in Rafael Batič Osek 6b, po maši križev pot

Sobota 1.4.2023

 

Šempas ob 8h + iz družine Murovec Šempas 120

2.4.2023, cvetna nedelja, blagoslov zelenja in procesija

Ozeljan ob 7.45 + Franc in Pavla Krapež Ozeljan 31

Osek ob 9h + Zdravko in Hermina Remec Osek 72

Šempas ob 10.30 v zahvalo in priprošnjo za skupno življenje p. n. Šempas 33l

Ob 15h postno spovedovanje v Oseku. Že dopoldne boste lahko vzeli čakalne liste. Spoveduje g. Rafko Klemenčič

CELODNEVNO SPOVEDOVANJE bo v petek, 31. marca od 7. do 20. ure v konkatedrali.

Spovedovali bodo:  7. do 9. ure – g. Lojze Kržišnik

  9. do 11. ure – g. Cvetko Valič

11. do 13. ure – g. Jožko Bric

13. do 15. ure – g. Joško Tomažič

15. do 17. ure – g. Bogdan Vidmar

17. do 19. ure – g. Cvetko Valič

19. do 20 ure – g. Bogdan Vidmar

PRIPRAVA NA SPOVED ZA MLADE

Spoved je priložnost, da prosiš Boga odpuščanja in prejmeš njegovo usmiljenje. Preden greš k spovedi, si vzemi nekaj časa, da se zbereš in premisliš o tem, kaj si drugim storil slabega in kaj lahko narediš, da bi bil boljši kristjan. Iskrena spoved je priložnost, da se prenovi tvoja duša in da se odpreš božji milosti. Spodnja vprašanja ti lahko pomagajo premisliti, glede česa potrebuješ odpuščanje.

  • Sem zavračal ali zanemarjal svojo vero? Sem si prizadeval, da jo bolje spoznam? Sem jo branil, ali pa sem se je sramoval?

  • Sem po nemarnem izgovarjal božje ime? Sem se ukvarjal s spiritizmom, sem polagal svoje zaupanje v vedeževanje ali horoskope? Sem bil nespoštljiv do svetih stvari, krajev ali oseb?

  • Sem po lastni volji izostajal od svete maše ob nedeljah ali zapovedanih praznikih? Sem pozabljal na Boga, tako da sem opuščal svojo molitev?

  • Sem prejemal Gospoda v svetem obhajilu, kadar sem imel na vesti kakšen velik greh? Sem ga prejemal brez dolžne hvaležnosti in globokega spoštovanja?

  • Sem doma premalo pomagal? Sem se neljubeznivo obnašal do svojih staršev?

  • Sem bil nepotrpežljiv, zavisten? Sem se kdaj razjezil? Gojim v sebi kakšno zamero oz. nisem bil pripravljen drugim odpustiti? Sem koga sovražil ali obsojal?

  • Sem zanemarjal svoje šolske obveznosti? Sem bil len? Sem bil nespoštljiv do svojih učiteljev ali drugih starejših oseb?

  • Sem se pretepal ali bil nasilen? Sem koga žalil ali o njem grdo govoril? Sem razkril kakšno skrivnost ali kaj povedal samo zato, da bi škodil drugim?

  • Sem govoril ali razmišljal o nečistih stvareh? Sem opravljal nečista dejanja s samim sabo ali z drugimi? Sem gledal pornografske posnetke ali internetne strani? Sem se tetoviral?

  • Sem se kdaj zlagal zato, da bi se opravičil, da bi škodil drugim ali zato, da bi bil videti pomembnejši?

  • Sem kaj ukradel? Sem grdo ravnal s tujo lastnino ali namerno delal škodo?

  • Sem bil nevoščljiv do drugih zaradi tega, kar imajo, ali zaradi dobrih rezultatov njihovega dela? Ali svoje srce polagam v posedovanje stvari?

  • Sem druge spodbujal ali jim pomagal storiti kaj slabega?

  • Sem pretiraval pri uživanju alkohola? Sem užival mamila?

  • Sem bil sebičen v mislih ali dejanjih?

  • Sem dajal svojemu osebnemu udobju prednost pred služenjem drugim? Sem zanemarjal svojo odgovornost, da s svojim zgledom in besedo druge približam k Bogu?

PRIPRAVA NA SPOVED ODRASLI

  • Sem zavračal ali zanemarjal svojo vero? Sem si prizadeval, da jo bolje spoznam? Sem jo branil, ali pa sem se je sramoval? Ali kakšnega vidika svoje vere ne sprejemam?

  • Sem po nemarnem izgovarjal božje ime? Sem se ukvarjal s spiritizmom, sem polagal svoje zaupanje v vedeževanje ali horoskope? Sem bil nespoštljiv do svetih stvari, krajev ali oseb?

  • Sem po lastni volji izostajal od svete maše ob nedeljah ali zapovedanih praznikih?

  • Sem prejemal Gospoda v svetem obhajilu, kadar sem imel na vesti kakšen velik greh?

  • Sem bil nepotrpežljiv, jezen ali zavisten?

  • Hranim v sebi kakšno zamero oz. nisem pripravljen drugim odpustiti?

  • Sem bil v besedah ali fizično nasilen do drugih?

  • Sem sodeloval ali koga spodbujal pri izvajanju splava, uničevanju zarodkov, pri evtanaziji ali drugih načinih za končanje človeškega življenja?

  • Sem koga sovražil ali obsojal v mislih ali z dejanji? Sem preziral druge ljudi?

  • Sem o drugih slabo govoril?

  • Sem pretiraval pri uživanju alkohola? Sem užival mamila?

  • Sem gledal pornografske posnetke ali internetne strani? Sem opravljal nečista dejanja s samim sabo ali z drugimi? Živim s kom, kot da bi bil poročen, čeprav nisem?

  • Če sem poročen, si prizadevam ljubiti svojega sozakonca bolj kot kogar koli drugega? Postavljam na prvo mesto svoj zakon? Svoje otroke? Sem odprt za sprejemanje novega življenja?

  • Ali dopuščam, da moje delo zavzema čas in energijo, ki pripadata moji družini in prijateljem?

  • Sem bil prevzeten ali sebičen v mislih ali dejanjih? Sem bil brezbrižen do ubogih in pomoči potrebnih? Sem trošil denar za svoje udobje in osebno razkošje ter pri tem pozabljal na svojo odgovornost do drugih in do Cerkve?

  • Sem se kdaj zlagal? Sem bil pri svojem delu pošten in marljiv? Sem koga ogoljufal ali okradel pri delu?

  • Sem se prepuščal lenobi? Sem dajal svojemu osebnemu udobju prednost pred služenjem drugim? Sem zanemarjal svojo odgovornost, da s svojim zgledom in besedo druge približam k Bogu?

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

19.3.2023

4. postna nedelja (Laetare)

1 Sam 16,1.6-7.10-13; Ps 23,1-6; Ef 5,8-14; Jn 9,1-41

»Veruješ v Sina človekovega?« »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« (Jn 9,35-38)


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

Ponedeljek 20.3.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Dušan in Marija Cingrle Vitovlje 82a

Torek 21.3.2023

 

Ozeljan ob 18h za župnijo p. n. Ozeljan 31j

Sreda 22.3.2023

 

Šempas ob 18h + Cernatič Rudolf Šempas 14, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 23.3.2023

 

Ozeljan ob 18h + starši Povšič in Živec

Petek 24.3.2023

 

Osek ob 18h Bogu in MB v priprošnjo, po maši križev pot

Sobota 25.3.2023, praznik Gospodovega oznanenja

 

Šempas ob 18h + Marijo Bovcon Šempas 33g

Preklop na poletni čas

26.3.2023, 5. postna, tiha, križev pot molijo dekleta in žene

Ozeljan ob 7.45 + Radovan Rijavec Šmihel 49, 8 dan

Osek ob 9h + Faganel Milka Vitovlje 45i, 8 dan

Šempas ob 10.30 v zahvalo za 40 let zakona p. n.Šempas 188

Ob 14h srečanje birmancev, njihovih staršev, botrov, sorodnikov... v Vrhpolju. Ogled Rupnikovih mozaikov, križev pot. Ob 15.30 v samostanu v Vipavskem Križu srečanje za starše... in ogled samostana.

Ob 15h postno spovedovanje v Šempasu. Že dopoldne boste lahko vzeli čakalne liste. Spoveduje g. Rafko Klemenčič

 

Med praznikom sv. Jožefa (19. marca) in Gospodovim oznanjenjem (25. marca) v Katoliški cerkvi v Sloveniji tradicionalno obhajamo teden družine. Letošnje geslo Tedna družine je: Mir se začne v družini. Ker praznik sv. Jožefa letos obhajamo že v soboto, 18. marca, se tudi Teden družine začne že dan prej.

God in praznik sv. Jožefa, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika obhajamo 19. marca. Letos, zaradi nedelje, 18.3.

Kolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1,1–2,23Lk 1,5–2,52). Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1,16Lk 1,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več, prim. Mz 12,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2,41–52). Predvidevamo, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo), nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja.


Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino.

Jožef je zavetnik umirajočih, saj je ob predpostavki, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja, umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin.

Leta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela.

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989), v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije.

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. junija 2013 razglasila odlok o omembi sv. Jožefa, ženina Device Marije, v II., III. in IV. evharistični molitvi.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

12.3.2023

3. postna nedelja

2 Mz 17,3-7; Ps 95,1-2.6-7.8-9; Rim 5,1-2.5-8; Jn 4,5-42

»Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen.« (Jn 4,14)


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

Ponedeljek 13.3.2023

 

Sv. Lucija ob 18h za župnijo, ob 19h priprava na krst v Šempasu

Torek 14.3.2023

 

Ozeljan ob 18h + Alojz, Milka in Zvonko Živec Ozeljan 107

Sreda 15.3.2023

 

Šempas ob 18h + Pelicon Jelka in Leopold Šempas 63, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 16.3.2023

 

Ozeljan ob 18h + Robert Zevnik Šmihel 8c

Petek 17.3.2023

 

Osek ob 18h + Pegan Vitovlje 82b, po maši križev pot

g. Martin Golob v Grgarju

Sobota 18.3.2023

praznik  sv. Jožefa 

Šempas ob 8h + Faganel Franc Šempeter

ob 19h moški večer z Jožetom Mužino v Kamnjah

19.3.2023, 4. postna nedelja, križev pot molijo fantje in možje, prošnje in zahvale prvoobhajanci

Ozeljan ob 7.45 + starši Gleščič in Hvala Ozeljan 49

Osek ob 9h + Remec Darko p. n. vaščanov

Šempas ob 10.30 + Cernatič Darinka Šempas 168a

ob 14.30 križev pot na Sveto Goro ob 16h maša za birmance in mlade

  •  

  • DAROVI SVETEGA DUHA

Darovi Svetega Duha niso darovi materialne narave, ampak različni izrazi ljubezni Svetega Duha do nas. To, kar imenujemo darove Svetega Duha, so različni načini delovanja Svetega Duha in učinki tega delovanja v naši notranjostiSo dragocene možnosti, za katere smo povabljeni, da jih razvijamo in ki nas lahko vodijo do svetosti. Dar je tisto, v čemer prepoznamo ljubezen D(d)arovalca in njegovo naklonjenost do nas. Sveti Duh sam je Dar, ki nas razveseli. Po navzočnosti Svetega Duha doživljamo, da smo ljubljeni od Boga, da smo mu dragoceni in se nam želi podariti.

Navadno govorimo o sedmerih darovih Svetega Duha, ki so omenjeni že v Izaijevi knjigi (Iz 11,2) in jih prejmemo pri zakramentu svete birme. Število sedem je simbolno in želi povedati, da prejmemo pri zakramentu birme vse tiste darove Svetega Duha, ki so potrebni za naše krščansko življenje sredi konkretnih okoliščin. Darovi, karizme, učinki so znamenja njegove navzočnosti; niso nekaj, kar bi Sveti Duh zgolj »pustil« v naši notranjosti. Ko prosimo za njegove darove, prosimo za njegovo navzočnost, za njega samega. Po darovih prihaja on, kot tisti, ki je poosebljena vez ljubezni. Vrednost njegovega daru je v tem, da je Božji prijatelj – Bog sam in kot tak omogoča in podarja vse tisto, kar pomeni pravo prijateljstvo. Prijateljstvo s Svetim Duhom nam omogoča odnos, ta pa nam daje moč, pomoč. Vsak birman kristjan je sprejel tisto konkretno moč, ki jo prav on potrebuje, da bi uspešno opravil svoje poslanstvo, ki mu ga je namenil Bog v svojem odrešenjskem načrtu.

Darovi:

Dar modrosti: Modrost vse presoja v luči ljubezni in k njej tudi vse usmerja. Moder človek gleda na svet z Božjimi očmi.

Dar umnosti: Sveti Duh nam preko daru umnosti pomaga spoznavati bistvena vprašanja naše vere. Gre za notranji uvid v povezanosti in celovitosti (zgodba o učencih, ki potujeta v Emavs).

Dar vednosti: Najpomembnejša vednost v našem življenju je, da nas ima Bog rad in da imamo tudi mi lahko radi njega, kot sv. Terezija Deteta Jezusa (knjiga: Povest duše).

Dar pobožnosti: Biti »po Bogu«, pobožen, povezan z Bogom v prijateljskem odnosu, kot je bil naš bl. Alojzij Grozde ali italijanski mladenič, bl. Carlo Acutis.

Dar moči: Beseda birma (latinsko) pomeni »okrepitev«, »moč«, moč srca, vztrajnost, pogum, da z Božjo pomočjo delamo dobro. Nick Vujicic nam dobro kaže to notranjo moč.

Dar svéta: Dar prave presoje in sodbe o stvareh; razlikovanje med resnico in lažjo; vprašati za svet – nasvet Gospoda.

Dar strahu Božjega: Ne, da bi se Boga bali, ampak, da ne bi vsega tega, kar nam želi dati, zapravili. Ta dar naredi prostor za spoštovanje do Boga, za ponižnost, varuje nas pred grehom in zlom.

  • OBRED SVETE BIRME

Začenja se z izpovedjo vere oz. birmansko zaobljubo; sledi ji molitev, ki jo v imenu Cerkve izreka škof z razprostrtimi rokami; temu se pridružuje podelitev birme, ki obsega maziljenje, polaganje rok in pozdrav miru.

Izpoved vere – obnovitev krstnih obljub: birmanci so povabljeni k izpovedi tiste vere, ki so jo pri krstu izrekli v njihovem imenu starši in botri.

Molitev: v središču molitve je epikleza ali klicanje Svetega Duha z obiljem darov. Birmancem se podari Kristusov Duh, ki bo v njih ustvaril to, kar je uresničeno v Kristusu.

Polaganje rok: birmovalec drži stegnjeni roki nad vsemi birmanci. Gre za kretnjo s preprostim pomenom blagoslova in prenašanja milosti.

Maziljenje s sveto krizmo: gre za osrednji ali središčni del obhajanja zakramenta svete birme. Bistveni del obreda zakramenta sv. birme v latinskem obredu –  zakrament svete birme se podeljuje z maziljenjem s sv. krizmo na čelu med položitvijo roke in z besedami: »Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha.«

Sveti Duh ne potrjuje naših zaslug in dejanj, ampak vnovič (prvič že pri krstu) potrdi svojo ljubezen do nas. Potrditev se nanaša na Boga in na to, da je v nas, z nami, da je prisoten s svojo ljubeznijo. »Sprejmi potrditev, dar Svetega Duha,« pomeni podobno, kot bi vsakemu od nas Bog želel znova reči, povedati srcu in ga povabiti k sebi: »Sprejmi mojo ljubezen, rad te imam, želim biti s teboj in to sedaj, pri birmi potrjujem, te sprejemam takega, kot si, se ti podarjam in ti dajem vse tiste darove, ki jih boš potreboval/a v življenju. Ti pa sprejmi, odpri svoje srce, ostani z mano, bodiva skupaj, ostaniva prijatelja, pojdiva skupaj naprej v življenje …«.

Pozdrav miru: pozdrav »Mir s teboj« zaključi obred birme. Gre za velikonočni pozdrav Kristusa apostolom, po tradiciji pridržan škofom in razodeva znamenje bratstva. Pozdrav (poljub) miru, ki sklene obred zakramenta pokaže cerkveno občestvo s škofom in vsemi verniki.

  • PRAZNOVANJE V ŽUPNIJI IN DRUŽINI

Birma je eno najlepših praznovanj v župniji in družini. Povabljeni smo k devetdnevnici, da skupaj molimo in pričakujemo binkoštni (birmanski) dan, kot so ga nekoč v molitvi pričakovali Marija in apostoli. Mladinska maša je praznovanje mladostne vere. Birmovanje naj, ne glede na število birmancev v župniji, poteka v tišini ali ob nežni glasbeni spremljavi, da je navzočim mogoče slišati imena birmancev in zbrano spremljati obred.

Praznovanje v družini je čas za poglobitev odnosov – pomen odpuščanja in prejem zakramenta svete spovedi. Praznovanje nas razvedri, ponovno močneje poveže in motivira za nadaljnje korake na poti skozi življenje.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

5.3.2023

2. postna nedelja

1 Mz 12,1-4; Ps 33,4-5.18-19.20.22; 2 Tim 1,8-10; Mt 17,1-9

Glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« (Mt 17,5)

 


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

Ponedeljek 6.3.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Bizjak Lojska in Darko Kromberk p. n. Vitovlje 63e, ob 19h priprava na krst v Šempasu

Torek 28.2.2023

 

Ozeljan ob 18h + Mervič Marija Ozeljan 45, 8 dan

Sreda 1.3.2023

 

Šempas ob 18h + Dovžak Jožef Šempas 13c, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 2.3.2023

 

Ozeljan ob 18h za zvestobo krstni milosti

Petek 3.3.2023

 

Osek ob 18h + Pahor Stanislava Osek 22, po maši križev pot

Sobota 4.3.2023

 

Šempas ob 8h + Škarabot Magdalena in Anton Šempas 195, blagoslavljam domove

12.3.2023, 3. postna nedelja, križev pot, prošnje in zahvale birmanci

Ozeljan ob 7.45 + Andrej in Ana Krapež Šmihel 9

Osek ob 9h za vse pokojne Vitovlje 45i

Šempas ob 10.30 za župnijo

ob 14.30 križev pot na Vitovlje

SVETI DUH IN PRIPRAVA NA BIRMO

Božja oseba (oseba Svete Trojice): kot imamo mi vsak svoje ime, tako se tudi Duh imenuje »Sveti Duh«, ker posvečuje življenje, kar pomeni, da naše življenje pod njegovim vodstvom postaja bolj sveto, svetlo …

Ljubezen: Sveti Duh je Bog, ki ustvarja odnose – odnose ljubezni; je ljubezen, ki se neprestano izliva v naša srca. Bog nas je prvi vzljubil in ljubi nas prvi še naprej, zato lahko tudi mi odgovorimo z ljubeznijo …

Nežnost: Ljubezen je nežna, se ne vsiljuje, zato je tudi Sveti Duh nežen, ponižen, ne sili, ne vstopa na silo, ampak počaka, da je povabljen, da ga pokličemo in mu damo prostor v naših srcih, življenjih …

Prijatelj: Sveti Duh je vedno z nami, je naš najboljši prijatelj, najdragocenejši dar, pravi zaklad; v ospredju je odnos z Njim, vedno ga lahko povabimo, pokličemo, prosimo za nasvet, se mu zahvalimo, ga častimo …

Tolažnik, zdravnik, priprošnjik: Jezus ga imenuje tolažnik, zdravnik naših duš – kar pomeni, da tolaži in zdravi naše duše, potrebujemo ga kot življenjskega sopotnika in prijatelja. V prijateljskem odnosu z Bogom (še posebej v molitvi, Božji besedi, zakramentih; pa tudi v duhovnem pogovoru, deljenju duhovnih izkustev, duhovnem branju …) nas Sveti Duh počasi umiri, rane se zacelijo, v nas se rodi novo življenje, ki je rojeno iz odnosa z Bogom, iz njegove ljubezni. Rane postajajo čedalje bolj vstajenjske rane – so še vidne, a ne bolijo več, ker so znamenja novega življenja z Bogom.

Moč, pomoč: V vsem in po vsem nas čaka On, ki je vse ustvaril in vse prežema. Čim težje so razmere in življenje, bolj potrebujemo Božjo pomoč – Svetega Duha in njegovo moč, tolažbo in ljubezen.

Veselje: Kaj me veseli, kaj me prebudi, kaj v meni prebuja življenje …? Veselje – dotik Boga, Božjega, ki ga ima vsak človek, da lahko vedno na novo začne …

Srce: je izvir, ki je najgloblji v našem bitju. Srce je kraj, od koder izvira molitev. Kadar srce resnično moli, moli v njem Sveti Duh, ki je navzoč v nas. Z nami in po nas kliče k Očetu in prosi za nas. Ko molimo v srcu, v njem odkrijemo izvir, ki žubori v nas; Svetega Duha, ki odstranjuje ovire, da lahko ljubimo.

Veter: je eden najstarejših simbolov Svetega Duha, Božje moči v Svetem pismu – ob stvarjenju je vel nad vodami. Veter, zrak je simbol svežine v povezavi z zdravim življenjem. Jezus uporabi veter kot simbol Svetega Duha, ki preveva skupnost, skrbi za jasnost vere, nauka, upanja in ljubezni.

Ogenj: je simbol Boga, plamen ljubezni. Preoblikujoča moč delovanja Svetega Duha (preoblikuje vse, česar se dotakne), razsvetljuje poti, greje in osvobaja, je rešilna luč v temi, opozorilo bližajoče se nevarnosti, prečiščuje žlahtne kovine, uporabljamo ga za pripravo hrane, sežig vsega, kar nam škoduje.

 

  • BIRMA – PEČAT SVETEGA DUHA

Bog, ki nas ima rad, nam po Svetem Duhu daruje samega sebe, svojo ljubezen. Ker je birma zakrament Svetega Duha, je tudi birma zakrament ljubezni. Sveti Duh – skriti Bog, ki po maziljenju vtisne pečat, da smo Božji otroci, zaznamovani z njegovo ljubeznijo. Ponovna potrditev Božje ljubezni do nas. Bog podari samega sebe v Svetem Duhu. V nas izpopolni krstno milost. Prejmemo milost okrepitve vere in pričevanja za vero – zato prejmemo darove Svetega Duha. Birma je duhovni dar binkošti.

birmi govorimo večinoma kot o »nečem« (kot o enem izmed zakramentov), ne kot o »nekom«, zato je vprašanje: »Kdo je birma?« na prvi pogled morda nekoliko nenavadno. O birmi nismo vajeni razmišljati kot o osebi. A če je birma zakrament Svetega Duha, Sveti Duh pa je oseba, je torej birma zakrament, kjer v ospredje stopa oseba, ne zgolj kakšen pojem ali stvar. Gre torej za odnos z osebo, ki je tretja Božja oseba, oseba Ljubezni (ali oseba Ljubezen – poosebljena ljubezen), oseba, ki ustvarja odnose – odnose ljubezni. Iz tega sledi premislek, da je birma Nekdo (ne nekaj) – je Božji Duh, Sveti Duh, Božje življenje v nas, živi Bog, Bog, ki je ljubezen, Bog, ki daje življenje, ki izliva svojo ljubezen v naša življenja, kar pomeni, da lahko med besedami birma, Sveti Duh in ljubezen napravimo enačaj: BIRMA = SVETI DUH = LJUBEZEN. Sveti Duh je ljubezen in če je birma zakrament Svetega Duha, je birma zakrament ljubezni. Ko jo prejmemo, ostanemo v Bogu, ostanemo v njegovi ljubezni in Bog, Sveti Duh, ostane v nas. Ljubezen je torej izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je dan (Rim 5,5). Je Božji dar, zato ne prihaja od sveta, ampak od Boga in se daje kot dar ljudem in po nas tudi svetu.

Zakramenti so skrivnost Svete Trojice, ko se nam še posebej podarja Božja ljubezen, Božja moč. Zakramenti so način oz. pot, kako Bog prihaja v življenje, v srce, v dušo. So moč in pomoč, ki ustvarja prijateljstvo z Gospodom. Birma je zato ljubezenski odnos, prijateljstvo s Svetim Duhom. In ker je birma zakrament uvajanja, pomeni, da nas uvaja v to življenje, v ta odnos. Kot je za vsako prijateljstvo potreben čas, da se razvije, je tudi za prijateljstvo s Svetim Duhom potreben čas. Tega, kdo je birma, se ne da naučiti iz učbenikov, ampak od srca do srca. Je izkušnja in okušanje Božje ljubezni, ki nas korak za korakom vodi v odnos z Bogom, in izmenjava te ljubezni med seboj. Prav zato je birma izziv, nikoli dokončano delo, je življenje, odnos, je ljubezen, ki se razvija, daje sadove in sega do večnosti. Srce se ogreje in odpre v ljubezni skozi čas, kot pri dveh, ki se imata rada – nekatero prej, drugo morda kasneje. Zato duhovno življenje potrebuje čas in ljubezen … (več v knjigi: Polona Vesel Mušič: »Skoči ven«, Birma=Sveti Duh=Ljubezen).

»Birma je obljuba, ki sega v večnost. A še prej nas kliče k našemu pogumu in naši srčnosti. Birma je klic, da skupaj s Kristusom tvegamo graditi življenje v pripravljenosti vere in naravnanosti na Kristusa, tudi če imajo drugi to za smešno ali zastarelo. Pot vodi v svetlobo. Tvegajmo jo. Izrecimo svojo pritrditev. K temu nas spodbuja ta ura svetega zakramenta: ›Izvoli življenje!‹.« (Joseph Ratzinger)

  • DAROVI SVETEGA DUHA

Darovi Svetega Duha niso darovi materialne narave, ampak različni izrazi ljubezni Svetega Duha do nas. To, kar imenujemo darove Svetega Duha, so različni načini delovanja Svetega Duha in učinki tega delovanja v naši notranjostiSo dragocene možnosti, za katere smo povabljeni, da jih razvijamo in ki nas lahko vodijo do svetosti. Dar je tisto, v čemer prepoznamo ljubezen D(d)arovalca in njegovo naklonjenost do nas. Sveti Duh sam je Dar, ki nas razveseli. Po navzočnosti Svetega Duha doživljamo, da smo ljubljeni od Boga, da smo mu dragoceni in se nam želi podariti.

Navadno govorimo o sedmerih darovih Svetega Duha, ki so omenjeni že v Izaijevi knjigi (Iz 11,2) in jih prejmemo pri zakramentu svete birme. Število sedem je simbolno in želi povedati, da prejmemo pri zakramentu birme vse tiste darove Svetega Duha, ki so potrebni za naše krščansko življenje sredi konkretnih okoliščin. Darovi, karizme, učinki so znamenja njegove navzočnosti; niso nekaj, kar bi Sveti Duh zgolj »pustil« v naši notranjosti. Ko prosimo za njegove darove, prosimo za njegovo navzočnost, za njega samega. Po darovih prihaja on, kot tisti, ki je poosebljena vez ljubezni. Vrednost njegovega daru je v tem, da je Božji prijatelj – Bog sam in kot tak omogoča in podarja vse tisto, kar pomeni pravo prijateljstvo. Prijateljstvo s Svetim Duhom nam omogoča odnos, ta pa nam daje moč, pomoč. Vsak birman kristjan je sprejel tisto konkretno moč, ki jo prav on potrebuje, da bi uspešno opravil svoje poslanstvo, ki mu ga je namenil Bog v svojem odrešenjskem načrtu.

Darovi:

Dar modrosti: Modrost vse presoja v luči ljubezni in k njej tudi vse usmerja. Moder človek gleda na svet z Božjimi očmi.

Dar umnosti: Sveti Duh nam preko daru umnosti pomaga spoznavati bistvena vprašanja naše vere. Gre za notranji uvid v povezanosti in celovitosti (zgodba o učencih, ki potujeta v Emavs).

Dar vednosti: Najpomembnejša vednost v našem življenju je, da nas ima Bog rad in da imamo tudi mi lahko radi njega, kot sv. Terezija Deteta Jezusa (knjiga: Povest duše).

Dar pobožnosti: Biti »po Bogu«, pobožen, povezan z Bogom v prijateljskem odnosu, kot je bil naš bl. Alojzij Grozde ali italijanski mladenič, bl. Carlo Acutis.

Dar moči: Beseda birma (latinsko) pomeni »okrepitev«, »moč«, moč srca, vztrajnost, pogum, da z Božjo pomočjo delamo dobro. Nick Vujicic nam dobro kaže to notranjo moč.

Dar svéta: Dar prave presoje in sodbe o stvareh; razlikovanje med resnico in lažjo; vprašati za svet – nasvet Gospoda.

Dar strahu Božjega: Ne, da bi se Boga bali, ampak, da ne bi vsega tega, kar nam želi dati, zapravili. Ta dar naredi prostor za spoštovanje do Boga, za ponižnost, varuje nas pred grehom in zlom.

  • OBRED SVETE BIRME

Začenja se z izpovedjo vere oz. birmansko zaobljubo; sledi ji molitev, ki jo v imenu Cerkve izreka škof z razprostrtimi rokami; temu se pridružuje podelitev birme, ki obsega maziljenje, polaganje rok in pozdrav miru.

Izpoved vere – obnovitev krstnih obljub: birmanci so povabljeni k izpovedi tiste vere, ki so jo pri krstu izrekli v njihovem imenu starši in botri.

Molitev: v središču molitve je epikleza ali klicanje Svetega Duha z obiljem darov. Birmancem se podari Kristusov Duh, ki bo v njih ustvaril to, kar je uresničeno v Kristusu.

Polaganje rok: birmovalec drži stegnjeni roki nad vsemi birmanci. Gre za kretnjo s preprostim pomenom blagoslova in prenašanja milosti.

Maziljenje s sveto krizmo: gre za osrednji ali središčni del obhajanja zakramenta svete birme. Bistveni del obreda zakramenta sv. birme v latinskem obredu –  zakrament svete birme se podeljuje z maziljenjem s sv. krizmo na čelu med položitvijo roke in z besedami: »Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha.«

Sveti Duh ne potrjuje naših zaslug in dejanj, ampak vnovič (prvič že pri krstu) potrdi svojo ljubezen do nas. Potrditev se nanaša na Boga in na to, da je v nas, z nami, da je prisoten s svojo ljubeznijo. »Sprejmi potrditev, dar Svetega Duha,« pomeni podobno, kot bi vsakemu od nas Bog želel znova reči, povedati srcu in ga povabiti k sebi: »Sprejmi mojo ljubezen, rad te imam, želim biti s teboj in to sedaj, pri birmi potrjujem, te sprejemam takega, kot si, se ti podarjam in ti dajem vse tiste darove, ki jih boš potreboval/a v življenju. Ti pa sprejmi, odpri svoje srce, ostani z mano, bodiva skupaj, ostaniva prijatelja, pojdiva skupaj naprej v življenje …«.

Pozdrav miru: pozdrav »Mir s teboj« zaključi obred birme. Gre za velikonočni pozdrav Kristusa apostolom, po tradiciji pridržan škofom in razodeva znamenje bratstva. Pozdrav (poljub) miru, ki sklene obred zakramenta pokaže cerkveno občestvo s škofom in vsemi verniki.

  • PRAZNOVANJE V ŽUPNIJI IN DRUŽINI

Birma je eno najlepših praznovanj v župniji in družini. Povabljeni smo k devetdnevnici, da skupaj molimo in pričakujemo binkoštni (birmanski) dan, kot so ga nekoč v molitvi pričakovali Marija in apostoli. Mladinska maša je praznovanje mladostne vere. Birmovanje naj, ne glede na število birmancev v župniji, poteka v tišini ali ob nežni glasbeni spremljavi, da je navzočim mogoče slišati imena birmancev in zbrano spremljati obred.

Praznovanje v družini je čas za poglobitev odnosov – pomen odpuščanja in prejem zakramenta svete spovedi. Praznovanje nas razvedri, ponovno močneje poveže in motivira za nadaljnje korake na poti skozi življenje.

  • KAJ PA PO BIRMI?

Povabljeni smo, da zaživimo v prijateljstvu in povezanosti s Svetim Duhom. Starši, botri in drugi smo povabljeni, da naše odraščajoče otroke spremljamo z molitvijo, ljubeznijo, pogovorom, pričevanjem, usmiljenjem, potrpežljivostjo, dobrim zgledom …

  • SADOVI DUHA

So: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje (Gal 5,22–23).

Sad Duha je tudi POSLANSTVO, ki ga ima vsak od nas. Papež Frančišek o tem razmišlja takole: »Vedno je treba sprejeti, da bi dali«. Božje milosti se sprejemajo, da bi se dajale drugim. To je krščansko življenje.« In ravno Sveti Duh nas usmeri stran od našega jaza in nas odpre za skupnost. Birma birmance še bolj naredi podobne Kristusu in jih s tem še tesneje poveže kot žive ude mističnega telesa Cerkve. Poslanstvo Cerkve se v svetu nadaljuje preko prispevka vseh tistih, ki so njen del. … Cerkev smo vsi. Vsi imamo odgovornost, da posvečujemo drug drugega, da skrbimo za druge. Cerkev smo ‘mi’, vsi. Vsak ima svoje delo v Cerkvi.« 

  • PRIČEVANJE VERE – Vera je prvi dar Svetega Duha

Pričevanje vere (osebna zgodba), s poudarkom na pomenu molitve, Božje besede, evharistije.

  • PO KATERI POTI NAJ GREMO?

Prijateljstvo s Svetim Duhom: Prepustiti se vodstvu in ljubezni Svetega Duha. Pustiti se obdarovati. Vez v globini – od živega Boga ni mogoče oditi …

Moč zgleda, molitve in ljubezni: »Ne govori mi, kaj naj delam; samo pokaži mi!« Vero posreduje oseba, ki veruje. Mladi si želijo vzorov, ki iz svojega notranjega in osebnega odnosa do Kristusa radi verujejo in živijo. »Če hočeš drugega vneti, moraš sam goreti« (Slomšek), le plamen vere prižge plamenček vere.

Krščanstvo, vera kot pot: Vera raste vse življenje. Birma je korak na poti k zrelosti vere. Potrebna je potrpežljivost za rast v postopnosti. Mlademu človeku birma da možnost, da ob pomoči Svetega Duha, dozoreva in pot zorenja lažje prehodi.

Lep odnos – sprejetost, vključenost v družini in župniji: V vsakem človeku ostane, da je v  družini/župniji/v odnosu z botrom/v skupini/na duhovnih vajah … sprejet, da mu je lepo, toplo, prijetno. Dobro smo se imeli, dobro smo sodelovali in bomo tudi po birmi … 

  • MARIJA

Marijino življenje je tesno povezano s Svetim Duhom; Marijin način je tudi za nas pot, kako sodelovati z Gospodom, zato vzklik: »Pridi, Sveti Duh, pridi po Mariji«.


 

 

Postna predavanja v žpniji Dornberk: 2.3. Alenka Reabula - Pripravimo pot ljubezni;10.3. Boštjan Hari - Zakaj verovati; in 23.3 2023 Robert Friškovec - Zapor ali svoboda

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

26.2.2023

1. postna nedelja

1 Mz 2,7-9;3,1-7; Ps 51,3-4.5-6.12-13.14.17; Rim 5,12-19; Mt 4,1-11

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Mt 4,4).

 


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

Ponedeljek 27.2.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Pavlin Radoslav Osek 22b, ob 19h priprava na krst v Šempasu

Torek 28.2.2023

 

Ozeljan ob 18h + Batič Dominik in Leonard Ozeljan 128a

Sreda 1.3.2023

 

Šempas ob 18h + Cernatič Ciril in Vida Šempas 158, po maši čaščenje Najsvetejšega

ob19 srečanje Karitas

Četrtek 2.3.2023

 

Ozeljan ob 18h za župnijo

Petek 3.3.2023, prvi petek

 

Osek ob 18h + za zdravje Osek, po maši križev pot

Sobota 4.3.2023

 

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 131a, blagoslavljam domove

5.3.2023, 2. postna nedelja, križev pot vodi Karitas

Ozeljan ob 7.45 + Anton Štrukelj in + Velikonja Ozeljan 10a

Osek ob 9h + Remec osek 22

Šempas ob 10.30 + Cernatič Davorina Šempas 168a, 8 dan

ob 14.30 križev pot na Vitovlje

Priprava na krst otroka se bo začela v Šempasu 27.2.2022 ob 19h
Katehumenat – priprava odraslih na prejem zakramentov krsta, obhajila in birme. Pripravlja se nova skupina, ki se bo začela srečevati v soboto, 4. marca  ob 17. uri v Novi Gorici v konkatedrali. Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Zapisnik srečanja ŽPS Šempas, 20. 2. 2023, ob 18.30

Prisotni: Jožko Tomažič (župnik), Alenka Bovcon, Nelida Pavlič, Milena Černe Vidal, Martina Vulić, Mojca Oberdank, Natalija Škarabot, Lara Počkar, Anka Vovk, Tadej Vovk, Dolores Štrukelj

BOGOSLUŽNI KOLEDAR (FEBRUAR – JUNIJ)

  • Vračamo se v »normalno« stanje; torej bomo nadaljevali tako, kot je bilo pred začetkom omejitev zaradi Covid-a (pozdrav miru, obhajilo, blagoslovljena voda, ofer...)

  1. postna: Križev pot bo po sveti maši v Ozeljanu in pred sveto mašo v Šempasu, vodijo ga pevci.

  2. postna: Križev pot bo po sveti maši v Ozeljanu in pred sveto mašo v Šempasu, vodi ga Karitas

  3. postna: Križev pot bo po sveti maši v Ozeljanu in pred sveto mašo v Šempasu, vodijo ga birmanci.

  4. postna: Križev pot bo po sveti maši v Ozeljanu in pred sveto mašo v Šempasu, vodijo ga možje in fantje.

25. 3. 2023 (sobota) Praznik Gospodovo oznanjenje, maša v Šempasu ob 18.00.

  1. postna (tiha) nedelja: Križev pot bo po sveti maši v Ozeljanu in pred sveto mašo v Šempasu, vodijo ga žene in dekleta.

SVETA SPOVED (26. 3.): od 15.00 dalje v Šempasu v zakristiji, razpored s pomočjo lističev

  1. postna (cvetna) nedelja: blagoslov zelenja v Ozeljanu in Šempasu pred sveto mašo, bere se pasijon po Mateju.

  2. VELIKI TEDEN: Verouk v velikem tednu odpade.

Veliki četrtek: - sv. maša ob 20.00 v Šempasu, sledi molitev v vrtu Getsemaniju

Veliki petek: - križev pot ob 15.00 v Šempasu

  • obredi velikega petka ob 20.00 v Šempasu, sledi molitev pri Božjem grobu

Velika sobota: - blagoslov ognja ob 7.00 v Šempasu blagoslov jedil: 14.30 Šmihel, 15.00 Ozeljan, 15.30 Šempas

  • VIGILIJA ob 20.00 v Šempasu

Na belo nedeljo (16.4.) bo sveta maša v Šmihelu ob 16.00.

  • 4. velikonočna nedelja (30.4.)- nedelja dobrega pastirja- svetovni molitveni dan za duhovne poklice: romanje na Ovčji plac ob 15.00

  • 1. maj: Začetek šmarnične pobožnosti: Sveta maša na Vitovljah ob 10.00, poje otroški zborček

Šmarnično branje po potekalo vsak dan v Ozeljanu in Šempasu.

  • 4. maja se začne devetdnevnica pred prejemom zakramenta svete birme.

  • 7. maj: Romanje na Sveto Goro: Križev pot s Prevala ob 8.00 (vodijo ga birmanci), maša na Sveti Gori ob 10.00.

  • 13. maj (sobota) ob10.00: SVETA BIRMA

  • 28. maj: Praznik prvega svetega obhajila.

  • 3. junij (sobota): Dan starejših, v Ozeljanu ob 16.00 srečanje, poje otroški zborček

  • 11. junij: Veroučna maša in razdelitev spričeval. Začnejo se prijave na Oratorij.

  • Alenka je prebrala poročilo o srečanju župnijskih tajnikov, ki je bilo v Vipavi.

  • Milena je prebrala poročilo o srečanju izrednih delivcev obhajila, ki je bilo v Vipavi.

Sestanek smo zaključili ob 20.50.

Zapisala: Dolores Štrukelj

VABILO NA GLASBENE DELAVNICE V soboto, 4. 3. 2023,

vabimo vse pevce pri bogoslužju na postno delavnico.

Pod vodstvom Zavoda za cerkveno glasbo bomo spoznali

koral in se naučili peti slovesne večernice 2. postne nedelje.

Začetek ob 14.30 v župnijskem domu v Šempetru pri Gorici.

Slovesne večernice bomo prepevali v župnijski cerkvi ob 18.00.

Prijazno vabljeni!

Dr. Cecilija Oblonšek deluje kot predavateljica in (so)organizatorka liturgično-

glasbenih delavnic in izobraževanj. V sodelovanju z drugimi strokovnjaki v okviru

Zavoda za cerkveno glasbo pripravlja predavanja ob liturgično-pastoralnih tečajih

psalmistov, organistov, pastoralnih delavcev v različnih slovenskih mestih in po

župnijah. Med drugim si prizadeva za čim učinkovitejšo vključitev koralnih napevov v

današnje obrede v Katoliški cerkvi na Slovenskem.

 

Zabeležka sestanka ŽPS Osek, 6. 2. 2023

Prisotni: Joško Tomažič (župnik), Ferdinanda Marinčič, Simon Kerševan, Judita Vrtovec, Jakob Bizjak, Maja Praček, Ambrož Vrtovec, Elizabeta Guštin. Opravičeno odsotni: Peter Ušaj in Samo Stamboldžioski.

 

1) Za duhovni uvod in pogovor smo prisluhnili sinodalnim poudarkom evropskega dela sinode, ki izpostavljajo pomen odnosov, vlogo laikov, pomen zakramentov, občestva in nas spodbujajo k stiku z oddaljenimi.

2) Bolnike in ostarele, ki težko ali sploh ne morejo priti v cerkev se povabi k prejemanju obhajila na domu. Za prejem obhajila se lahko dogovorijo z izrednimi delivci obhajila – za Župnijo Osek se lahko dogovorijo s Ferdinando Marinčič.

 

3) Bogoslužni koledarja (februar – september 2023)

 

FEBRUAR, MAREC

Križevi poti vsak petek in vsako nedeljo po maši in ob 14.30 na Vitovlje.

1. postna nedelja – 26. 2. 2023 – pevci in pevke

2. postna nedelja – 5. 3. 2026 – Karitas (vodi Elizabeta Guštin)

3. postna nedelja – 12. 3. 2023 – birmanci (vodi Jakob Bizjak)

4. postna nedelja, god sv. Jožefa – 19. 3. 2023 – možje (vodi Ambrož Vrtovec)

5. postna nedelja – 26. 3. 2023 – žene

- sobota, 25.3. Gospodovo oznanjenje, maša ob 18. uri v Šempasu

 

APRIL

- 2. 4. 2023, Cvetna nedelja: blagoslov zelenja pred cerkvijo

- 5. 4. 2023, otvoritev razstave pirhov v Oseku (KTD Osek)

- 6. 4. 2023, Veliki četrtek: maša v Oseku 18:30, po maši molitev

- 7. 4. 2023, Veliki petek: križev pot 15:00 pri Božjem grobu,

bogoslužje ob 18:30, molitev ob Božjem grobu.

- 8. 4. 2023, Velika sobota: blagoslov ognja: 7:30 v Oseku;

blagoslov jedil: 13:00 sv. Peter, 13:30 Osek, 14:00 sv. Lucija, 14:30 Šmihel,15:00 Ozeljan,15:30 Šempas

- 9. 4. 2023, Velika noč: vigilija v Oseku ob 5:30, Vstajenska procesija

- 10. 4. 2023, Veliki ponedeljek: maša pri sv. Luciji ob 10:00

- 30. 4. 2023, 4. Velikonočna nedelja: šagra pri sv. Luciji ob 9:00

(Letos mineva 90 let od blagoslova povečane cerkve (14. 5. 1933) in dokončanja poslikav),

nedelja Dobrega pastirja, svetovni molitveni dan za duhovne poklice, križev pot h Ketejevmu križu ob 15.00

 

MAJ

- 1. 5. 2020, ponedeljek: maša pri Devici Mariji na Vitovljah ob 10:00, začetek šmarnic

- Šmarnice vsak dan pri sv. maši oziroma pri sv. Martinu

- 13. 5. 2023, sobota, birma ob 10. uri

- romanje obeh župnij na Sveto Goro – predlaga se nedelja 7. maj

- prvo sveto obhajilo

- 28. 5. 2023, Binkošti: šagra in maša na Vitovljah ob 16. uri.

 

JUNIJ

- 8. 6. 2023, četrtek: Sveto rešnje telo (maša v Šempasu)

- 16. 6. 2023, petek, praznik Srca Jezusovega (maša v Oseku)

- 25. 6. 2023, nedelja: Dan državnosti, maša za domovino na Vitovljah ob 17. uri; po maši kratek kulturno-domovinski program (vodi Maja Praček)

- 29. 6. 2023, četrtek, praznik apostolov Petra in Pavla: delavniška maša pri sv. Luciji ali pri sv. Petru

 

JULIJ

- 2. 7. 2023, nedelja: šagra in maša pri sv. Petru, 9.00

- 9. 7. 2023, nedelja: maša ob sv. Urhu, Osek. 9.00

 

AVGUST

15. 8. 2023, torek: Marijino Vnebovzetje, maša na Vitovljah, 17.00

 

SEPTEMBER

- god sv. Terezije iz Kalkute (5. september) – spomnimo se jo pri nedeljski maši 3. 9.

- srečanje ŽPS: ponedeljek 4. 9.

 

Zapisal Simon Kerševan

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

Danes pred, ob 10.15 in po maši, kratki koncert klasične glasbe.

19.2.2023

7. nedelja med letom

3 Mz 19,1-2.17-18; Ps 103,1-2.3-4.8.10.12-13; 1 Kor 3,16-23; Mt 5,38-48

»Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka?« (Mt 5,46).


 


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

Ponedeljek 20.2.2023

 

Sv. Lucija ob 18h po osebnem namenu Vitovlje, ob 18.30 srečanje ŽPS Šempas

Torek 21.2.2023

 

Ozeljan ob 18h + Križanič Ljudmila Ozeljan 52

Pepelnična sreda, začetek postnega časa 22.2.2023

 

Šempas ob 18h + Humar Vinko Šempas 185, med mašo pepeljenje, po maši čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 23.2.2023

 

Sv. Lucija ob 18h za domovino in mir na svetu Osek 4b

Petek 24.2.2023

 

Osek ob 18h + Ažman Jože Vitovlje 63d, po maši križev pot

Sobota 25.2.23

 

Šempas ob 8h + Cigoj Jelka Šempas 38c, blagoslavljam domove

26.2.2023, 1. postna nedelja, križev pot vodijo pevci

Ozeljan ob 7.45 za župnijo

Osek ob 9h za zdravje in Božje varstvo Vitovlje 63d

Šempas ob 10.30 + Danila Špacapan Šempas 194 

ob 14.30 križev pot na Vitovlje

Priprava na krst otroka se bo začela v Šempasu 27.2.2022 ob 19h
Priprava na krst otroka  v Šempetru v sredo, 15. februarja ob 17.30 in v Novi Gorici v konkatedrali pa v četrtek 2. marca ob 17.30.

   Priprava na krščanski zakon se bo začela v Novi Gorici v konkatedrali v nedeljo, 19. februarja ob 17. uri.

   Katehumenat – priprava odraslih na prejem zakramentov krsta, obhajila in birme. Pripravlja se nova skupina, ki se bo začela srečevati v soboto, 4. marca  ob 17. uri v Novi Gorici v konkatedrali.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen. Osebne vaje
Post je čas uvajanja v notranjo svobodo ter čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, zato premisli: Kakšen načrt bi si rad zamislil za ta post?
Tvoj načrt je lahko povezan z jedjo in pijačo; v teh štiridesetih dneh se lahko odpoveš alkoholu, sladkarijam ali mesu.
Morda pa tvoj problem ni v hrani, ampak v govorjenju o drugih; tako si lahko zastaviš načrt, da v postnem času ne boš govoril o drugih, da ne boš razglašal njihovih napak in se ne boš udeleževal vsesplošnega obrekovanja.
Ali pa je tvoj problem v čiščenju nepotrebnega: svoj koledar terminov lahko sprostiš in si ustvariš čas za branje, sprehod, meditacijo, tišino. Kaj bi ti pri tem pomagalo?
Bi bil zate smiseln post brez televizije?
Ali pa to čiščenje odvečnega zadeva tvoje stanovanje? Se v njem še dobro počutiš ali je založeno s stvarmi, ki jih pravzaprav ne potrebuješ in ti ne dajo dihati?

Sveti Benedikt ob tem svetuje, naj si vsak menih svoj postni program zapiše in se o njem pogovori z opatom. Tak pogovor z drugim, pa naj je to prijateljica, duhovni spremljevalec ali zakonski partner, nam je lahko v pomoč, da se za svoj postni načrt obvežemo. Naši lastni odločitvi da to še poseben poudarek. Kot drugo pa mi tak pogovor lahko pove, če sem se lotil prave teme. Morda pa hrana sploh ni moj problem, ampak je moja težava v stalnem prelaganju odločitev ali dela, ki bi ga moral že zdavnaj opraviti. Potem je treba prav to vključiti v svoj osebni program. Premisli, kaj bi ti v postnem času dobro delo, nato si to zapiši in pokaži nekomu, da ne boš ostal brez vsake obveze. Tako bo post zate res pravi duhovni trening. Menihi govorijo celo o duhovnih tekmovalcih; imenujejo se ‘atleti’, ki se kot športniki s svojim trenerjem dogovorijo za program treninga. Samo tako lahko napredujejo na svoji duhovni poti.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

 

12.2.2023

6. nedelja med letom

Sir 15,15-20; Ps 119,1-2.4-5.17-18.33-34; 1 Kor 2,6-10; Mt 5,17-37

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

Ponedeljek 13.2.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Franc in Olga Živec Vitovlje 83b

Torek 14.2.2023

 

Ozeljan ob 18h + Matej Loverčič Ozeljan 37

Sreda 15.2.2023

 

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 16.2.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Rijavec osek 75

Petek 17.2.2023

 

Osek ob 18h + g. Anton Gleščič Osek 82

Sobota 18.2.23

 

Šempas ob 8h + Čermelj Margerita Šempas 31, blagoslavljam domove

19.2.2023, 7. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Vrban Josip Šmihel 28

Osek ob 9h + starši in brat Osek 4b

Šempas ob 10.30 + Pepca in Angel Markočič Šempas 43a

 

 

Priprava na krst otroka se bo začela v Šempasu 27.2.2022 ob 19h
Priprava na krst otroka  v Šempetru v sredo, 15. februarja ob 17.30 in v Novi Gorici v konkatedrali pa v četrtek 2. marca ob 17.30.

   Priprava na krščanski zakon se bo začela v Novi Gorici v konkatedrali v nedeljo, 19. februarja ob 17. uri.

   Katehumenat – priprava odraslih na prejem zakramentov krsta, obhajila in birme. Pripravlja se nova skupina, ki se bo začela srečevati v soboto, 4. marca  ob 17. uri v Novi Gorici v konkatedrali.

Praznovali smo lurško MB, ki je zavetnica bolnikov. Po domovih imamo veliko bolnikov, ki čakajo na naše obiske. Izredni delivci obhajila so jim tudi pripravljeni nositi obhajilo, zato so tudi sprejeli to službo. Povežite se z njimi in svojim sorodnikom, sosedom, znancem omogočite obhajilo.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

5.2.2023

5. nedelja med letom

Iz 58,7-10; Ps 112,4-5.6-7.8-9; 1 Kor 2,1-5; Mt 5,13-16

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 6.2.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Remec in Močnik Vitovlje

 

Torek 7.2.2023

 

Ozeljan ob 18h + Jermol Frančiška Šmihel 69, po maši pevska vaja

 

Sreda 8.2.2023

 

Šempas ob 18h za Božje varstvo družin, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 9.2.2023

 

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 83b

 

Petek 10.2.2023

 

Osek ob 18h + Gleščič Osek 75

 

Sobota 11.2.23

 

Šempas ob 8h za zdravje in dar vere Šempas 152, blagoslavljam domove

 

12.2.2023, 6. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Franc in Marija Fornazarič Šmihel 67

Osek ob 9h v čast Brezmadežni za mlade družine Osek 4b

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

KRŠČANSKA VZGOJA V DRUŽINI

1. Vzgoja

Starši so vzgojitelji. Koliko se na poklic starševstva v življenju pripravljamo? Predpisov in receptov za vzgojo ni. Potrebna pa je starševska odprtost za izmenjavo medsebojnih izkušenj, za dobronamerne nasvete, za nenehno dopolnjevanje svojih spoznanj. Pri vzgoji morda prevečkrat mislimo samo na to kako bomo ravnali z otrokom, kako bomo zanj poskrbeli. Včasih starši v tem nenehnem razdajanju za otroka omagajo, ker so pozabili nase. Kako pomembno je, da starš najprej poskrbi za se ali še bolje, da hkrati skrbi tudi zase. Starš mora graditi svojo lastno osebnost, mora skrbeti za svojo duhovno rast, mora dati prostor svojim potrebam, priznati svoje pomanjkljivosti in  ima pravico do svojih lastnih čustev.

Vzgoja staršev naj izhaja iz dejstva, da so otroci dragoceni, da so otroci življenja in vzgoje vredni, da so božji dar in niso naša lastnina.

Verska vzgoja povzema obče človeške vrednote in k običajni družinski vzgoji dodaja verske - krščanske elemente. V verski vzgoji hočemo otroku posredovati tudi spoznanje o Bogu in Cerkvi, ter tri temeljne kreposti: vero, upanje ljubezen. Otroka ne učimo samo nekega vedenja o veri, ampak mu omogočamo tudi doživljanje. Pri tem seveda ni dovolj samo beseda, ampak imata zelo pomembno vlogo vzgled staršev in njihova vera.

2. Prve izkušnje Boga

Če verujemo, da je Bog naš Stvarnik, potem vsak človek z rojstvom prinese s seboj nek pečat tega Stvarnika, zato je majhnemu otroku tako preprosto pripovedovati o Bogu.

Oče in mati - vzgojitelja vere: Toda še preden mu bodo starši o Bogu pripovedovali, mu bodo dali čutiti in doživljati. Za majhnega otroka sta mati in oče največja in vsemogočna bogova. Ko se bosta ona dva obračala še na nekoga večjega, bo otrok doživljal prisotnost Boga. Ker v veri ni potrebno samo razumsko dojemanje, bo otrok že od rojstva naprej od staršev črpal versko vzgojo.

Otroške molitve: Bog se naj otroku prikaže kot nekdo s katerim je vredno imeti stik. Prve molitve so preproste zahvale in prošnje. Ko otroka učimo obrazce npr. Sveti angel, mu povemo, da ga bomo molili za to, ker nas Bog po angelih varuje, da nas ohranja pri življenju, da se nam ni treba ničesar bati. Molitve naj bodo mnogovrstne, da preko njih otrok izraža različne izkušnje.

Otrok v cerkvi. Ne bojmo se malih otrok peljati v cerkev. Prva izkušnja cerkve ne sme biti dolga maša, otrok pa stlačen nekje v zadnji klopi, kjer nič ne vidi in ne ve kaj se dogaja. Peljimo ga v cerkev, ko ni maše, povejmo mu, da obiščemo Jezusa Boga, da je tu prostor, kjer molimo. Pogovarjajmo se o tem kaj vse vidimo v tem prostoru.

Predstavimo Boga kot dobroto in ljubezen. Odrasli lahko naredimo Boga kot pomožnega policaja. Bog se krega, Bog je zelo hud na te, božja kazen te je doletela, ker nisi ubogal. Takemu Bogu se otrok ne bo približal, ampak se ga bo bal. Drugače bo otrok doživljal, če bomo rekli Bog te ima rad in želi, da boš delal dobro…

3. Krščanski prazniki v družini

Prazniki so pomemben-sestavni element našega življenja, tako tudi otrokovega. Zanj so lahko navidez mali dogodki že prazniki (izlet, okusno kosilo, kjer smo vsi zbrani, družina zbrana pri igri, rojstni dan…) Ko vidimo, da je otrok zadovoljen in vesel, da mu je bil dan, ki ga je družina skupaj preživela lep, lahko zelo preprosto vključimo Boga. Bogu se zahvalimo za vse kar smo doživeli. Tako ustvarjamo pogoje za praznovanje krščanskih praznikov. Živimo v okolju, ki ob praznikih v nas  in zagotovo tudi v otroku vzbuja praznično razpoloženje. Žal potrošniška miselnost večkrat odvrača kot pomaga k bistvu praznikov.

Krščanske praznike lahko lepo doživljamo preko raznih simbolov, ki jih Cerkev pozna in nam jih predstavlja: medsebojno pokrižanje, adventni venec, Miklavževanje, jaslice, križ, snop žita, praznično kosilo ali večerja, priprava velikonočnih jedi...

Naloga staršev, vzgojiteljev in na sploh odraslih pri praznovanju je:

  • da praznikom damo pravi smisel

  • da najvažnejše sporočilo praznikov oblikujemo primerno otrokovi starosti

  • ne bomo ustvarjali vtisa, da so krščanski prazniki samo še za otroke

  • sami smo aktivno vključeni v praznovanje, sami praznike cenimo in se jih veselimo

  • krščanskih praznikov ni mogoče praznovati brez Boga in Cerkve, za to se poleg praznovanja v družini udeležujemo slovesnosti, ki so v cerkvi.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

29.1.2023

4. nedelja med letom

Sof 2,3; 3,12-13; Ps 146,6-7.8-10; 1 Kor 1,26-31; Mt 5,1-12

»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 30.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18h za zdravje p. n. Osek

 

Torek 31.1.2023

 

Ozeljan ob 18h + Ipavec Marko Ozeljan 24

 

Sreda 1.2.2023

 

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo srcu Jezusovemu in Marijinemu, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 2.2.2023, svečnica, Jezusovo darovanje v templju

Šempas ob 18h v dober namen Šempas 163a, blagoslov sveč...

 

Petek 3.2.2023, sv. Blaž

 

Šmihel ob 18h + Alojzija in Viktor Šviligoj Šmihel 11c, blagoslov in molitev za zdravje grla

 

Sobota 4.2.23

 

Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam domove

 

5.2.2023, 5. navadna nedelja,

Ozeljan ob 7.45 za župnijo

Osek ob 9h za vse + Badalič Osek 42

Šempas ob 10.30 + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

 

SVETI DUH

Božja oseba (oseba Svete Trojice): kot imamo mi vsak svoje ime, tako se tudi Duh imenuje »Sveti Duh«, ker posvečuje življenje, kar pomeni, da naše življenje pod njegovim vodstvom postaja bolj sveto, svetlo …

Ljubezen: Sveti Duh je Bog, ki ustvarja odnose – odnose ljubezni; je ljubezen, ki se neprestano izliva v naša srca. Bog nas je prvi vzljubil in ljubi nas prvi še naprej, zato lahko tudi mi odgovorimo z ljubeznijo …

Nežnost: Ljubezen je nežna, se ne vsiljuje, zato je tudi Sveti Duh nežen, ponižen, ne sili, ne vstopa na silo, ampak počaka, da je povabljen, da ga pokličemo in mu damo prostor v naših srcih, življenjih …

Prijatelj: Sveti Duh je vedno z nami, je naš najboljši prijatelj, najdragocenejši dar, pravi zaklad; v ospredju je odnos z Njim, vedno ga lahko povabimo, pokličemo, prosimo za nasvet, se mu zahvalimo, ga častimo …

Tolažnik, zdravnik, priprošnjik: Jezus ga imenuje tolažnik, zdravnik naših duš – kar pomeni, da tolaži in zdravi naše duše, potrebujemo ga kot življenjskega sopotnika in prijatelja. V prijateljskem odnosu z Bogom (še posebej v molitvi, Božji besedi, zakramentih; pa tudi v duhovnem pogovoru, deljenju duhovnih izkustev, duhovnem branju …) nas Sveti Duh počasi umiri, rane se zacelijo, v nas se rodi novo življenje, ki je rojeno iz odnosa z Bogom, iz njegove ljubezni. Rane postajajo čedalje bolj vstajenjske rane – so še vidne, a ne bolijo več, ker so znamenja novega življenja z Bogom.

Moč, pomoč: V vsem in po vsem nas čaka On, ki je vse ustvaril in vse prežema. Čim težje so razmere in življenje, bolj potrebujemo Božjo pomoč – Svetega Duha in njegovo moč, tolažbo in ljubezen.

Veselje: Kaj me veseli, kaj me prebudi, kaj v meni prebuja življenje …? Veselje – dotik Boga, Božjega, ki ga ima vsak človek, da lahko vedno na novo začne …

Srce: je izvir, ki je najgloblji v našem bitju. Srce je kraj, od koder izvira molitev. Kadar srce resnično moli, moli v njem Sveti Duh, ki je navzoč v nas. Z nami in po nas kliče k Očetu in prosi za nas. Ko molimo v srcu, v njem odkrijemo izvir, ki žubori v nas; Svetega Duha, ki odstranjuje ovire, da lahko ljubimo.

Veter: je eden najstarejših simbolov Svetega Duha, Božje moči v Svetem pismu – ob stvarjenju je vel nad vodami. Veter, zrak je simbol svežine v povezavi z zdravim življenjem. Jezus uporabi veter kot simbol Svetega Duha, ki preveva skupnost, skrbi za jasnost vere, nauka, upanja in ljubezni.

Ogenj: je simbol Boga, plamen ljubezni. Preoblikujoča moč delovanja Svetega Duha (preoblikuje vse, česar se dotakne), razsvetljuje poti, greje in osvobaja, je rešilna luč v temi, opozorilo bližajoče se nevarnosti, prečiščuje žlahtne kovine, uporabljamo ga za pripravo hrane, sežig vsega, kar nam škoduje.

Sadovi Svetega Duha v našem življenju: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, dobrota, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje….

Povzeto po: Marija Prikeržnik : Za tvojo duhovno rast – Delovni zvezek za pripravo na birmo

 

MOLITEV

Dobri Bog, pomagaj mi, da se bom dobro pripravil na prejem zakramenta svete birme.
Pomagaj mi, da bom birmo sprejel z globoko vero in zaupanjem vate.
Pomagaj mi, da bom svete zakramente, ki jih prejemam, sprejel spoštljivo in jih ne bom nikoli zavrgel. Amen

Pridi, Sveti Duh. Pridi v moje srce. Napolni me z veseljem, mirom in z Božjo močjo. Pridi in prebivaj v meni. Amen

V  tem obdobju se učenci 9. in 8. razreda aktivno ubadajo z vprašanjem
kam na srednjo šolo, čemur bodo namenjeni informativni dnevi 18. in 19.
februarja. Namenimo svojim veroučencem molitev za dobro odločitev in
kakšen dober nasvet.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com, gsm. 041636260

22.1.2023

3. nedelja med letom

Iz 8,23-9,3; Ps 27,1.4.13-14; 1 Kor 1,10-13.17; Mt 4,12-23

»Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva.« (Mt 4,23)


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 23.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18 za vse pokojne iz družine Ličen Osek 46

 

Torek 24.1.2023

 

Ozeljan ob 18h za župnijo

 

Sreda 25.1.2023

 

Šempas ob 18h + Bele in Košuta Šempas 173, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 26.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18h za družino Frei Osek 93

 

 

Petek 27.1.2023

 

Osek ob 18h + Marija in Ludvik Badalič Osek 89a

 

Sobota 28.1.23

 

Šempas ob 8h za župnijo, blagoslavljam domove

 

29.1.2023, 4. navadna nedelja,

Ozeljan ob 7.45 + Mavrič in Terčič Šmihel 51

Osek ob 9h + Boris Marc Osek 93

Šempas ob 10.30 + Katarina Badalič Šempas 176

 

Štirje pomeni Svetega pisma

DOBESEDNI POMEN

Ob dobesednem pomeni vrstice se lahko vprašamo: kakšen je pomen preteklih dogodkov, kot o njih poročajo v Svetem pismu? Tu lahko razmišljamo o zgodovinskem pomenu. Dobesedni pomen vrstice več ali manj opisuje, kaj se je dejansko zgodilo (nekateri teologi, recimo Tomaž Akvinski, menijo, da je dobesedni pomen resnično lahko dobeseden, zato Akvinec dopušča dobesedni pomen v pesniških odlomkih, kot so psalmi). Janez Kasijan pa trdi, da nam dobesedni pomen ali pripoved posreduje “minule in vidne stvari”.


ALEGORIČNI POMEN

Alegorični pomen včasih imenujemo tudi kristološki ali tipološki pomen. Smisel tega je, da se vsi ti dogodki in znamenja lahko nanašajo na Kristusa. Povezavo s Kristusom lahko najdemo tudi v Stari zavezi. Ko recimo Mojzes na drog obesi bronasto kačo, da bi izraelsko ljudstvo rešil pred kačjimi piki (4 Mz 21), kristjani v tem na nek način vidimo Kristusa, ki nas je na križu odrešil naših grehov. Sam sv. Pavel ponuja takšno metodo razlage Svetega pisma, ko v 10. poglavju Prvega pisma Korinčanom piše: “In ta skala je bil Kristus”. Sv. Pavel v pripovedi o skali, ki daje vodo, s katero si Izraelci gasijo žejo v puščavi, vidi Kristusa, ki nam daje živo vodo (Jn 7, 37-39).

MORALNI POMEN

Sveto pismo pa nam ponuja tudi način, kako naj živimo svoje življenje tukaj in zdaj. Nekateri odlomki predstavljajo moralne temelje, ki jih poznamo vsi (recimo deset zapovedi v Drugi Mojzesovi knjigi ali blagri v evangeliju po Mateju). Toda številne Jezusove prilike vsebujejo tudi moralni nauk. Naročajo nam, kako naj živimo. Pomislimo tudi na številne modre besede prerokov ali nasvete iz Knjige pregovorov in Sirahove knjige. Sveto pismo nam nudi vodnik za življenje, z resničnimi napotki za ravnanje tukaj in zdaj.

ANAGOGIČNI ALI PREROŠKI POMEN

Končno pa je Sveto pismo tudi knjiga o tem, kaj nas še čaka. Božja beseda ne govori le o preteklih dogodkih, temveč pripoveduje tudi o Božji obljubi za prihodnost. Te prihodnje stvari (eshatološke, če uporabimo strokovni izraz) so v zgodbi o krščanskem zveličanju tako resnične kot pretekli dogodki: smrt, sodba, vice, nebesa ali pekel. Jezus nam razodeva, da bo Božje kraljestvo kot poročna gostija (med drugimi prispodobami) in da je on edini ključ, po katerem bomo lahko prispeli tja.

Uporaba štirih pomenov Kako torej to deluje v praksi? Poglejmo si odlomek iz evangelija po Marku (Mk 1, 16-20):Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagleda Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: “Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!” Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

Dobesedni – Jezus se je sprehajal po obali jezera ter poklical Simona, Andreja, Jakoba in Janeza, naj postanejo njegovi apostoli.

Alegorični – Ko so sledili Jezusu in postali apostoli, so postali ribiči ljudi, torej možje, ki oznanjajo Jezusov evangelij. Z besedami naredil vas bom Jezus razkrije, da je on sam ključ do njihovega poklica.

Moralni – Tudi mi bi morali, tako kot Simon in Andrej ter Jakob in Janez, prisluhniti Jezusovemu glasu. Brez obotavljanja bi morali poslušati Gospodove klice. Ne bi smeli dopustiti, da bi nas kar koli oviralo na poti do tega, da postanemo Jezusovi učenci.

Anagogični – Jezus nas kliče skupaj. Tako kot prvi štirje apostoli niso bili poklicani posamično, temveč v parih, bomo tudi mi združeni v nebeškem kraljestvu. Tam nam bo Jezus podelil novo bratstvo. Ljubili se bomo kot bratje in sestre, toda vez ljubezni, ki nas združuje, ne bo sorodstvena ali družinska, temveč po samem Jezusu Kristusu.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

15.1.2023

2. nedelja med letom

Iz 49,3.5-6; Ps 40,2.4.7-10; 1 Kor 1,1-3; Jn 1,29-34

In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim« (Jn 1,32).


 

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 16.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18 + Batič Slavica in Benedikt Vitovlje 44

 

Torek 17.1.2023

 

Ozeljan ob 18h + Jermol Frančiška Šmihel 69, 8 dan

 

Sreda 18.1.2023

 

Šempas ob 18h + Izidor Jamšek Šempas 131, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 19.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + starša in + Viktor Badalič Osek 27a

 

 

Petek 20.1.2023

 

Osek ob 18h + Danilo in + starši Rijavec Vitovlje 84

 

Sobota 21.1.23

 

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 173, blagoslavljam domove

 

22.1.2023, 3. navadna nedelja, nedelja svetega pisma

Ozeljan ob 7.45 za razsvetljenje, Božjo pomoč in Marijino varstvo

Osek ob 9h + Jožef Peršič Osek 16

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

Ste vedeli, da je januar mesec verskega tiska? Zasluga za to gre sv. Frančišku Saleškemu, zavetniku katoliških časnikarjev, ki goduje 24. januarja. Naj januar pomeni tudi čas razmisleka, kakšno mesto ima verski tisk v naših domovih ter kako nam pomaga rasti v veri in krepiti odnos z Bogom.

Tudi vi razmišljate o naročnini na kakovosten katoliški časnik? Izbire je precej, zato naj vam brskanje in odločanje olajša spodnji pregled katoliškega tiska, namenjenega prav vsem.

ZA OTROKE Mavrica

Čeprav edina v Sloveniji, ta katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje z razlogom izhaja že 50 let. Otrokom na zanimiv način odgovarja na vprašanja o Bogu, predšolskim otrokom ponuja obilo branja s starši, šolarjem širi obzorja, budi radovednost … Je prava revija za vse navihane, radovedne in vedoželjne otroke, pravijo. Revija izide vsak mesec, za pestro poletje pa poskrbi počitniška številka, imenovana Mavrični zabavnik.

ZA NAJSTNIKE #najst

Edina slovenska katoliška revija za najstnike je namenjena … najstnikom! Nekje od 12. leta dalje. Revija prinaša zelo raznolike in vedno aktualne vsebine. Najstniki lahko z #najstom razmišljajo o odnosih, svetu slavnih, poklicih, veri, modi, glasbi, tehnologiji in še marsičem. V reviji najdejo tudi ideje za kakovostno branje in preživljanje prostega časa.

ZA ODRASLE Družina

Osrednji slovenski verski časopis že 50. leto izhaja vsakotedensko. Vključuje tedensko prilogo Naša družina (ki jo lahko zdaj naročimo tudi samostojno!) ter mesečno prilogo Slovenski čas. Tednik prinaša izbor najpomembnejših tedenskih novic iz Cerkve in družbe, doma in po svetu, jih verodostojno osvetljuje v luči krščanskih vrednot ter bralce bogati z vsakdanjimi zgodbami ljudi ter lokalnih in župnijskih skupnosti.

Ognjišče Bržčas najbolj znan slovenski katoliški mesečnik prinaša raznolike vsebine: molitve, razmišljanja, navdihujoče pogovore z zanimivimi gosti, odgovore na vprašanja v povezavi z vero … Družine lahko najdejo ideje za izlete in ustvarjanje, z mislijo na mlade pa so pripravljene vsebine v mladinski prilogi.

Božje okolje Pri založbi jo opišejo kot »revijo za duhovnost sredi življenja«. Točno to poskušamo živeti, kajne? Revija izhaja na dva meseca in prinaša raznovrstne teme, povezane z duhovnostjo, razmišljanja, kratke molitve, pričevanja in predstavitve navdihujočih ljudi. Dvakrat letno vključuje prilogo Alfa in omega.

Beseda med nami Želite v svoj odnos z Bogom vnesti red, konstantnost? Mednarodna katoliška revija, ki izhaja vsaka dva meseca, prinaša premišljevanja ob Božji besedi za vsak dan, eseje za duhovno poglobitev in pričevanja. Od lanskega leta dalje lahko naročniki s pomočjo aplikacije kratka premišljevanja prebirajo kadarkoli in kjerkoli.

Magnificat Molitveno-bogoslužna revija nas spodbuja in nam pomaga v vsakdanjik na različne načine vplesti molitev. Vsak mesec prinaša jutranjo in večerno molitev ter mašna besedila za vsak dan, blagoslov meseca, marijansko antifono meseca, razlago umetniškega dela ter za vsak dan še življenjepis svetnika ali meditacijo. Tudi za revijo Magnificat je naročnikom dostopna aplikacija.

Communio Mednarodna revija z dolgo zgodovino izhaja štirikrat letno in v Božji besedi išče odgovore na človekova vprašanja. Eden od njenih ustanoviteljev je tudi papež Benedikt XVI., ki pravi, da je revija namenjena vsem, ki iščejo in se sprašujejo o življenju. Sooča se z etičnimi in družbenimi vprašanji časa, je »kritična in vzgojna hkrati«. Vsekakor zanimivo branje, kajne?

Družina in Življenje Društvo Družina in Življenje, ki s svojim delovanjem skrbi za rast zakonskega odnosa mnogih slovenskih zakoncev, štirikrat letno izdaja istoimensko revijo. To, da je brezplačna, nikakor ne pomeni, da ni vredna branja. Prinaša razmišljanja o »vse sorte« temah, pogovore, duhovne iskrice in zgodbe slovenskih zakonskih parov. Revijo lahko za navdih pri gradnji odnosa naročimo ali pa jo prebiramo kar na spletu.

Patricija Kavčič

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek

8.1.2023

Nedelja Jezusovega krsta

Iz 42,1-4.6-7; Ps 29,1-4.9-10; Apd 10,34-38; Mt 3,13-17

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 9.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18 + g. stric Anton Gleščič p. n. Vitovlje 86

 

Torek 10.1.2023

 

Ozeljan ob 18h + Velikonja Ozeljan 73 in Makuc Šempas 147

 

Sreda 11.1.2023

 

Šempas ob 18h + Alojzija in Cvetko Terčič Šempas 100, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 12.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 65b

 

 

Petek 13.1.2023

 

Osek ob 18h + Gabrijela Remec Osek 108

 

Sobota14.01.23

 

Šempas ob 8h + starši in sorodniki Šempas 131, blagoslavljam domove

 

15.1.2023, 2. navadna nedelja, nedelja verskega tiska

Ozeljan ob 7.45 v zahvalo za zdravje Šmihel 21a

Osek ob 9h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h

Šempas ob 10.30 + Vrban Martin Šmihel 18

 

 

Kaj je smisel svetega krsta? In kaj s tistimi, ki niso krščeni?

Katekizem Katoliške cerkve o krstu začne takole: “Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.” (KKC 1213)

Brez krsta ne moremo prejeti nobenega drugega zakramenta. Prejem krsta je predpogoj za vse drugo. Pomen krsta gre dlje. S krstom nam je izbrisan izvirni greh, postanemo Božji otroci in del Cerkve – Kristusovega skrivnostnega telesa. Po krstu se v nas začne delo odrešenja, Bog lahko deluje v nas, postanemo odprti za oznanilo evangelija. Potrebnost krsta za zveličanje poudarja že Jezus (KKC 1257; Jn 3,6, idr.). Ko pošlje učence po svetu, jim naroči, naj vse ljudi krstijo in oznanjajo evangelij (Mr 16,15-16). Lahko bi rekli, da sta krst in življenje po veri naša “vstopnica” za nebesa.

Ime tega zakramenta izhaja iz osrednjega dejanja, ko je krščenec potopljen v vodo. Potapljanje je bila več stoletij edina praksa krščevanja, ko so krst obhajali v velikih krstilnicah. Krstiti – grško baptizein, pomeni potopiti, utopiti, potopitev. Kot pravi Katekizem: “Potopitev v vodo označuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom kot nova stvar.”

Ta simbolika je bila bolj vidna nekoč, ko so krsti potekali v krstilnicah, kjer je katehumen na eni strani vstopil v krstilnico, slekel svoja oblačila in se po stopnicah spustil v velik osmerokoten bazen, ki je bil poln vode. Ko je bil v bazenu, je izpovedal vero in prejel krst. Nato se je na drugi strani po stopnicah povzpel iz bazena, kjer so ga oblekli v bela oblačila.

Vse to ima simboliko v Jezusovem krstu v reki Jordan: “Tu je z ene strani simbolika smrti potopitve, za katero stoji simbolika smrti uničujočega rešilnega potopa in za nov začetek. Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novega življenja.” (Rim 6,3-4)

 

Praznik Jezusovega krsta je povezan s praznikom Gospodovega razglašenja, ki smo ga praznovali 6. januarja, saj je Bog med krstom v Jordanu razodel, da je Jezus njegov ljubljeni sin.

Poleg tega krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico. Pred krstom je namreč Jezus živel neopazno, o čemer pričajo tudi skopi svetopisemski zapisi. Po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, delal čudeže in ozdravljal bolne, o čemer poročajo tudi evangeljska besedila. Ta je moj ljubljeni sin nad katerim imam veselje”

Kot je v začetku pridige poudaril župnik Martin, je za krst ključna vera staršev in njuna obljuba, da bosta otroku pomagala, da bo krst v njem rasel, da se bo spoznal s svojim odrešenikom.

Ta je moj ljubljeni sin nad katerim imam veselje.” Ta stavek, ki smo ga danes lahko slišali na koncu evangelija je hkrati stavek, ki ga Bog Oče izreče pri vsakem krstu, vsakemu izmed nas, ki smo bili krščeni. Pri krstu namreč postanemo Božji otroci.

Ko tako oblečemo belo oblačilo, oblečemo Boga samega, zato je tudi pomembno, da ohranimo to oblačilo čim bolj čisto. Paziti moramo, da ga ne umažemo, ko živimo našo vero, je vernike spodbudil Martin. Rojstvo v občestvo

Še en zelo pomemben vidik svetega krsta pa je ta, da takrat človek na nek način umre in se rodi v občestvo. “Kristjan kot tak ni nikdar sam. Kristjan je rojen v občestvo, zato se mi med seboj kličemo bratje in sestre. Lepo bi bilo da bi se tako tudi obnašali. V moči tega, da verujemo v Jezusa Kristusa, smo bratje in sestre.”

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; SREČNO NOVO LETO 2023

1.1.2023

Sv. Marija, Božja Mati

4 Mz 6,22-27; Ps 67,2-3.5-6.8; Gal 4,4-7; Lk 2,16-21

»Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli« (Lk 2,16)

internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 2.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18+ Vetrih Nejc Osek 72a

 

Torek 3.1.2023

 

Ozeljan ob 18h za spreobrnjenje in vero

 

Sreda 4.1.2023

 

Šempas ob 18h + Kosovel Karla Šempas 38g, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 5.1.2023

 

Sv. Lucija ob 18h + Cotič Ivan in Ljudmila Vitovlje 20b

 

 

Petek 6.1.2023, Sveti trije kralji

 

Šempas ob 18h v zahvalo Šempas 167b, pri maši darovanje otroci za otroke

 

Sobota 7.1.2023

Šempas ob 8h + Žgavec Frančiška Šempas 6a, blagoslavljam domove

 

8.1.2023, nedelja Jezusovega krsta

Ozeljan ob 7.45 za župnijo

Osek ob 9h + Anton Winkler Vitovlje 31

Šempas ob 10.30 + Peršič Šempas 5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Božič 25.12.2023, blagoslovljeni božični prazniki, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 26.12.2022

sv. Štefan

Sv. Lucija ob 10h + starši Fornazarič Vitovlje 63, po maši blagoslov konj...

 

Torek 27.12.22

blagoslavljam domove v Šmihelu, Livešče

Ozeljan ob 18h v zahvalo za 25 letnico zakona 2X

 

Sreda 28.12.2022

 

Šempas ob 18h + Roza Winkler Vitovlje 31, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 29.12.22

 

Sv. Lucija ob 18h + Vinko in vsi pokojni Zornik Vitovlje 45h

 

 

Petek 30.12.22

 

Baklada ob 18h iz prireditvenega prostora Vitovlje romamo na Vitovlje maša + Remec Darko p. n. vaščanov Vitovlje

 

Sobota 31.12.22, sv. Silvester, šagra v Šempasu

Šempas ob 18h + Oberdank Miro Šempas 37a, po maši druženje

 

1.1.2023, srečno novo leto, Marija Božja Mati

Ozeljan ob 7.45 + Jermolj Ozeljan 25a

Osek ob 9h + g. Anton Gleščič p.n. Bovcon Vinko

Šempas ob 10.30 za Božji blagoslov v letu 2023

 

Z


 


a številne so božični in novoletni prazniki najlepši del leta. To je čas družinske povezanosti, prijateljstva in vsega, kar nam prinaša radost. Če vas praznično vzdušje še ni prevzelo, vas bo morda, ko boste prebrali naslednje izbrane misli:

 

 

Kaj je Božič? To je nežnost do preteklosti, pogum v sedanjosti in upanje za prihodnost. Agnes M. Pahro

Božična čarovnija je tiha. Ne slišiš je, občutiš jo. Veš, da obstaja. Verjameš vanjo.
Kevin Alan Milne

Božič je čas, ko hrepeniš po domu, četudi si doma. Carol Nelson

Božič je nujen. Mora obstajati vsaj en dan v letu, ki nas opomni, da tukaj nismo le zaradi sebe.
Eric Severeid

Božič ni čas v letu. Božič je občutek. Edna Ferber

Najlepše darilo pod božičnim drevescem so člani družine, oviti v srečo.
Burton Hills

Naj bo Božič čudovit, brez ene same pohlepne misli. Ann Garnett Schultz

Če se za Božič ne pripravimo za sprejemanje blagoslovov, ga niti ves snega z Aljaske ne more narediti 'belega'. Bing Crosby

Eden od največjih neredov na svetu je ta, ki nastane v dnevni sobi na božični dan. Nikar ga prehitro ne očistite. Andy Rooney

Božič bo trajal tako dolgo, dokler bomo s srcem v srcu in z roko v roki. Dr. Seuss

Dobra zavest je neprekinjen Božič. Benjamin Franklin

Ljubi darovalca bolj od darila. Brigham Young

Moja ideja Božiča - pa naj bo tradicionalen ali moderen - je zelo preprosta: ljubi druge.
Bob Hope

Ceniti mir in dobro voljo, imeti v sebi obilje milosti, to je pravi duh Božiča.
Calvin Coolidge

Dišave Božiča so dišave otroštva. Richard Paul Evans

S toplino božič naj te greje, naj vez družinsko utrdi! Toplini vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje se zate prične!
A leto prihodnje naj zdravja ti da, obilja, ljubezni pa v čaši brez dna.

Novo leto je neznanec, prav lepo ga je spoznati, mu zaupati, pa vendar
ne preveč pričakovati.

Naj bo zanimivo leto, ki prihaja, vseskozi naj zdravja obilo oddaja,
prinese uspehov, naj zvrhano vrečo, skupaj z ljubeznijo ustvari naj srečo.

Sreča je! V majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.

Ko prižgejo božične se luči, vsak v srcu si nekaj zaželi.
Naj Božič bo prijazen, naj bodo prijazni v njem ljudje, naj misli bodo iskrene in veselo bo srce.
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi novo Vam leto.

Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni.
Otrok- čudežno bitje. Toplo, iskreno, vedoželjno, igrivo, polno smeha in nalezljive radosti.
Privoščite si vsaj nekajkrat v letu biti otrok. Božji otrok.
Čudežno bo. Pa srečno.

Spet je zima, spet je mraz,spet je tu božični čas,naj odnese ti skrbi,
v novem letu pa le zdravja in sreče podari.

V novem letu vse najbolje, naj prav vsak bo dobre volje.
Naj prav vse bo vam po volji!
Čas kot zvezda se utrne, stare vse poti zagrne, nove, z upi tlakovane, vir so sreče nasmejane. Naj ima v novem letu Vaše zdravje mlade.
Bo jutro s soncem obsijano,bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati?
Zlati bodo, če sivino vsakdanjo sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto,
ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino.
Takih časov, zlatih časov, v novem letu vam želimo!

Neskončno rojstvo dnevov let, žalost starcev, smeh deklet, v nas zapušča čudno sled,
zanamcem pa- taisti svet.

Želja nam ne morejo vzeti, naj jih bo čim več, nekatere se uresničijo. So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi.

En sam božič je v letu, en sam večer je sveti, a njegovo sporočilo
naj vse leto bo vodilo!
Naj bo novo leto obžarjeno z ljubeznijo in prijateljstvom,
polno malih presenečenj in presenetljivih radosti.
Bogat je tisti, ki je v srcu in duši zadovoljen.
 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. adventna nedelja, 18.12.2022, prihod betlehemske lučke, adventno spovedovanje v Oseku ob 15h, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Datum birme v Šempasu je sobota 13.5.2023 ob 10h

Datum, božična devetnevnica

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 19.12.2022

 

Sv. Lucija ob 18h + iz družine Peršič Vitovlje 5

 

Torek 20.12.22

 

Ozeljan ob 18h + Dora in Radomir Pavlin Ozeljan 47

 

Sreda 21.12.2022

 

Šempas ob 18h v priprošnjo MB Šempas 168b, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 22.12.22

 

Sv. Lucija ob 18h + Bogomir in Ljudmila Živec Vitovlje 29

 

 

Petek 23.12.22

 

Šempas ob 18h + Marija in Jože Humar Šempas 167b, po maši pevsko molitveni večer, pride Komorni zbor Grgar - Nova Gorica

 

Sobota 24.12.22, sveti večer

Ozeljan ob 18h, v zahvalo Presveti Trojici, pohod z baklami

Ozeljan ob 20h, otroška polnočnica, + Matej Loverčič Ozeljan 37

Osek ob 22h, papeška polnočnica, v zahvalo in priprošnjo za naše otroke Vitovlje 63e

 

Božič 25.12.2023, Želim vam blagoslovljene božične praznike

Šempas ob 00 slovenska polnočnica + Andrej Bensa Šempas 167b

Ozeljan ob 7.45 + Terčič Marica in Frančko Šmihel 49

Osek ob 9h + Samokec Vitovlje 52

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

Ponedeljek sv. Štefan Sv. Lucija ob 10h + starši Fornazarič Vitovlje 63, blagoslov konj...

Pohod z baklami v petek 30.12.2022 ob 18h iz prireditvenega prostora Vitovlje.

 

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.

Kako praznovati sveti večer

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. V zadnjem času so prišle, zaradi praktičnih razlogov, v veljavo tudi „večerne polnočnice“. Cerkev pa še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4]

»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.[5]

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

Jaslice
Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah, eno je gotovo, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. 

Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.

Pesem Sveta noč
Pesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo, učitelj Franc Ksaver Gruber, cerkovnik in organist v Oberndorfu, pa ga je uglasbil. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si ne moremo predstavljati božiča.

Božični čas
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine (razen letos). Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 11.12.2022, 3. adventna nedelja, celodnevno čaščenje in adventno spovedovanje v Šempasu, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 12.12.2022

 

Sv. Lucija ob 18h + starši Cingrle Vitovlje 82b

 

Torek 13.12.22

 

Ozeljan ob 18h za župnijo

 

Sreda 14.12.2022, začetek božične devet dnevnice

 

Šempas ob 18h + Gleščič Ivo Šempas 48, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 15.12.22

 

Sv. Lucija ob 18h + Bogomir in Ljudmila Živec Vitovlje 29

 

 

Petek 16.12.22

 

Osek ob 18h + Rozalija in Stanko Gleščič Osek 84

 

 

Sobota 17.12.2022, blagoslavljam domove

Šempas ob 8h + starši Gleščič Pepi in Marija Šempas 48

 

4. adventna nedelja, 18.12.2022

Ozeljan ob 7.45 + Belingar, Poljak in Bratina Šmihel 6

Osek ob 9h + Marija Bovcon Osek 5

Šempas ob 10.30 v zahvalo Šempas 6

ob 15h adventno spovedovanje v Oseku

 

 

Celodnevno čaščenje v Šempasu 11.12.2022

Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- ob 12.30 – 13.30 tiha meditacija;

- ob 13.30 – 14.30 molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje, spoveduje g. Rafko Klemenčič, zaradi lažjega razporeda bodo čakalni listki

 

Dar za adventne venčke, ki smo jih izdelovali za župnijsko Karitas, smo prejeli v Oseku 216,30€ v Šempasu 150€ v Ozeljanu pa 99€. Hvala za vaš dar in zaupanje.

 

Pazite, kaj mislite, ker bodo misli postale besede. Pazite, kaj govorite, ker bodo besede postale dejanja. Pazite, kaj delate, ker to hitro postane navada. Navada pa sčasoma postane naša usoda.

RAZPORED SPOVEDOVANJA v cerkvi Kristusa Odrešenika petek, 16. decembra 2022

Spoved za otroke bo v času ure verouka.

7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik

8. do 11. ure – g. Cvetko Valič

11. do 13. ure – g. Jožko Bric

13. do 15. ure – g. Joško Tomažič

15. do 17. ure – g. Bogdan Vidmar

17. do 19. ure – g. Cvetko Valič

 

Lahko rečemo, da sta se v tradiciji ohranili dve temeljni značilnosti adventnega časa: resna priprava in priprava, polna upanja in veselja. Ti značilnosti je adventni čas ohranil tudi med našimi predniki. Znane so zlasti zgodnje jutranje maše (zornice), ki so se jih udeleževali. Tudi za ceno žrtve. Poleg družinske molitve so poudarjali adventno spoved, s katero so v srcu pripravili prostor za novorojenega Zveličarja. Lahko bi rekli, da je ‘vzor’ te priprave Janez Krstnik, resni ‘adventni pridigar’, ki svoje rojake in nas resno in včasih tudi ostro opozarja, naj se pripravimo na Odrešenikov prihod.
Drugi vidik adventnega časa je veselo pričakovanje, ki ga tudi vi omenjate. Vzor tega veselega in skrivnostnega pričakovanja je Božja Mati Marija. Strokovnjaki za bogoslužje poudarjajo, da ima zato advent ‘marijanski značaj’. Marija je gotovo najbolj ‘intenzivno’ pričakovala Jezusovo rojstvo. Njeno pričakovanje je bilo veselo, polno upanja. Tako naj bo tudi naše pričakovanje. Če res pričakujemo Odrešenika, potem v tem pričakovanju ni prostora za ‘zamorjenost’, kakor vi pravite, ampak za upanje in notranje veselje. Tako veselje nima nič skupnega s hrupnim veseljačenjem.
Zato si za adventni čas naredimo načrt, kako ga bomo preživeli. Kaj bomo po naukih ‘adventnega pridigarja’ popravili v svojem življenju in kakšno adventno ‘nalogo’ si bomo zadali? Kakšna dobra dela opravili? V Sloveniji začetek posta sovpada s tednom Karitas (letos s koncem tega tedna) in na prvo adventno nedeljo v glavi mašni prošnji lepo molimo: “da bi prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli”.
Priprava na božič ima tudi svoje pasti. Pred prazniki, tudi pred božičem, se rado zgodi, da zaradi številnih obveznosti in opravkov postanemo živčni. V tej napetosti rado ‘poči’ v odnosih. Hudo je, če tik pred praznikom pride do prepira v družini ali med najbližjimi. To potem pokvari praznovanje. Dramski igralec Gregor Čušin pravi, da se nekaj dni pred prazniki rado ‘kaj’ zgodi (pri tem misli na kakšno ‘razbitino’ v hiši), nekaj ‘se razbije’, kar očeta spravi v slabo voljo. Zato Čušinovi že nekaj let pred božičem sedejo in se dogovorijo: »Od sedaj naprej do božiča se ne kregamo, ne sme biti trdih besed. Naj se zgodi karkoli, gremo mirno naprej. Najtežje je nama z ženo, ker se ne smeva jeziti nad otroki. Ta dogovor nam pomaga, da vstopimo v praznike ‘pomirjeni’.« Zgled Čušinove družine je lahko navdih tudi za nas, da v adventu zlasti skrbimo za kakovostne medsebojne odnose. Naj nam pri tem pomaga molitev, tudi skupna in zlasti družinska, pa tudi obisk maše. Slednje je bila vedno tradicija v duhovnem življenju. To nam bo pomagalo k veselemu pričakovanju božiča, ki ga tudi vi omenjate.
V adventu je mašni plašč res vijoličaste barve, ki je sicer znamenje spokornosti, a nam ta čas obenem sporoča neizmerno veselo novico, da se bo rodil Jezus, ki nam bo blizu, saj ga je angel napovedal kot Emanuela, kar pomeni ‘Bog z nami’ (prim Mt 1,23). Danes pa je plašč lahko tudi roza barve. Naj nam to veselo sporočilo polepša adventni čas in nas spodbudi, da ga bomo v veselju dejavno preživeli.

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4.12.2022; 2. adventna nedelja, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 5.12.2022

 

Ozeljan ob 18h za župnijo, po maši miklavževanje

 

Torek 6.12.22

 

Ozeljan ob 18h + Loverčič Drašček in Mervič Ozeljan 32a

 

Sreda 7.12.2022

 

Šempas ob 18h + Danijela Mihelj Šempas 193a, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 8.12.2022, praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije

Sv. Lucija ob 18h + Darko Remec Vitovlje 6b

 

 

Petek 9.12.22

 

Osek ob 18h + g. Anton Gleščič p. n. Vitovlje 62a

 

 

Sobota 10.12.2022, blagoslavljam domove

Šempas ob 8h + Angela Rijavec Šempas 163a

 

11.12.2022, 3. adventna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Elen Karat Ozeljan 18

Sv. Lucija ob 9h + g. Bogdan Bric p. n. Vitovlje 45h

Šempas ob 10.30 za Božji blagoslov Šempas 163

celodnevno čaščenje v Šempasu

ob 15h adventno spovedovanje v Šempasu

 

Celodnevno čaščenje v Šempasu 11.12.2022

Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- ob 12.30 – 13.30 tiha meditacija;

- ob 13.30 – 14.30 molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje, spoveduje g. Rafko Klemenčič, zaradi lažjega razporeda bodo čakalni listki

 

Celodnevno čaščenje v Oseku (4. december 2022, 2. adventna nedelja): 

10-11. ura: otroci do 7. razreda 

11-12. ura: birmanci, srednješolci in študentje

12-13. ura: osebna molitev v tišini 

13-14. ura: možje in fantje 

14-15. ura: žene in dekleta 

ob 15.uri: sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

 

Škofijski gimnaziji Vipava vabijo v soboto, 10. 12., ob 9.00 na
odprtih vrat, ko bodo predstavili šolo in dijaški dom. Noč v dijaškem
domu, ki je letošnja novost, pa se začne že v petek ob 17.00. Vse
informacije na strani sgv.si.

Adventni večeri 2022

v konkatedrali Kristusa Odrešenika, Sedejeva ulica 2, 5000 Nova Gorica.

 Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici: od ideje do posvetitve

V četrtek, 1. decembra 2022, ob 20h. Predaval bo dr. Renato Podbersič. Sledil bo pogovor ob 40-letnici posvetitve cerkve.

 Filip Terčelj – duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov

V sredo, 7.decembra 2022, ob 20h. Življenje in delo Filipa Terčelja, ki je svoja najbolj plodovita leta preživel na Goriškem bo predstavil g. Ivan Albreht.

 Fatimska skrivnost

V sredo, 14. decembra 2022, ob 20h. Ogled španskega filma, 120 min. Slovenski podnapisi.

ADVENTNA PREDAVANJA v Šempetru pri Gorici v župnijski cerkvi

 2. december, 18.30 dr. Gabriel Kavčič:

» Drvenje v gender prihodnost«

 9. december, 18.30 Marko Rijavec:

»Kako praznovati Božič v družini«

 16. december, 18.30 Urška in Matej Petač:

»Brez dlake na jeziku o spolnosti«

Brezmadežno spočetje Device Marije

Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.

Pomen praznika
Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu.

Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27.11.2022, 1. Adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov adventnih venčkov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža, Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 28.11.2022

 

Osek ob 18h mašuje g. Skalibski Ivan duhovnik grškokatoliškega obred iz Ukrajine, maša za Ukrajince in za našo župnijo, vabljeni vsi

 

Torek 29.11.22

 

Ozeljan ob 18h za vse pokojne

 

 

Sreda 30.11.2022

 

Šempas ob 18h v zahvalo za rešitev Jako Mervič Šempas 54, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 1.12.2022

 

Ozeljan ob 18h za najbolj pozabljene duše v vicah Ozeljan

 

 

Petek 2.12.22

 

Osek ob 18h za zdravje in Božje varstvo v družini Osek 17

 

 

Sobota 3.12.2022, blagoslavljam domove

Šempas ob 8h + Kosovel Karla Šempas 38g, 8 dan

 

4.12.2022; 2. adventna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Pavla in Franc Krapež Ozeljan 31j

Osek ob 9h + Stanko in Rozalija Gleščič Osek 84

Šempas ob 10.30 za Božji blagoslov Šempas 163

 

Celodnevno češčenje v Oseku (4. december 2022, 2. adventna nedelja): 

10-11. ura: otroci do 7. razreda 

11-12. ura: birmanci, srednješolci in študentje

12-13. ura: osebna molitev v tišini 

13-14. ura: možje in fantje 

14-15. ura: žene in dekleta 

ob 15.uri: sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

Škofijski gimnaziji Vipava vabijo v soboto, 10. 12., ob 9.00 na
odprtih vrat, ko bodo predstavili šolo in dijaški dom. Noč v dijaškem
domu, ki je letošnja novost, pa se začne že v petek ob 17.00. Vse
informacije na strani sgv.si.

Adventni večeri 2022

v konkatedrali Kristusa Odrešenika, Sedejeva ulica 2, 5000 Nova Gorica.

 Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici: od ideje do posvetitve

V četrtek, 1. decembra 2022, ob 20h. Predaval bo dr. Renato Podbersič. Sledil bo pogovor ob 40-letnici posvetitve cerkve.

 Filip Terčelj – duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov

V sredo, 7.decembra 2022, ob 20h. Življenje in delo Filipa Terčelja, ki je svoja najbolj plodovita leta preživel na Goriškem bo predstavil g. Ivan Albreht.

 Fatimska skrivnost

V sredo, 14. decembra 2022, ob 20h. Ogled španskega filma, 120 min. Slovenski podnapisi.

ADVENTNA PREDAVANJA v Šempetru pri Gorici v župnijski cerkvi

 2. december, 18.30 dr. Gabriel Kavčič:

» Drvenje v gender prihodnost«

 

 9. december, 18.30 Marko Rijavec:

»Kako praznovati Božič v družini«

 

 16. december, 18.30 Urška in Matej Petač:

»Brez dlake na jeziku o spolnosti«

 

 Advent je čas, v katerem se pripravljamo na božič, Jezusovo rojstvo. Začne se štiri nedelje pred božičem, na prvo adventno nedeljo. Hkrati je prva adventna nedelja tudi začetek novega cerkvenega leta.

Na kaj pomislite ob besedi “božič”? Na kupovanje daril, okraševanje božičnega drevesca, petje veselih božičnih pesmi, peko piškotov, pošiljanje božičnih voščilnic ter številne zabave, ki se jih morate udeležiti? Toda božič je veliko več! Zato ni čudno, da se nanj pripravljamo kar štiri adventne tedne.

Čas radostnega pričakovanja

Adventni čas je čas veselega pričakovanja, čas upanja in radostne priprave na Jezusovo rojstvo. To je čas, ko sam Bog prihaja v naše življenje in naše srce. On vstopa v vse trenutke in prostore našega življenja. V njem se prepletajo naša preteklost, sedanjost in prihodnost.

Čeprav se spominjamo Jezusovega rojstva, pa se hkrati že pripravljamo na Njegov drugi prihod. Advent nas na vse to pripravlja in nas spominja na “veselje v čakanju”.

Kaj je (in kaj ni) advent

Advent ni čas nakupovanja, stresa, mrzličnega tekanja po prepolnih trgovinah ali “dirka” do 25. decembra, pač pa je čas veselega pričakovanja, upanja in molitve. Jezus je tisti, ki se ga zares veselimo.

Če ste se do 25. decembra že naveličali božiča, ste se adventa lotili narobe.

Zelena in rdeča barva?

Adventni barvi nista rdeča in zelena (kot so pogosto oblečeni božičkovi škratje, ki jih videvamo v reklamah), pač pa vijolična in roza. Takšne so tudi najbolj primerne barve na adventnem venčku. Vsak teden na njem prižgemo novo svečo, tretji teden je to rožnata sveča, saj je tretja adventna nedelja imenovana tudi nedelja veselja, ker je Jezusovo rojstvo že blizu.Delite upanje in dobra dela:ponudite prostovoljno pomoč, namenite več časa molitvi, bodite prijazni in potrpežljivi s svojo družino in sodelavci, prijazno ogovorite neznance, darujte denar ali oblačila tistim, ki jih potrebujejo … Predvsem pa “delite upanje”, medtem ko čakate najpomembnejšega gosta – Jezusa.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Kristus Kralj vesoljstva, 20.11.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža, Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 21.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo za delo in dom Osek

 

Torek 22.11.2022, god sv. Cecilije zavetnice petja in cerkvenih pevcev

 

Ozeljan ob 18h za cerkvene pevce, posebej vabljeni vsi pevci,

ob tem prazniku vam čestitamo in se vam za ves vaš trud zahvaljujemo

 

Sreda 23.11.2022

 

Šempas ob 18h + Marija Cernatič Šempas 94, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 24.11.2022

 

Ozeljan ob 18h + Žižmond in Špacapan Ozeljan

 

 

Petek 25.11.22

 

Osek ob 18h v zahvalo za novo življenje in priprošnja za družino Osek 27a

 

 

Sobota 26.11.2022, blagoslavljam domove

Šempas ob 8h + Anka in Dušan Lenščak Šempas 43 p. n. Ferjančič

 

27.11.2022 1. Adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov adventnih venčkov

Ozeljan ob 7.45 za župnijo p. n. Ozeljan 31j

Osek ob 9h + Faganel Anton in Ivanka Osek 53

Šempas ob 10.30 + iz družine Ušaj Šempas 33g

 

 

Sodelavke  Karitas tudi letos izdelujemo adventne venčke. Od nedelje 20.11. so na voljo  po cerkvah,  priporočen dar je vsaj 5€.

Od 14. ure dalje v zakristiji v Oseku izdelava adventnih venčkov za Karitas (lahko prinesete tudi že izdelane venčke). Venec za cerkev sv. Martina in sv. Lucije izdelajo birmanc, pridite tudi birmanci ob 14. uri v zakristijo.

Pogovor z zgodovinarjem in publicistom dr. Alešem Maverjem V petek 25. novembra 2022 ob 19.30 v dvorani konkatedrale (Sedejeva ulica 2, Nova Gorica). Z gostom se bo pogovarjal dr. Renato Podbersič.

Večer se vključuje v Socialni teden 2022. Goriški večeri, VSO Severna Primorska

 

Cerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva, ki je letos v nedeljo, 20. novembra 2022.

Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu,[1] najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.

Pomen praznika
Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času.

Kristus kralj – hvalospev
To kraljevanje je Božji dar – milost. Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo in poveličanjem, v vsem sijaju in moči pa se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov. To Božje kraljevanje izredno lepo izraža praznični hvalospev:

Svojega edinorojenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa,
si mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva,
da bi se na oltarju križa daroval
kot brezmadežna in spravna žrtev
ter izvršil skrivnost človeškega odrešenja.
Vse stvari bo uklonil svojemu vladarstvu
in izročil tvojemu neizmernemu veličastvu
večno in vesoljno kraljestvo:
kraljestvo resnice in življenja,
Kraljestvo svetosti in milosti,
kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni.

 

Odprtje fotografske razstave

ob 40-letnici cerkve Kristusa Odrešenika

V sredo, 23.11.2022 ob 20h, v dvorani konkatedrale (Sedejeva ulica 2).

Avtor fotografij je Metod Zavadlav (Foto atelje Pavšič Zavadlav). Dr. Renato Podbersič je napisal spremno besedilo.

Gostje večera bodo msgr. Gašper Rudolf, prvi župnik župnije Kristusa Odrešenika, ki je pri gradnji sodeloval kot župniik; g. Lovrenc Štanta, ki je bil nadzornik gradbenih in obrtnih del; go. Mateja Kvaternik Zupan, hči pokojnega arhitekta Franca Kvaternika in morda še kdo.

Vljudno vabljeni!

40 - letnica  posvetitve cerkve Kristusa Odrešenika (11.12.1982 – 11.12.2022)

Mejniki v zgodovini cerkve

21. 4. 1959: prva prošnja za lokacijo cerkve

4. 8. 1964: druga prošnja za lokacijo cerkve

11. 1. 1969: tretja prošnja za lokacijo cerkve

22. 11. 1969: četrta prošnja za lokacijo cerkve

5. 2. 1973: ustanovitev odbora za gradnjo nove cerkve

3. 6. 1976: ustanovitev Župnije Kristusa Odrešenika

22. 3. 1978: soglasje za izdajo lokacijskega dovoljenja za novo cerkev

27. 7. 1978: povabilo arhitektov za natečaj načrtov za novo cerkev

29. 7. 1980: gradbena pogodba s Primorjem Ajdovščina

14. 12. 1980: blagoslov temeljnega kamna

11. 12. 1982: posvetitev cerkve

11. 3. 1988: izdano uporabno dovoljenje

15. 3. 2004: imenovanje cerkve za konkatedralo

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13.11.2022, 33. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 14.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18h za mir in žrtve vojn Osek

 

Torek 15.11.2022

 

Ozeljan ob 18h + Drašček Mira Ozeljan 32

 

Sreda 16.11.2022

 

Šempas ob 18h + Danilo Krkoč Šempas 6, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 17.11.2022

 

Ozeljan ob 18h za vse pokojne sorodnike Ozeljan 32f

 

 

Petek 18.11.22

Osek ob 18h + g. Tone Gleščič, 8 dan

 

Sobota 19.11.2022, začnem blagoslavljati domove v Draščku in nadaljujem naprej na Visoko

Šempas ob 11h sv. krst maša za župnijo,

izdelovanje venčkov; za cerkve jih pripravijo birmanci 9.r.

ob 18.30 srečanje za mlade, birmance... na Trgu Evrope

 

Kristus Kralj vesoljstva, 20.11.2022

Ozeljan ob 7.45 + Mervič Majda Šmihel 33

Osek ob 9h + Primož Kurat Osek 53

Šempas ob 10.30 + Podgornik Jožef Šempas 13b

 

 

Vigilija mladih in gostovanje križa Svetovnega dneva mladih v Novi Gorici. Povabljeni mladi, birmanci in njihovi starši in botri.

 

- V petek ob 18.uri bo križ na Kapeli.

- V soboto, ob 18.30 se mladi zberejo na Trgu Evrope v NG, če bo zelo slabo vreme pa v

garaži konkatedrale. It Trga Evrope (če bo vreme) bodo mladi šli peš do konkatedrale. Ob

20.uri bo v cerkvi Kristusa Odrešenika potekala vigilija, ki bo predvidoma trajala približno

eno uro in 15 minut. Prisotna bosta oba škofa.

- Petje bo animiral mladinski ansambel iz Šempasa.

- Po vigiliji bo sledilo druženje mladih v garažnih prostorih konkatedrale.

- Večina mladih ne bo mogla na Svetovni dan mladih, ki bo v Lizboni, na Portugalskem, leta

2023. Lahko pa se srečamo ob križu SDM doma.

- To je priložnost, da mladi v molitvi doživijo krščansko občestvo, prisluhnejo katehezi, se

spoznavajo, povežejo med seboj...

Greste k maši, ne pa k obhajilu? Zakaj?

Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi nelepimi ravnanji, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija te grehe izbriše. V evangeliju Jezus jasno pove: “Če ne jeste mesa Sina Človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.” (Jn 6,53). To ni nikakršno pretiravanje. Tu gre za življenje! Sami, celo ob največjem naporu, v sebi ne bomo ustvarili Božjega življenja. Edini način je, da ga prejmemo od Njega, z uživanjem Njegovega telesa. Zakaj se torej tako pogosto odpovemo prejemanju obhajila?

Dve osebi pri obhajilu

Krstno bogoslužje dveh otrok. V cerkvi družina, prijatelji, okrog 30 ljudi. Krst je po maši, vendar ponudim možnost, da prejmejo sveto obhajilo. Gospodovo telo vzamem iz tabernaklja, stopim pred oltar in čakam. Pristopita dve osebi. Babica in eden izmed botrov, nihče drug. Kaj pa ostali?

Starši otrok so v takem položaju, da ne morejo prejeti obhajila, razumem. Toda preostali? Tudi nekaj prek dvajset drugih ne more pristopiti k obhajilu? Nočejo? Ne čutijo potrebe? To ni osamljen primer.

Ne razumemo evharistije

Nekateri pravijo: “Ne čutim potrebe.” Toda če nekdo tako misli, to pomeni, da sploh ne razume evharistije. Ni mogoče, da resnično veš in veruješ, da je to On, hkrati pa te ne zanima. Veliko bolj pogosto tisti “ne čutim potrebe” prikriva našo nepripravljenost stopiti na pot spreobrnjenja ali preprosto pristopiti k spovedi, ki se je bojimo. Takrat si je lažje reči: “Ne čutim potrebe. Ko jo bom začutil, bom glede tega nekaj ukrenil.” Na žalost tako pogosto izgleda začetek dolgoletnega izogibanja zakramentom.

Nisem vreden

Včasih pa je razlog popolnoma drugačen. V mnogih izmed nas obstaja prepričanje, da moramo biti za prejem Najsvetejšega popolnoma brez krivde. In ker smo redko v tako idealnem stanju (običajno največ 15 minut po spovedi), se bojimo, da bomo zagrešili bogoskrunstvo. K obhajilu pogosto ne pristopimo, ker nismo prepričani, ali smemo. Tu ne gre za situacije, ko resnično dvomimo, ali naši grehi sodijo v kategorijo “lahkih” ali “težkih”. V takem primeru nas prava pot do oltarja res vodi prek spovednice. Toda pogosto se lahko srečamo z razmišljanjem: Nisem vreden. Moje srce ni idealno čisto, torej ne morem prejeti Jezusa v evharistiji. Ta pristop k svetemu obhajilu ima na žalost dolgo in trdo življenje, kot vsak pogled, ki temelji na resničnih predpostavkah, iz katerih izpelje pobožno zveneče, toda napačne zaključke. Ampak reci le besedo

Resnica je, da v evharistiji prejmemo absolutno svetega Boga. Resnica je tudi to, da v primerjavi z Njim nihče izmed nas ni dovolj svet in čist. Nihče izmed nas ga ni vreden. To pri vsaki maši ponavljamo tik pred obhajilom: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni.” Toda pravimo tudi: “Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.” Katera je ta beseda? “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.” (Mr 2,17)

Ne nagrada, temveč zdravilo

Obhajilo ni nagrada za vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema. In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje izpovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji, če ta resnično poživi našo ljubezen do Boga in ljudi.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 32. navadna, zahvalna, 6.11.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ob 14h v mrliški vežici v Šempasu pogreb + Gleščič Ivota Šempas 48

ob14h od gostilne Olga začne molitev za nove duhovne poklice in novega škofa na Ovčji plac

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 7.11.2022

 

sv. Lucija ob 18h + Hrovatin Vitovlje 29a

 

Torek 8.11.2022

 

Ozeljan ob 18h v zahvalo za 25 let skupnega življenja Ozeljan

 

Sreda 9.11.2022

 

Šempas ob 18 + Mirko, Andrej in Marija Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 10.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18 za pokojne Marija in Stanko Rijavec Osek 22

 

 

Petek 11.11.2022, za vikend dobimo bogoslovca na pastoralno prakso

 

Osek ob 18h v zahvalo za novo življenje in priprošnjo za družino Osek 27a

 

Sobota 12.11.2022

 

Šempas ob 8h + Gleščič Ivo Šempas 48, 8 dan

 

13.11.2022, 33. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 za župnijo Ozeljan 31j

Osek ob 9h + Darko Remec Vitovlje 6b, 8 dan

Šempas ob 10.30 + Venier Nikolaj Šempas 18

 

V soboto 12. 11. pred praznovanjem farnega zavetnika sv. Martina bo KTD Osek v farni cerkvi priredilo tradicionalni Martinov koncert ob 18.30.

Nastopil bo:

Mladinski pevski zbor župnije Šempas pod vodstvom Neje Peršič   in

Vokalna skupina Lijak -Vogrsko, umetniški vodja Mojca Cej. Peli bodo cerkvene in ljudske pesmi.

 

  1. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

Zabeležka srečanja ŽPS Osek, 30. 9. 2022

Prisotni: Joško Tomažič (župnik), Simon Kerševan, Peter Ušaj, Ferdinanda Marinčič, Judita Vrtovec, Jakob Bizjak, Samo Stamboldžioski. Opravičeno odsotni: Maja Praček, Ambrož Vrtovec, Elizabeta Guštin.

1) Za duhovni uvod smo iz letošnjega gradiva za župnijske pastoralne svete »Župnija na sinodalni poti« prebrali odlomek o poslušanju. V pogovoru smo se dotaknili vprašanja, koliko ljudje danes sploh še slišimo oznanilo evangelija in kako se na to odzivamo, saj sta sodelovanje in udeležba ljudi pri v krizi. Zato je potrebno je župljane vzpodbujati, da bi se vključili v življenje župnije. Pozabiti ne smemo tudi na molitev drug za drugega.

2) Za prihajajoče obdobje smo si razdelili posamezne naloge: tajnik (Simon Kerševan), maša na vojaškem pokopališču (Samo Stamboldžioski), Vsi sveti (Simon), srečanje zakonskih jubilantov (Elizabeta in Ferdinanda), šagra ob sv. Martinu (Judita in Ambrož), venčki za Karitas (Elizabeta) celodnevno češčenje (Jakob in Maja).

3) Bogoslužni koledar (september 2022 – januar 2023)

NOVEMBER

6. 11. Zahvalna nedelja in nedelja zakonskih jubilantov. Popoldne ob 14. uri bo križev pot h Ketejevemu križu na Ovčjem placu.

13. 11. Šagra sv. Martina, blagoslov vina in ofer. Na voljo bo seznam za romanje Marijine podobe v adventu. Naj bo to naša duhovna priprava na praznike in priložnost za povezanost z Bogom in bližnjimi.

26. 11. (sobota) izdelava venčkov za Karitas in izdelava adventnih venčkov za cerkev v Oseku in cerkev sv. Lucije. Venčke za obe cerkvi izdelajo birmanke in birmanci.

27. 11. 1. adventna nedelja: blagoslov adventnih venčkov in pričetek romanja Marijine podobe.

DECEMBER

4. 12., 2. adventna, celodnevno češčenje v Oseku: 10-11h otroci do 7. razreda / 11-12h birmanci in srednješolci / 12-13h osebna molitev v tišini / 13-14h možje in fantje / 14-15h žene in dekleta / ob 15.uri sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

11. 12., 3. adventna: maša pri sv. Luciji

18. 12., 4. adventna: popoldne spovedovanje v Oseku

Jaslice za cerkev v Oseku in pri sv. Luciji izdelajo birmanke in birmanci.

24. 12. (sobota) Sveti večer, maša v Oseku ob 22h

25. 12. (nedelja) maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9 h

26. 12. (ponedeljek) maša pri sv. Luciji ob 10:00 in žegnanje konj, pohod z baklami k Vitovski materi Božji in zahvalna maša (v dogovoru s KTD Vitovlje).

JANUAR

1.1. (nedelja) maše po nedeljskem urniku: Osek ob 9. uri.

4) Razno

Predlaga se, da bi se ob nedeljah pri molitvi Rožnega venca pred mašo uporabljalo mikrofon, saj je molitev, posebej med zvonjenjem, slabo slišna in ji je težko slediti. Z ŽGS-jem se bo preverilo možnost za ozvočenje.

Naslednja seja ŽPS bo v januarju.

Zapisal Simon Kerševan.

 

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 30.10.2022 31. žegnanjska nedelja, rožni venec molijo zakonci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 31.10.2022

 

Na Polanah ob 15h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h

 

Torek 1.11.2022, Vsi sveti

 

Ozeljan ob 7.45 + Marija in Franc Fornazarič Šmihel 67, po maši gremo v urejeni procesiji na pokopališče,

Šmihel ob 9h

ob 10.30 Šempas + Suzana in Joško Žgavec Šempas 43 p. n. Ferjančič, po maši gremo v urejeni procesiji na pokopališče

Osek ob 14h + Remec Zdravko in Herma Osek 72a, po maši gremo v urejeni procesiji na pokopališče

Sv. Lucija ob 15.30

 

Sreda 2.11.2022, verne duše

 

Šempas ob 18 + sorodniki Šempas 169c, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 3.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18 + Marija in Stanko Rijavec Osek 22

 

 

Petek 4.11.2022, prvi petek

 

Osek ob 18h v čast Svetemu Duhu v zahvalo Osek 93

 

Sobota 5.11.2022

 

Šempas ob 8h + g. Bric in Rusijan

 

32. navadna, zahvalna, 6.11.2022

Ozeljan ob 7.45 + Albin Črnilogar Ozeljan 25a

Osek ob 9h + Karlo Badalič in + starši Osek 91, srečanje zakonskih jubilantov

Šempas ob 10.30 srečanje zakonskih jubilantov, maša za zakonske jubilante

 

19. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

Tudi letos ima  Karitas na razpolago sveče, ki bodo po naših cerkvah.

Priporočen dar za svečo je 2€.

 

Seja župnijskega pastoralnega sveta Župnije Šempas z dne 26. septembra 2022 v prostorih učilnice župnišča v Šempasu Seja se je pričela ob 19:30. Prisotni: Zvonka Žižmond, Milena Černe, Dolores Štrukelj Mojca Oberdank, Martina Vulič, Natalija Škarabot, Anka Volk, Tadej Volk, Tanja Martelanc in Joško Tomažič.

1. Župnijski pastoralni svet se je pričel z uvodno molitvijo, sledila je duhovna misel.

2. Milena Černe je prebrala poročilo o delu različnih skupin v župniji. K vsaki točki poročila je svet povedal svoje mnenje.

3. Predlagali smo, da bi se strežniki oz. tisti, ki bi radi pričeli streči, srečajo 8. 10. 2022 ob 10h.

4. Pohvaljene so bile organistke župnije Šempas, ki redno igrajo na Sveti Gori. Iz naše župnije namreč prihaja največ organistov, ki je aktivnih v tem Marijinem svetišču.

5. Oratorij naj bi se prihodnje leto odvijal med 7. in 11. avgustom.

8. Vse svete se bo obhajalo na običajen način.

9. Zahvalna nedelja bo 6. 11. 2022, ko bodo svoj jubilej pri sv. maši v Šempasu praznovali jubilanti.

10. Adventne venčke se bo izdelovalo 19. 11. 2022 ob 15h. Za vse naše cerkve jih naredijo birmanci iz 9. r. Material (sveče) priskrbijo starši sami. Na 1. adventno nedeljo bo blagoslov adventnih venčkov pri sv. maši.

11. Marija Romarica bo romala od doma do doma v adventnem času. Pripravljen bo seznam, na katerega se lahko vpiše družina, ki je pripravljena en dan v adventu moliti in častiti Marijo. Tako bo vzpostavljena veriga molitve.

12. Miklavževanje v Ozeljanu bo 5. 12. 2021 ob 18h, pripravili ga bodo mladinci, otroški zbor sodeluje s petjem.

13. Celodnevno čaščenje v Šempasu bo 11. 12. 2019. Takrat bo tudi prilika za sveto spoved ob 15h. Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- 2 h po maši je tiha meditacija;

- 3 h po maši molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje

14. Božična devetdnevnica se bo odvijala po ustaljenem urniku maš. Začne se s 16. 12. 2021.

15. Jaslice za naše cerkve pripravijo birmanci 8. razreda.

16. Sveti večer; maše bodo po naslednjem razporedu: 18h Ozeljan, 20h otroška božičnica v Ozeljanu, 22h slovesna peta maša v Oseku, 24h polnočnica v Šempasu.

17. Praznik Sv. Družine se bo praznoval 30.12.2022

18. Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.

19. Gospodovo razglašenje ali Sv. trije Kralji, maša bo ob 18h v Šempasu.

20. Nedelja Kristusovega krsta se bo obhajala 8. 1. 2022.

27. Nedelja Božje besede se bo obhajala 22. 1. 2022. V Ozeljanu se bo bralo Božjo besedo po maši, v Šempasu pa pol ure pred njo.

Sestanek se je zaključil ob 21:45. Zapisnik sestavila Tanja Martelanc.

Šempas, 19. 10. 2022

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 23.10.2022, misijonska nedelja, rožni venec vodijo birmanci, njihovi botri in starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260


 

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 24.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Gleščič Vitovlje 15a

 

Torek 25.10.2022, dan suverenosti

 

Ozeljan ob 19h za vse + iz družine Bolko Ozeljan 24a

 

 

Sreda 26.10.2022,

 

Šempas ob 19h + Brankovič in Ušaj Šempas 16c, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 27.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Vetrih Nejc Osek 72a

 

 

Petek 28.10.2022, Simon in Juda Tadej apostola

 

Osek ob 19h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b

 

Sobota 29.10.2022

 

Šempas ob 11h krst, maša za novokrščenko in njeno družino

 

30.10.2022 31. žegnanjska nedelja, rožni venec molijo zakonci

Ozeljan ob 7.45 + Oskar Terčič in + sorodniki Šmihel 21a

Osek ob 9h + za zdravje Osek

Šempas ob 10.30 pri maši krščevanje, maša za novokrščenca in njegovo družino

 

 

19. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. V začetnem delu ob 18.30 se bomo na Trgu Evropa srečali v "Poskusu biti mednarodni", ob 20h pa se v konkatedrali ob križu SDM vključili v molitev pred praznikom Kristusa Kralja. Mlade bosta nagovorila koprski in goriški škof, za prevode iz italijanščine bo poskrbljeno. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

 

Za vse, ki se poleti zanimate za udeležbo na Svetovnemu dnevu mladih 2023, so na Katoliški mladini organizirali dve informativni srečanji. Prvega se lahko udeležite že v sredo, 26. 10. ob 20.00 na KANI. Drugi pa bo 3. 11. potekal v živo in preko ZOOM-a.

 

Tudi letos ima  Karitas na razpolago sveče, ki bodo po naših cerkvah.

Priporočen dar za svečo je 2€.

 

 

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22 tretji del

Skrb za cerkev sv. Jakoba v Ozeljanu Na seznam, ki je na oglasni deski v cerkvi, so vključene prostovoljke in starši veroučencev, ki skrbijo za čistočo in krašenje cerkve za en teden. Sodeluje dvanajst prostovoljk in devet skupin staršev. Za velike praznike pa so vključene hišne številke iz Ozeljana po naslednjem razporedu: za božič od 1 do 50, za veliko noč od 50 do 100, za praznik sv. Jakoba pa od 100 do 140. Lepo bi bilo, če bi nas več sodelovalo v skrbi za cerkev. V tem primeru bi redkeje prišli na vrsto. Lepo povabljene tudi nove prostovoljke. Seznam pripravljam Zvonka Žižmond

Skrb za cerkev sv. Silvestra v Šempasu Po dolgoletni navadi skrbijo za čiščenje in krašenje cerkve verniki iz Šempasa, ki so razdeljeni v skupine glede na hišne številke – po 10, 20 ali celo 30 številk. Seznam visi na oglasni deski pred vhodom v cerkev. Pripravlja ga Ida Oberdank, ki tudi preverja, ali vse poteka tako, kot je treba. Po potrebi opozori skupino, da je na vrsti ali sama priskoči na pomoč. Vsaka ekipa pride na vrsto približno trikrat letno. Ob slovesnostih, kot je prvo sveto obhajilo, birma, poroka, zlata poroka ali krst, poskrbijo za čiščenje in krašenje starši oz. slavljenci. Lepo povabljeni vsi, ki še niste vključeni v krašenje cerkve, da se pridružite svoji skupini.

 

Marija romarica – romanje Marijine podobe po družinah v adventnem času

Tudi letos smo bili v adventnem času med seboj povezani v molitvi pred svojo podobo Marije, na svoj način, vendarle skupaj in z Bogom. Zaradi korone si podobe svetogorske Marije nismo fizično predajali, kot v letih pred pandemijo, smo pa v duhu bili kot eno.

Suzana Susič

 

Karitas

Smo skupina devetih prostovoljk, večina so stare 70 in več, ampak so zelo aktivne.

V preteklem letu je bila naša naloga prisluhniti in prepoznati pomoči potrebnim v župniji Šempas in Osek, jih usmeriti in poiskati pomoč, tako kot jo potrebujejo.

- Tako smo bile na voljo in organizirale prevoz do skladišča Karitas v Novi Gorici oz. šle same iskat in pripeljale hrano na dom starejšim brez vozniškega izpita.

- V adventnem času izdelovale venčke in s darom, ki smo ga dobile poskrbele za obutev otroka, družini z majhnima otrokoma nabavila drva za prvo silo.

- Aktivno smo se vključile tudi, ko so k nam prihajali ukrajinski begunci. Zbirale smo hrano po cerkvah. Kar se ni porabilo za Osek, je bilo poslano s konvojem v Ukrajino.

- Za božič in veliko noč obiščemo starejše in bolne; zaradi covida je marsikdo dobil zadnji dve leti vizitko po pošti.

- Aktivno smo se vključile tudi, ko je Goriška območna Karitas organizirala avtobusni prevoz za romanje ostarelih, bolnih in invalidov na Brezje 18.6.2022 in iz naše župnije se jih je udeležilo devet.

Natalija Škarabot

 

Stična mladih 2022

Letos je bilo srečanje za mlade v Stični na deževno soboto, 17. septembra. Iz naše župnije je odšlo 16 mladih. Po sveti maši, ki jo je vodil koprski škof, g. Jurij Bizjak, smo imeli različne delavnice, ki smo se jih lahko udeležili. Po večerji se je nadaljeval še večerni program. Zadovoljni in polni novih (spo)znanj, smo se v poznih večernih urah vrnili v Novo Gorico. Žal je na avtobusu manjkal le duhovni vodja.

Aljaž Štrukelj

 

Posebni dogodki

- 25. 3. smo se pri maši v Oseku pridružili papežu in škofom po sveti v posvetitvi Rusije in Ukrajine brezmadežnemu Marijinemu srcu.

- V sklopu Jakobove poti so 1. maja 2022 cerkev sv. Jakoba v Ozeljanu obiskali pohodniki revije Ognjišče.

- Med 10. in 15. avgustom je našo župnijo ponovno obiskal duhovnik Tobias Postler iz škofije Limburg v Nemčiji; 14. in 15. avgusta je somaševal pri maši v Šempasu

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16.10.2022; 29. navadna nedelja, rožni venec vodi Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260


 

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 17.10.2022, Ignacij Antiohijski

 

Sv. Lucija ob 19h v čast Svetemu Duhu za pravo odločitev

 

Torek 18.10.2022, Luka evangelist

 

Ozeljan ob 19h + Cej Marija Šmihel 13

 

 

Sreda 19.10.2022,

 

Šempas ob 19h v zahvalo Šempas 37a, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 20.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h Kosovel Vitovlje 63c, ob 19.30 priprava na krst

 

 

Petek 21.10.2022,

 

Osek ob 19h + Žimčevi Osek 23

 

Sobota 22.10.2022

 

Šempas ob 14h sveti krst, maša za blagoslov novokrščenca in njegove družine

 

23.10.2022, misijonska nedelja, rožni venec vodijo birmanci, njihovi botri in starši

Ozeljan ob 7.45 v čast Božjemu usmiljenju Ozeljan 24a

Osek ob 9h + Miran in Stanka Bovcon Osek 6

Šempas ob 10.30 + Rus Milena Šempas 92

 

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22 drugi del

 

Mešani pevski zbor

Napisala naj bi poročilo o delovanju župnijskega odraslega mešanega pevskega zbora. Priznam, da doslej še nisem dobila vprašanja, kako nam gre, ali imamo kakšne težave, kako funkcioniramo...pa se mi zdi prav in potrebno - tudi v luči sinode - pogovarjati se, spregovoriti o tem in tudi slišati komentarje, odzive, kritike....župnika, župnijskega pastoralnega sveta, vernikov -nedeljnikov.

Če pogledamo na hitro in od daleč, zgleda, da smo v sodelovanju z otroškim in mladinskim zborom bolj ali manj uspešno in lepo ''pokrili'' praznike in nedelje preteklega pastoralnega leta.

Z Anko pa vseeno ne moreva zatajiti grenkobe, žalosti in bolečine ob zavedanju, da se naše vrste krčijo, novih članov pa ni, da ni več gorečnosti in zveste pripadnosti za redno udeležbo na vajah in pri mašah in da priletijo včasih nizki udarci, kako smo preveč in predolgo peli ali pa da naju ni bilo... Kako zastaviti novo sezono? Kako daleč smo do uvedbe ljudskega petja namesto zborovskega? Je rešitev v odstopu/menjavi organista/zborovodje? Kako povezovati in graditi, netiti upanje in veselje, spodbujati za pričevanje in oznanjanje odrešenosti, ki jo lahko živimo samo v občestvu?

Zborovodkinja Marjetka Humar

Petje v Ozeljanu

V Ozeljanu se izmenjujejo štiri organistke po dogovoru. Pevskega zbora ni, petje pri maši je ljudsko. Za praznike se priložnostno dobijo pevci, da s petjem obogatijo bogoslužje.

Slovesno smo praznovali praznik sv. Jakoba starejšega (24. julija 2022). Kljub hudi vročini smo imeli tudi procesijo in se po končani sv. maši družili ob prinesenih dobrotah.

Dolores Štrukelj

 

Izredni delivci obhajila

Srečanje izrednih delivcev obhajila je letos zopet potekalo v živo 9. 4. 2022 v Vipavi. Udeležile smo se ga vse štiri izredne delivke obhajila: Milena Černe, Dolores Štrukelj, Ferdinanda Marinič in Lara Počkar. Po nagovoru škofa Bizjaka nam je vikar za pastoralo spregovoril o sinodi, ki je takrat potekala na ravni škofij. V nadaljevanju smo po skupinah in zatem v plenumu odgovarjali na sinodalna vprašanja: Kako pomembno mesto ima skupna molitev z drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v vaši župniji? Kakšni kristjani smo: veseli ali žalostni, dejavni ali zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši in kako živeti občestvenost tudi med tednom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja? Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Glede slednjega je g. Mozetič poudaril, da je na vredno prejemanje Jezusa potrebno opozarjati. Nismo sodniki, je pa potrebna jasnost. Pravila so lahko kje obešena, ali pa jih ponavljamo v oznanilih, spletnih straneh, kjer vsak lahko pride do jasnosti.

Milena Černe

 

Molitvena skupina za adoracijo v Šempasu in na Sveti Gori

Jezus je pogosto hodil na samo molit. Molil je k nebeškemu Očetu, čeprav je bil sam Bog. Tudi v naši župniji se enkrat tedensko, ob sredah, zbiramo k skupni molitvi in češčenju Najsvetejšega. Po sv. maši župnik izpostavi Najsvetejše in pol ure molimo in pojemo. Skupina ni velika, a je vztrajna. Vsakokrat namenimo nekaj časa češčenju v tišini, kjer je vsak sam s svojim srcem z Jezusom. Molimo za družine, župnijo, domovino, osamljene in bolne, Cerkev in duhovnike… Ob zaključku zapojemo evharistično blagoslovno pesem in prejmemo blagoslov z Najsvetejšim.

Okoli 10 molivk se na pobudo Danijele Jermol in Milke Abram tudi redno udeležuje celonočnega češčenja na prve petke na Sveti Gori. Molitve se začnejo ob 17.00 v petek s sveto mašo, po maši je izpostavljeno Najsvetejše. V molitvi izmenoma vztrajajo do 7.00 zjutraj, ko se adoracija zaključi s sveto mašo.

Nadja Černe

 

Oratorij 2022

Letošnji oratorij na temo Ignacija Lojolskega, sedmič zapovrstjo smo animatorji pod vodstvom Karoline Beltram in Tadeja Vovka ter duhovnim vodstvom domačega župnika Joškota Tomažiča izpeljali v drugem tednu avgusta. Udeležilo se ga je 40 otrok, pripravljalo ga je 29 animatorjev in animatork in za hrano je skrbelo 6 kuharjev in kuharic. Kljub manjšemu številu otrok smo oratorij uspešno izvedli in dobili prijeten odziv. Delali bomo še na organizaciji in pripravah oratorija, saj sva se kot nova voditelja še lovila. V prihodnjem letu načrtujemo oratorij v istem terminu, torej v drugem tednu avgusta in več oglaševanja, da bi se oratorija udeležilo več otrok.

Voditelj Tadej Vovk

 

Miklavževanje 2021

Lansko leto smo se priprave miklavževanja lotili kar mladinci sami. Priprave smo začeli že novembra, saj je bilo potrebno izbrati igrico, zbrati igralce, vaditi ter pripraviti darilca, ki so jih pri maši za miklavževanje dobili otroci. Skupaj nas je sodelovalo 10. Najprej smo izbrali ideje, ter naredili ožji izbor, stvari ki so se nam zdele najprimernejše. Najtežje smo se spopadli z izvedbo igrice ter usklajevanjem prostega časa, med katerim bi lahko vadili, zato smo morali žrtvovati marsikatero soboto, da smo se posvetili vajam.Med vajami smo se veliko nasmejali ter uživali, kljub temu, da smo po tretji izvedbi igrice na vajah že vsi komaj čakali da gremo domov. V pripravo smo vložili veliko truda in časa, vendar je bil na koncu ves trud poplačan in se je splačalo marsikaj žrtvovati. Voditeljica Klara Vulič

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 9.10.2022, 28. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes vodijo molitev rožnega venca starši in njihovi prvoobhajanci

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 10.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Danilo Rijavec Vitovlje 84

 

Torek 11.10.2022

 

Ozeljan ob 19h v čast sv. Mihaelu za pomoč zoper napade hudega duha Ozeljan 60

ob 20h v Šempasu prvo srečanje zakonske skupine povabljeni ste tudi novi mlajši pari

 

Sreda 12.10.2022,

 

Šempas ob 19h za vse pokojne iz družine Cigoj Vrtovin 36, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 13.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h po namenu Osek 72

 

 

Petek 14.10.2022,

 

Osek ob 19h + Šavli Julka Osek 69

 

Sobota 15.10.2022

 

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 163a

 

16.10.2022; 29. navadna nedelja, rožni venec vodi Karitas

Ozeljan ob 7.45 k Mariji za čistost in neomadeževanost Ozeljan 60

Osek ob 9h + Julij Samokec Vitovlje 52

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22

Verouk 2. razred

2. razred verouka je obiskovalo 13 otrok, od tega 4 dečki in 9 deklic. Vsi otroci so verouk obiskovali redno. Nihče od otrok ni bil odsoten več kot 5 krat v celem letu. Pri katehezi smo uporabljali priročnik Jezus je moj prijatelj (Celjska Mohorjeva družba), zasledovali pa smo 3 cilje:

- spoznavnega: skozi igro, petje, poslušanje zgodbic, ipd. sem poskušala otroke napeljati na doseganje

- doživljajskega cilja: kjer otroci doživijo Jezusa, njegovo ljubezen in nauk. Preberemo odlomek iz Svetega pisma, ki nas spodbudi za uresničevanje

- dejavnostnega cilja: iz prebranega odlomka smo poskušali izluščiti bistvo oz. nauk, ga 'prevedli' v otrokom razumljiv jezik, se pogovorili, kako bi to lahko 'uporabili' v vsakdanjem življenju in naredili sklep, da bomo to tudi naredili oz. delali.

Posebno pri dejavnostnem cilju sem poskusila otroke po Jezusovem nauku usmerjati k izkazovanju ljubezni najprej v družini, med vrstniki in sošolci ter do vsakega človeka, ki ga srečamo. Velik pomen sem dala družini, spoštovanju, potrpežljivosti, lepim odnosom ter spoštovanju narave in ljubezni do naše domovine, kulture in jezika.

Pri lekcijah sem sledila liturgičnemu času in praznikom. Skupina je bila živahna, na trenutke bi lahko rekla tudi preveč. Po čutenju je bila med otroki kar velika razlika po izkustvu vere v domačem okolju. Katehistinja Martina Vulič

 

Verouk 4. razred

V preteklem šolskem letu je 4. razred obiskovalo 9 otrok. Uporabljali smo učbenik Pot v srečno življenje, pri urah pa smo poleg tega reševali naloge iz liturgičnega zvezka, ki se mi zdi primernejše nadomestilo za delovni zvezek.

Četrtošolci so vedno še polni navdušenja in odprti za vero in verske skrivnosti, toda lanska skupina se je izkazala kot posebej zavzeta za verouk. Žal je opazen trend, da kljub rednemu obisku verouka otroci in njihovi starši ne prihajajo k maši. Zato poleg rednih lekcij dajem velik poudarek molitvi in premišljevanju o sveti evharistiji.

Katehistinja Milena Černe

 

Priprava na prvo sveto obhajilo

Skupina letošnjih prvoobhajancev v Šempasu in Oseku je kot vsako leto bila posebna. Otroci so čisti in iskreni in so veseli, če so varni in ljubljeni. Mi odrasli jim dajemo zgled in Sv. Duh jim daje moč. Molimo zanje. Za naprej nimam novih idej, kot bo vodil Sv. Duh.

Katehistinja Suzana Susič

 

Višji razredi devetleke

Mnogi otroci lepo sodelujejo in se verouka tudi veselijo. Vedno bolj pa se čuti, da so odsotni pri bogoslužju. Prej so se zgovarjali na virus, sedaj pa jih kar ni. Bre maše, spovedi, molitve in življenja po veri, tudi verouk nič ne koristi. Malo sicer koristi, a vedeti in ne delati, je še bolj neodgovorno pred seboj, družbo in seveda Bogom, ki nas bo in ki nas že sedaj vprašuje: Ali me v resnici ljubiš? Birmanska skupina je velika, vendar so v njej tudi zelo oddaljeni, neredni pri verouku in ki jih ni nikoli pri mašah. V lanskem sedmem ali letošnjem osmem je še najslabše. Skupaj s starši se potrudimo zanje.

 

Bralci božje besede

Trenutno je 10 rednih bralcev BB: Martina Badalič, Dani Bregar, Anita Rijavec, Karolina Obljubek, Martina Vulič, Tadej Vovk, Nelida Pavlič, Mojca Oberdank, Klemen Kerševan, Suzana Susič in po potrebi (predvsem v tednu) Alenka Bovcon

Vsak od bralcev pride na vrsto 1x mesečno, za praznike, ki so med tednom, pa se načeloma posebej dogovorimo. Pred cca 2 leti, ko sem prevzela koordinacijo bralcev smo imeli srečanje, kjer smo se pogovarjali predvsem o tem:

- kdo bere berila pri bogoslužju (bralci naj bi bili sposobni dojeti naravo razodete Božje besede, saj se bralca BB uvršča med posebne Cerkvene službe),

- kako naj bralec prebere besedilo, da bodo sporočilo razumeli poslušalci,

- kako naj bralec pristopi k ambonu,

- kako naj zaključi branje.

Med covidom je bilo sodelovanje skoraj zaustavljeno, ker ni bilo maš. Ko so bile maše zopet dovoljene, sem vse bralce ponovno vprašala ali želijo še naprej sodelovati, in povabila tudi tiste, ki so se začasno odrekli zaradi raznih obveznosti in okoliščin. Pozitivno se je odzvalo 10 bralcev, nekateri pa so se ponudili za občasno sodelovanje. Vsem je bil razdeljen razpored branja in navodila kako je primerno prebrati BB. Vsi bralci se zelo vestno udeležujejo maš in branja po razporedu. V primeru, da kdo predvideva odsotnost, to sporoči vsaj dan pred nedeljsko mašo na moj telefon. Za zamenjavo poskrbim jaz. Vesela sem, da poteka vse tako kot je treba in se vsak izmed bralcev javi v zakristiji cca. 10 min pred mašo ter se vpiše v pripravljen obrazec. Hvala Bogu!

Voditeljica Alenka Bovcon

Otroški pevski zbor

To leto je zbor deloval pod vodstvom Tadeja, Tea in Neje. Peli smo pesmi, ki so jih otroci že poznali ter se naučili nekaj novih. Vaje smo imeli v živo vsak petek, nekajkrat pa tudi preko zooma. Zbor je obiskovalo okrog 15 otrok. Prepevali smo na obhajilu v Oseku in Šempasu, pri otroški polnočnici v Ozeljanu ter pri mašah v adventnem in postnem času. V prihodnjem letu bo zbor vodila Tanja Martelanc.

Organistka Neja Peršič

 

Mladinski pevski zbor

V šolskem letu 2021/22 je mladinski pevski zbor obiskovalo ok. 15 mladih. Nekaj pevcev se je maja zaradi študijskih obveznosti odločilo, da ne bo več pelo, tako da se je število znižalo na 11. Pevci so peli skoraj vsak mesec pri nedeljskih mašah, peli so tudi ob odprtju razstave pirhov na Sveti Gori, na poroki in pri krstu v Šempasu ter Sveti Luciji. Prepevali so večinoma štiriglasne mladinske ritmično duhovne pesmi, ena maša je bila izvedena v angleškem jeziku s poudarkom na črnsko duhovnih skladbah. Pevski zbor sta vodili Ana Zalar in Tanja Martelanc.

Organistka Tanja Martelanc

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2.10.2022, rožnovenska nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes vodi molitev rožnega venca molitvena skupina

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 3.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Edvina Bitežnik Vitovlje 62

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše 1. in 2. razreda

 

Torek 4.10.2022, sv. Frančišek Asiški

 

Ozeljan ob 19h v zahvalo za 50. letnico skupnega življenja Ozeljan 32f

 

Sreda 5.10.2022, sv. Favstina Kovalska

 

Šempas ob 19h za župnijo, po maši pol ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 6.10.2022

 

Ozeljan ob 19h + Cej Miroslav Šmihel 19a p. n. Ipavec in Biaggio

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše veroučencev 4. in 5. razreda

 

Prvi petek 7.10.2022, Roženvenska MB

 

Osek ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Osek

 

Sobota 8.10.2022, sv. Terezija Deteta Jezusa

 

Šempas ob 8h za župnijo

Šempas ob 10h vaja za nove strešnike (3. razred in starejše)

 

9.10.2022, 28. navadna nedelja, rožni venec vodijo starši prvoobhajancev

Ozeljan ob 7.45 v čast angelom varuhom za zvestobo v veri Ozeljan 60

Osek ob 9h + Gleščič Miroslav Osek 93

Šempas ob 10.30 za Božji blagoslov v novem študijskem letu

 

Na razpisu Min. za kulturo smo dobili za sv. Petra še 9.526,87 EUR, kar nam bo pomagalo še urediti notranjost cerkve, ki jo bomo začeli v naslednjem letu.

Območna Goriška Karitas organizira dobrodelno prireditev Goriška dlan, ki bo 16.10.2022 ob 17h v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vstopnice bodo na voljo 2.10 in 9.10. 2022. priporočen dar je 7€.

Molitev Rožnega venca začnemo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Zmolimo Apostolsko veroizpoved:

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto Katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

Zmolimo Oče naš:

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

Nato molimo molitev Zdrava Marija, za besedo Jezus pa povemo prošnjo (skrivnost), ter nadaljujemo s Sveta Marija.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Zmolimo:
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.


1. Veseli del (molimo ob ponedeljkih in sobotah)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam poživi vero;

  2. ki nam utrdi upanje;

  3. ki nam vžgi ljubezen. Slava Očetu.
    Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela;

  2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila;

  3. ki si ga Devica rodila;

  4. ki si ga Devica v templju darovala;

  5. ki si ga Devica v templju našla.


2. Svetli del (molimo ob četrtkih)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam daj duha pokorščine;

  2. ki nam daj srečo uboštva;

  3. ki nam podeli milost čistosti. Slava Očetu.
    Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je bil krščen v reki Jordan;

  2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež;

  3. ki je oznanjal Božje kraljestvo;

  4. ki je na gori razodel svoje veličastvo;

  5. ki je postavil sveto evharistijo.


3. Žalostni del (molimo ob torkih in petkih)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam utrdi spomin;

  2. ki nam razsvetli pamet;

  3. ki nam omeči voljo. Slava Očetu.
    Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je za nas krvavi pot potil;

  2. ki je za nas bičan bil;

  3. ki je za nas s trnjem kronan bil;

  4. ki je za nas težki križ nesel;

  5. ki je za nas križan bil;


4. Častitljivi del (molimo ob sredah in nedeljah)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam vodi naše misli;

  2. ki nam vodi naše besede;

  3. ki nam vodi naša dejanja.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je od mrtvih vstal;

  2. ki je v nebesa šel;

  3. ki je Svetega Duha poslal;

  4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel;

  5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

Po vsaki desetki rožnega venca za Slava Očetu lahko dodamo še naslednjo molitev: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

Molitev Rožnega venca končamo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ame

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 25.9.2022; 26. navadna nedelja, Slomškova, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 26.09.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Ušaj Jožef Vitovlje 82a

ob 19.30 v Šempasu srečanje ŽPS Šempas

 

Torek 27.9.2022, sv. Vincencij Pavelski ustanovitelj lazaristov

 

Ozeljan ob 19h + Mervič Darjo Ozeljan 32

 

Sreda 28.9.2022

 

Šempas ob 19h za župnijo, po maši pol

ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 29.9.2022, god nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela

 

Sv. Lucija ob 19h + Olga Živec Vitovlje 83b

 

Petek 30.9.2022, Hieronim zavetnik Koprske škofije

 

Osek ob 19h za vse + Badalič Osek 42

ob 19.30 v Oseku srečanje ŽPS Osek

 

Sobota 1.10.2022, sv. Terezija Deteta Jezusa

 

Romanje birmancev in njihovih staršev v Koper. Odhod iz avtobusne Šempas ob 8h, maša na Markovcu ob 9.30 za birmance

V Ljubljani shod za življenje

 

2.10.2022, 27. navadna rožnovenska nedelja

Osek ob 9h v čast Svetemu Duhu za pravilno odločitev

Šempas ob 10.30 V zahvalo in priprošnjo Šempas 185b

Šmihel ob 16h šagra sv. Mihaela + Cej Marija Šmihel 13

 

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Zaradi večjega interesa je padla odločitev, da se bo katehetska šola izvajala v Novi Gorici, a je tudi za tamkajšnjo izvedbo potrebno zadostno število prijavljenih.

Zato še posebej tiste, ki delujete v bližini Nove Gorice ali pa v mestu spodbujam, da pobarate še koga iz svoje župnije, da se prijavi. 

Prijave zbiramo do konca septembra. Tule je povezava, kjer zainteresirani najdejo podatke in tudi prijavnico: https://kps.rkc.si/skofija-koper/. s. Jana

Krščevanje v Šempasu v soboto 22.10. in 29.10. ob 11h. Zadnja priprava 20.10.ob 19.30

V torek 27.9. bomo imeli srečanje ŽK v stari učilnici ob 19 30. Natalija

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

Območna Goriška Karitas organizira dobrodelno prireditev Goriška dlan, ki bo 16.10.2022 ob 17h v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vstopnice bodo na voljo 1.10 in 9.10. 2022. priporočen dar je 7€. Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 18.9.2022, 25. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 19.09.2022

 

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v čast in zahvalo za 50. let skupnega življenja

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše prvoobhajancev

 

Torek 20.9.2022

 

Ozeljan ob 19h + Angelo in Marija Močilnikar Ozeljan 31j

 

Sreda 21.9.2022

 

Šempas ob 19h + Kerševan Majda p. n. Gradišče nad Prvačino, po maši pol ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 22.9.2022

 

Ozeljan ob 19h + starši Lukman Ozeljan 31j

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše birmancev

 

Petek 23.9.2022

 

Osek ob 19h za Božja varstvo pred naravnimi nesrečami Osek 4b

 

Sobota 24.9.2022

 

Šempas ob 8h za blagoslov in Božje varstvo mladoporočencev

 

25.9.2022; 26. navadna nedelja, Slomškova

Ozeljan ob 7.45 + Špacapan Ozeljan 114

Osek ob 9h Bogu v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 45m

Šempas ob 10.30 + Mrak Pavla Šempas 119

 

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Gospod škof  Jurij Bizjak pošilja na predlog Tajništva SŠK naslednje priporočilo: Tajništvo SŠK predlaga, da bi 21. septembra 2022 od 18.00 do 18.15 svetovni dan miru obeležili tudi z zvonjenjem vseh zvonov po vseh naših cerkvah. V upanju, da se bo res kdo vprašal: Komu zvoni? - JB

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

Potrebno je namesto o »verouku« govoriti o »katehezi«, slednja je namreč vseživljenjska, ne le osnovnošolska. Njen cilj je jasen, zapisan tudi v 29. členu Slovenskega katehetskega načrta: »Katehizirance vabiti in spremljati k osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom, da bodo izpovedali osebno vero, se dejavno vključili v občestvo Cerkve in odgovorno živeli svoje poslanstvo v družbi,« je dejal dr. Šegula. Po njegovi oceni je poudarek na »vabiti« in »spremljati«, na človeku samem pa je, kako bo na vabilo in spremljanje odgovarjal.

Dr. Vodičar ocenjuje, da je vedno manj takih veroučencev, ki Cerkev zapustijo po birmi, »saj jih že prej ni več«. Po njegovi oceni bi zato kateheza morala »vedno bolj težiti k preroškosti« v smislu »utrjevanja temeljnih razlogov za bivanje, močnem čutu občestvenosti in solidarnosti,« s čimer bo Cerkev pričevalna pred starši, da bodo ti otroke vpisovali k verouku, hkrati pa je tako po Slovenskem katehetskem načrtu (2017) kot tudi po Pravilniku za katehezo (2021) po njegovih besedah treba skrbeti za »širitev kateheze izven klasičnih osnovnošolskih prostorov«.

Prognoza: Župnijska kateheza v stukturni krizi. Ljudje se odmikajo od življenja po veri.

Šegula krizo na katehetskem področju povezuje s krizo občestva in posameznika

»Mladi starši, ki so morda še odraščali v določenem stiku s Cerkvijo, danes ne čutijo nobene potrebe, da bi sebe in otroke obremenjevali še z veroukom. Notranje motivacije ni, okolje tega ne spodbuja in težko bo verouk tekmoval s športom, prostim časom, glasbeno šolo in podobnim,« meni.

Naj vse skupaj sklenemo s pričevanjem dr. Šegule: »Pred nekaj dnevi sem se po treh mesecih vrnil iz Pariza. Tam sem od blizu »srečal« njihovo katehezo. V župniji je enkrat na mesec, uro pred mašo. Število? Zelo malo. Pa nočem reči, dobro je, da sem bil tam, ker bo to čez deset let pri nas. Ne, tega si res ne želim. Ampak vseeno, delati moramo, ne toliko na številkah, na statistiki (na masi), ampak na »globini«,« je dejal.

Prognoza ni optimistična, a tisto, kar ostaja, je vedno znova vprašanje, kaj torej danes storimo za to »globino« pri verouku in vseživljenjski katehezi, kaj za izhod iz strukturne krize župnijske kateheze, tako na področju verouka kot tudi kateheze odraslih ter kaj, da bi dosegli tiste, ki jih danes oznanilo ne doseže – oziroma česa ne storimo – pa bi lahko?

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja 11.9.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

delavniške maše ob 19h

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 12.09.2022

 

Sv. Lucija ob 19h v čast angelom varuhom in MB za vnuke Vitovlje 45h

 

Torek 13.9.2022

 

Ozeljan ob 19h + Mirela Prezelj Ozeljan 72

 

Sreda 14.9.2022

 

Šempas ob 19h + Primožič Vinko in Vida Šempas 33l, po maši pol ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 15.9.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Edvina Bitežnik Vitovlje 2a

 

Petek 16.9.2022

 

Osek ob 19h za vse pokojne Osek 4b

 

Sobota 17.9.2022

 

Šempas ob 16h zlata poroka Škarabot Jožef in Damijana Šempas 33l

 

18.9.2022, 25. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 za moč v boju z grešnimi strastmi p. n. Ozeljan 60

Osek ob 9h v zahvalo in priprošnjo Osek 4b

Šempas ob 10.30 v zahvalo za 10 let skupnega življenja Šempas 57d

 

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Stična 17.9.prijavite se čim prej. Do sedaj jih je prijavljenih že 15.

Verouk začnemo 12.9 2022

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Vincencijevo društvo iz Mirenskega Grada je tudi za letošnje veroučno leto pripravilo koledar, ki ga lahko vzamete zadaj skupaj s položnico. Prispevek za opremo hiše je 10 eur.

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

1. razred

sreda ob 16.30h

Miklavčič Marina

 

2.razred

torek ob 15.45

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16.45

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

Cenik katekizmov za: 1. razred 12 eur; 2. razred 12 eur; 3 r. 5 eur; 4. r. 10 eur; 5. r. 10 eur; 6. r. 10 eur; 7. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 8. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 9. r. 20 eur; liturgični zvezek 4 eur.

Prispevek za verouk 20 eur na veroučenca, za vsakega naslednjega otroka v družini pa 10 eur. Prispevek lahko oddate tudi kasneje ali tudi v pušico med letom v cerkvi pri maši.

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 28.8.2022, 22. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

pobreb + Ušaj Jožefa Vitovlje 82a bo v ponedeljek ob 16h pri sv. Luciji

pogreb + Mervič Darjota Ozeljan 32b bo v ponedeljek ob 17h v vežici v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 29.08.22

Sv. Lucija ob 20h + Košuta Vitovlje 62

Torek 30.8.2022

 

Ozeljan ob 20h + Mervič Darjo Ozeljan 32b

Sreda 31.8.2022

 

Šempas ob 20h za župnijo

Četrtek 1.9.2022

 

Sv. Lucija ob 20h + Ušaj Jožef Vitovlje 82a

Petek 2.9.2022

 

Ni maše

Sobota 3.9.2022

 

Ni maše

4.9.2022 angelska nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Faganel Jerko Ozeljan 75

Osek ob 9h + Dušan Cingrle Vitovlje 82

Šempas ob 10.30 za župnijo

Sobota 10.9.2022

 

Šempas ob 8h + Alojz in Olga Mladovan Šempas 33g

24. navadna nedelja 11.9.2022

 

Ozeljan ob 7.45 + Cej Miroslav Šmihel 13

Osek ob 9h + Marija Bovcon osek 5

Šempas ob 10.30 v čast Svetemu duhu za blagoslov v novem šolskem letu

Stična mladih 17.9.2022, prijavita se meni čimprej
Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje.

Verouk začnemo 12.9 2023

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

1. razred

sreda ob 16.30h

Miklavčič Marina

 

2.razred

torek ob 15.45

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16.45

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 

 

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

 

Blaž Zanjkovič 

 

Kaj je pomembneje, vero spoznavati ali vero živeti? Dati se podučiti o veri je veliko lažje, kot začeti živeti po veri v globokem odnosu z Bogom. Otroci se radi čudijo. Čudenje je najbližja pot do spoznavanja Boga. Vse okrog nas je veliko priložnosti za čudenje in občudovanje. Z otrokom stopimo v naravo, met živali, v gore na cvetoče vrtove. Tu vse kipi od božje prisotnosti. Brez navdušenja, se v nas nikoli ne bo razvil osebni odnos do Boga. Zato ob vsaki priložnosti spomnimo otroka, da je to božje delo, da je vse to Bog ustvaril za nas, da bi ga tako lažje spoznali in vzljubili. Otrok bo tako mimogrede in spotoma seznanjen z božjo bližino in Njegovo ljubeznijo. Zato se tudi mi starši moramo pred otrokom po otročje čuditi in se Bogu zahvaljevati. Vera je nekaj živega, vsakdanjega, je kakor hrana in pijača. Z otrokom moramo pogosteje pristopiti k ljudem v stiskah, da bo začutil, kaj pomeni dejavna ljubezen. Otroka je zato potrebno čimprej soočiti s trpečim, umirajočimi in z osebami s posebnimi potrebami. Vere brez dejanj ni. Govoriti otroku O Bogu brez dejanj ljubezni, je prazno in dolgočasno besedičenje za otroka

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 21. navadna nedelja 21.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 22.8. 2022, Devica Marija Kraljica

Sv. Lucija v zahvalo za 60. let življenja Vitovlje 31

Torek 23.8.2022

 

Ozeljan ob 20h v čast Svetemu Duhu za modrost in razumnost Ozeljan 60

Sreda 24.8.22

 

Šempas ob 20h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 25.8.22

 

Ozeljan ob 20h za zdravo pamet in Božje varstvo Ozeljan 60

Petek 26.8.22

 

Osek ob 20h + Anton Bovcon Osek 6

Sobota 27.8.22

 

Šempas ob 8h + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

28.8.2022, 22. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Grošelj in Mole Šmihel 67

Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo za življenje

Šempas ob 10.30 + Jožef Cernatič Šempas 159a

DEVICA MARIJA KRALJICA

22. avgust

Peta skrivnost častitljivega dela rožnega venca in obenem zaključni del te prastare molitve, v kateri spremljamo Jezusa in njegovo Mater Marijo v 'radosti, bridkosti in slavi', se glasi: "ki je tebe, Devica, v nebesih kronal". Gre za govorjenje v podobi, izraža pa globoko duhovno, nadnaravno resnico. 'Krona' (ali 'venec') je bila že od nekdaj simbol zmagoslavja, najvišje časti, moči, veličastva in blažene radosti. Jezusova Mati Marija, ki jo je Sin vzel k sebi v nebesa z dušo in s telesom, sedi na desnici njega, ki je Kralj vesolja, kot Kraljica in obenem naša Mati. To vero izpoveduje že prastara molitev, ki je ljuba vsem vernim ljudem: »Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenja sladkost in upanje naše, pozdravljena!«

God Device Marije Kraljice je v bogoslužni koledar katoliške Cerkve uvedel papež Pij XII. ob prvem Marijinem letu, ki ga je Cerkev obhajala leta 1954. Do pokoncilske preureditve bogoslužnega koledarja se je z godom Device Marije Kraljice zaključil njen mesec maj, zdaj pa ga obhajamo 22. avgusta, osmi dan po prazniku Marijinega vnebovzetja. Ta datum je primernejši, saj se je Marijino kraljevanje v polnosti z vso učinkovitostjo začelo uresničevati šele od dneva njenega vnebovzetja. Na številnih upodobitvah Marijinega vnebovzetja vidimo, kako jo v nebeško slavo sprejemajo vse tri osebe Svete Trojice in kako ji Bog Oče in Sin polagata na glavo kraljevsko krono.

Resnica o Mariji kot Kraljici je del izročila Cerkve izza prvih krščanskih stoletij. Marija je kraljica, ker je mati njega, ki je Kralj vseh kraljev. Sveti Efrem Sirski v 4. stol. s poudarkom naslavlja Marijo kot 'Gospodarico' ali 'Gospo', sklicujoč se na njeno ime 'Miriam', ki pomeni gospa, gospodarica, vladarica. V bizantinskih (vzhodnih) cerkvah nas nad glavnim vhodom pogosto pozdravi podoba oziroma relief Marije, upodobljene v veličastvu: oblečena je kot cesarica, pred svojimi prsmi nosi božje Dete in ga da je krščanskemu ljudstvu v češčenje. Marija nastopa kot Kraljica – vendar pa taka, da Kristus ostane v središču. Češčenje Jezusove Matere Marije kot Kraljice se je v srednjem veku razširilo s krščanskega Vzhoda tudi na Zahod. Verniki pa so se zavedali, da Marija v duhovnem kraljestvu nima takšne oblasti in moči, kakršno ima Kristus, njen Sin, ki je Bog. Marija je sicer Kraljica, vendar bolj Kraljica (in Mati) usmiljenja. To je lastnost, ki jo v družinah radi pripisujemo materam nasproti običajno strožjim očetom. Pogosto so Marijo imenovali 'proseča vsemogočnost', ker so trdno verovali, da njen sin Jezus, vsemogočni Bog, pač ne more odbiti nobene njene prošnje.

Češčenje Marije Kraljice v slovenskem narodu lepo odražajo pesmi, ki Marijo opevajo kot Kraljico in izražajo trdno zaupanje v njeno pomoč. Lepo je to izpovedano v priljubljeni pesmi Bodi nam pozdravljena, katere zadnja kitica se glasi: »Venec rajske zdaj časti / ti obdaja glavo, / k tebi rado vse hiti, vse ti poje slavo. / Milostno poglej na nas, / mati Bogu mila, / dobra bodi nam ves čas, / kot do zdaj si bila.« K Mariji kot nebeški Kraljici se obrača slovenski vernik, še posebej kot romar, v priljubljeni pesmi Veš, o Marija, moje veselje. V drugi kitici te pesmi, katere besedilo je napisal nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik, je prikazan namen današnjega praznovanja. »Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica, / sladka Devica, da ti podam? / Drugega nimam, srce mi vzemi / z nadami vsemi tebi ga dam.«

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

1. razred

sreda ob 16.30h

Miklavčič Marina

 

2.razred

torek ob 15.45

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16h

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 

 

Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi sreda ob 17h Suzana Susič


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 20. navadna nedelja, 14.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 15.8. 2022, Marijino vnebovzetje

Ozeljan ob 7.45 za vse + Jermolj Ozeljan 19b

Šempas ob 10.30 za zdravje Šempas 6

Vitovlje ob 17h + Faganel Vitovlje 45i

Torek 16.8.2022

 

Ozeljan ob 20h + Cej Miroslav Šmihel 13

Sreda 17.8.22

 

Šempas ob 20h Sv. Jožefu v zahvalo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 18.8.22

 

Ozeljan ob 20h + Mirela Prezelj Ozeljan 72

Petek 19.8.22

 

Osek ob 20h + Badalič Karlo Osek 91

Sobota 20.8.22

 

Šempas ob 8h za župnijo

21. navadna nedelja 21.8.2022

Ozeljan ob 7.45 za odvrnitev otrokom škodljivih ideologij Ozeljan 60

Osek ob 9h Bogu in DM v zahvalo in priprošnjo Osek 6

Šempas ob 10.30 + Cernatič Ivan Šempas 136b p. n. Pečenko

Veliki Šmaren - Marijino vnebozetje

Kristusovo vstajenje in vnebohod sta bila za Marijo veliki prelomnici. Od tedaj si je želela, da bi bila tudi ona čim prej tam, kjer je njen poveličani Sin. Želja se ji je izpolnila takoj po končanem zemeljskem življenju, ko je bila z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo.

Verska resnica o Marijinem vnebovzetju skuša s človeškimi besedami približati skrivnost Božjega delovanja.

Seveda so te besede vedno skromnejše in mnogo bolj omejene kot skrivnost, o kateri govorijo. Kdo bi mogel doumeti, kaj vse je obseženo v resnici o Marijinemu vnebovzetju? Tudi si ni mogoče prav predstavljati, kako in kje se je izvršilo to končno Marijino poveličanje in njena dopolnitev v nebeški slavi.

Sicer pa nas zanima bolj sporočilo praznika, saj smo namenjeni istemu cilju. Za to pa imamo na voljo bogat praznični hvalospev.

Zvesto je poslušala Sina, ko je govoril o Božjem kraljestvu in blagoroval tiste, ki poslušajo in ohranijo Njegovo njegovo.

Z Jezusom je bila tudi pri njegovi daritvi na križu. „Ko je Kristusa spočela“ pravi koncil, „rodila“, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim, Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma svojevrsten način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah“ C 61).

Drugi vatikanski koncil pravi ob koncu konstitucije o Cerkvi, od koder je vzeta začetna misel hvalospeva: „Jezusova Mati je v nebesih že poveličana po telesu in po duši in je kot taka podoba in začetek Cerkve, ki naj bo v prihodnjem veku dovršena. Tako sveti tu na zemlji potujočemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe, dokler ne pride Gospodov dan“ (C 68).

Marija je tista, ki je bila in ostane poleg Kristusa najbližja Bogu
in najbolj upodobljena po Kristusu.

Ta najvišja upodobljenost po Kristusu - tudi po njegovem poveličanju - ima za vse kristjane in končno za vse ljudi veljavo znamenja.

Tako globoko zedinjenje med njo in njenim Sinom ostane najvišji vzor izmed nas z Gospodom. Marijino vnebovzetje je poroštvo, da bodo Božji otroci poveličani tudi po telesu in se bo dvigalo k Bogu češčenje celotnega odrešenega človeštva.

Marija je v svojem že sedaj dovršenem poveličanju podoba zmagoslavne Cerkve. V njeni osebi je na blaženi dan njenega vnebovzetja celotni nebeški Jeruzalem dobil v posest od očeta obljubljeno kraljestvo.

Tako vsi upamo na nebesa, na tisto dovršitev in dopolnitev, ki jo je Kristus dosegel s svojim vstajenjem, nam pa jo je obljubil postavil za cilj.

Marija je to končno dopolnitev že doživela, ker je verovala. Tudi mi smemo upati, da jo bomo doživeli, bomo božjo besedo poslušali in se po njej ravnali (prim. Lk11, 28).

  • Tako gre ob tem prazniku tudi za nas, za našo prihodnost. Marijino življenje in njeno poveličanje sta zgled za nas. Naše telo ni nekaj postranskega; dovršen in dopolnjen bo ves človek.

  • Večnega življenja ne bo deležna le naša duša, tudi telo bo vstalo in bo deležno nesmrtnosti; poveličano bo.

 

 

Naše poveličanje in naša nesmrtnost nista torej samo nekaj prihodnjega, temveč se vse začenja že v sedanjosti in na zemlji.

Temelje svoji večni blaženosti polagamo v zemeljskem življenju, hočemo biti deležni Kristusovega vstajenja in Marijine neumrljivosti, moramo tu in zdaj posnemati Marijo in živeti z Jezusom tako, kot je živela Ona.

Ko posnemamo Marijo, se bolj in bolj upodabljamo po Kristusu. Tako lahko tudi upamo, da bomo ob njegovem prihodu res njegovi in nas bo mogel izročiti Bogu in Očetu (prim. 1 Kor 15, 24).

Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena ogrnjena s soncem in luna pod njenimi nogami,
na njeni glavi pa
venec dvanajstih  zvezd.
/Apokalipsa - Razodetje 12:1/

Prav to pričakovanje nas mora spodbujati k večji vnemi za delo na tej zemlji, „kjer raste tisto telo nove človeške družine, ki že more dati nekak obris novega sveta“ (CS 39, 2).

Prav zato, ker verujemo v nebesa, tudi resno jemljemo svet in smo veseli, „ker moremo po zgledu Jezusa Kristusa, ki je opravljal rokodelska dela, vso zemeljsko dejavnost tako izvrševati, da človeška poklicna, družinska, znanstvena in tehnična prizadevanja povezujemo v življenjsko celoto skupaj z verskimi vrednotami, da se pod njihovim najvišjim usmerjanjem vse naravna na Božjo slavo“ (CS 43,1).


 

Če ne bi imeli upanja v vstajenje in v večno življenje, upanja, da bomo z Marijo v nebesa vzeto nekoč tudi mi deležni slave vstajenja, bi nas gotovo mučila brezupnost glede vsega, kar delamo.

Verovati v večno življenje pomeni upati, da ne bo nič od tega, kar storimo ali delamo, šlo v izgubo, temveč da „bomo vse odlične sadove narave in našega truda potem, ko smo jih v Gospodovem duhu in po Gospodovi volji razvijali na zemlji, znova našli toda očiščene vsega madeža, presvetljene in preobražene“ (CS 39, 3).


 

  • Ker upamo v nebesa, moramo verovati tudi v svet. Tu živimo, delamo, mislimo, pomagamo ljudem, ljubimo življenje in se trudimo da bi bilo čimbolj človeško in Božje. Vse to je dobro, tako dobro, da bo z nami moglo biti povzeto v večno življenje.


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 19. navadna nedelja, 7.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 8.08.22, začetek oratorija ob 8h; prosimo, kaj za malice

Sv. Lucija ob 20 + Marija Bovcon Osek 5

Torek 9.8.2022

 

Ozeljan ob 20h + Križanič Milica Ozeljan 130a

Sreda 10.08.22

 

Šempas ob 20h + starši Vovk Šempas 131, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 11.08.22

 

Ozeljan ob 20h + Faganel Jerko Ozeljan 74

Petek 12.08.22

 

Šempas ob 16h zaključna maša oratorija, za župnijo

Sobota 13.08.22

 

Šempas ob 8h za spreobrnjenje grešnikov

20. navadna nedelja, 14.8.2022

Ozeljan ob 7.45 v čast sv. Jakobu za mir na svetu

Osek ob 9h za + družini Batič in Badalič Osek 6b

Šempas ob 10.30 v dober namen Šempas 163a

Prosimo Gospoda, naj nam nakloni dež, ki ga tako zelo potrebujemo

Znašli smo se v primežu visokih temperatur in pomanjkanja dežja. Po naravi pustošijo požari, s katerimi se borijo številni požrtvovalni gasilci, marsikje se že soočajo s pomanjkanjem vode, pridelki na poljih in vrtovih pa se sušijo. Prosimo Boga, naj nam čim prej nakloni prepotrebnega dežja in tako zmanjša posledice, s katerimi se bomo soočali še nekaj časa.

Mogočni Bog, tvoji prstni odtisi so raztreseni po vsem stvarstvu. Z vsako stvarjo, ki si jo ustvaril, pričuješ o svoji slavi. Tvoja čudovita narava je na ogled vsem. Ti odpiraš nebesa in uravnavaš vode od zgoraj. Gospod, prosimo te, da na zemljo pošlješ potrebnega dežja. Naj se zemlja napoji in spet obrodi veliko sadu. Amen. Vsemogočni Oče, medtem ko požgana zemlja okoli mene kliče po vodi, je tudi moja vera na preizkušnji. Želim verjeti v tvojo obljubo, da nam boš naklonil potreben dež. Nočem dvomiti o tebi, zato te prosim, napolni mojo dušo z živo vero, zemljo pa napoji z vodo, da bo v vsej lepoti spet oznanjala tvojo slavo. Amen.

Bog vse tolažbe! Ko se dnevi daljšajo, voda hitro presahne. Med nami vladajo tesnoba, panika in nelagodje. Prosim te, pošlji svojega duha in naj nas pomiri tvoja skrbna roka. Prosimo te za obilno deževje, ki naj ohladi napetosti, naravi pa nakloni svojo milost, da si bo spet opomogla. Amen.

Gospod Jezus, ob pogledu na sušno naravo narašča naša tesnoba. Tudi rastline in živali potrebujejo dež, da si bodo opomogle. Pomagaj nam, Gospod, in naredi konec tem težavam. Naj se deževni oblaki približajo zemlji in natrosijo kaplje tvoje žive vode vsem bitjem in vdihnejo nazaj življenje v vso zemljo. Amen.

Gospod, ti si živi Bog, ki nam, otrokom tega sveta, daješ na razpolago vse stvari. Dana ti je oblast v nebesih in na zemlji. Kar si naročil, se je uresničilo. Oče, v tvoji moči je, da pošlješ obilen dež na zemljo in tako blagosloviš vse njene prebivalce.

Sveto pismo pravi, da ni dežja, ko grešimo proti tebi. Če so naši grehi razlog za to sušo, Gospod, prosimo za tvoje odpuščanje. Milostljivo nam odpusti naše grehe in po svojem usmiljenju poskrbi za pitno vodo, naše pridelke in živali.

Naša srca so oslabela v nenehni zaskrbljenosti glede prihodnosti. Toda vemo, Gospod, da imaš popolno oblast in nam boš naklonil potreben dež. Dajemo ti vso hvalo in slavo. Amen.

Dobro je, da otroci tudi med počitnicami nadaljujejo z navadami, ki so jih pridobili med letom pri verouku, in ne izgubijo stika z Bogom

Otroci in mladi že več kot en mesec uživajo na počitnicah. Čas, ki so ga prej morali razdeliti v urnik “opravljanja stvari”, se je spremenil v počitniško minevanje časa. Počitniški čas brez urnikov, rutine, dobrih navad ali dela pripelje tudi do tega, da otroci kaj hitro pozabijo na Jezusa.

Počitnice, kot je Bog želel

Kot starši jih moramo večkrat spomniti (pa tudi sebe), da Bog v tem času ne gre na počitnice. Krščansko življenje moramo ohranjati živo tudi poleti. Kristjani smo namreč 365 dni v letu. Zato moramo preživeti počitnice tudi z mislijo na Boga.

Vsi se veselimo počitnic, zasluženega počitka po mesecih dela in učenja. Gotovo imamo veliko pričakovanj glede tega, kaj bomo počeli, kaj bomo obiskali ali s kom se bomo srečali. Nasveti, da med počitnicami ne bomo izgubili duhovnega ritma Najpomembneje pa je, da imamo te dni ob sebi tudi Jezusa. Tukaj vam ponujamo nekaj načinov, kako. Dopust je čas za počitek in polnjenje baterij, za obnovo, razmišljanje in uživanje v skupnem družinskem času. To je čas, ko smo vsi skupaj, ne pozabimo pa, da je z nami tudi Jezus.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 31.7.2022, 18. navadna nedelja, goduje Ignacija Lojolski, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 1.08.22

 

Sv. Lucija ob 8h + starše košuta Vitovlje 37

Torek 2.8.2022

 

Ozeljan ob 8h v zahvalo in priprošnjo MB Šmihel 44

Sreda 3.08.22

 

Šempas ob 20h + Humar Kazimir in Marija Šempas 186a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 4.8.2022, Janez Marija Vijanej

 

Ozeljan ob 8h + Pisk Stanislav Ozeljan 3

Petek 5.8.2022, Marija Snežna

Osek ob 8h za župnijo

Sobota 6.8.2022, Jezusova spremenitev na Gori

Šempas ob 8h za Božji blagoslov na oratoriju

19. navadna nedelja, 7.8.2022

Ozeljan ob 7.45 + Elen Karat Ozeljan 18 in + Janko Likar Predmeja 102

Osek ob 9h za zdravje Osek

Šempas ob 10.30 + Marijo Bovcon Šempas 33g


 

Vir: Flickr/YouTube

Nekdanja zaposlena pri Facebooku Frances Haugen je preko tisočev strani notranjih dokumentov Facebooka, ker je prenehala delati, javnosti izdala, da Facebook s svojimi algoritmi namerno spodbuja konflikte in razdor ter slabi demokracijo ter da karteli drog in trgovci z ljudmi odkrito uporabljajo njegove storitve. Tako Facebook kot Instagram, ki je v njegovi lasti, pa škodita duševnemu zdravju otrok in najstnikov. O tem je spregovorila tudi v nagovoru ameriškemu kongresu.


 

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Kot je dejala, je od Instagrama verjetno odvisnih milijone več najstnikov, kot je znano. Medtem ko je v raziskavi internih strokovnjakov približno šest odstotkov 14-letnikov priznalo, da nimajo nadzora nad svojo uporabo Instagrama in da ta škoduje njihovemu telesnemu ali duševnemu zdravju ali šolskemu delu, je tistih, ki tega niso glasno priznali najverjetneje še veliko več. Na to kaže tudi dejstvo, da se vedno več mladih zdravi zaradi odvisnosti od socialnih medijev.

Skoraj tretjina najstnic se, kadar se glede svojega telesa ne počutijo dobro, zaradi Instagrama počuti še slabše. Strokovnjakinja za algoritme je dejala, da je podobno škodljiv tudi Facebook, katerega algoritmi za povečanje branosti otroke lahko od neškodljivih tem, kot so zdravi recepti »v zelo kratkem času« pripeljejo do vsebin, ki spodbujajo anoreksijo. Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Facebook ve za škodo, ki jo povzročajo, a vodstvu ni mar

Izrazila je skrb za prihodnje generacije, ki so jim družbeni mediji normalizirali »neverjetno krutost« v medsebojnih odnosih, kjer prek zaslona ne prejmejo vizualne povratne informacije, da so nekoga osebno vznemirili. Številni mladi tako odraščajo v prepričanju, da je v redu, da ljudje, ki jim je mar zanje, ravnajo slabo, je dejala in dodala, da bo takšna prihodnost grozljiva. Še en zaskrbljujoč trend, na katerega je opozorila, je, da se otroci bojijo, da bi jih vrstniki izločili, če bi platformo zapustili.

Haugenova je poudarila, da je Facebook že dolgo vedel, da ljudem njegove aplikacije povzročajo veliko škodo, a da je vodstvu mar le za pridobivanje vedno večjega števila uporabnikov in denarja. Želi si Facebook spremeniti na bolje. Veliko bi po njeni oceni pripomoglo že razporejanje objav po kronološkem zaporedju, z dodatnim potrjevanjem, da si res želimo objaviti določeno vsebino in povišanjem starosti za pristop k družbenim omrežjem na 16 oziroma 18 let.

37-letna žvižgačica je Facebook zapustila maja letos. Pred tem je kopirala na tisoče strani notranjih dokumentov in raziskav, ki so podlaga za številne članke, ki močno odmevajo v ameriški javnosti. Za razkritja se je odločila po tem, ko je ugotovila, da omrežja ne more spremeniti od znotraj in po pogovoru s svojo materjo, ki je episkopalna duhovnica.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.7.2022, šagra v Ozeljanu, Krištofova nedelja, darovanje za vozila naših misijonarjev, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 25.7. 2022, sv. Jakob Starejši, apostol

Sv. Lucija ob 8h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Torek 26.7.2022, sv. Joahim in sv. Ana

Ozeljan ob 8h za zvestobo v stiskah in nevarnostih Ozeljan 60

Sreda 27.07.22, Gorast, Kliment, učenci Cirila in Metoda

Šempas ob 20h + Batič Pavlina Šempas 165, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 28.7.2022

 

Ozeljan ob 8h v čast Mariji Vnebovzeti Ozeljan 60

Petek 29.07.22, Marta, Marija, Lazar

Osek ob 8h + starša Marjo in Ema Košuta Osek 15

30.07.22

Šempas ob 8h v čast sv. Ignaciju Lojolskemu Šempas 33g

31.7.2022, 18. navadna nedelja, goduje Ignacija Lojolski

Ozeljan ob 7.45 po namenu Šmihel 9c

Osek ob 9h + iz družine Hrovatin Osek 16

Šempas ob 10.30 + Škarabot Evgen in David Šempas 42


 

Ignacij Lojolski velja za ustanovitelja jezuitov. Želel je postati bojevnik, a ga je huda poškodba preusmerila v duhovniški poklic. Napisal je znamenito knjižico duhovnih vaj, ki je priljubljena še danes

Kot otrok podeželskega plemiča se je rodil leta 1491 na gradu Lojola na severozahodu Španije. Pri krstu je dobil ime Inigo (njegovo življenje je opisano v knjigi z istoimenskim naslovom), ki ga je kasneje spremenil v Ignatius de Loyola. Korenina tega imena je beseda “ignis”, ki pomeni ogenj. Oče ga je menda hotel že kmalu usmeriti v duhovniški poklic, Inigo pa se je navduševal za viteško in pustolovsko življenje.

Usodna poškodba

Odšel je v vojno, kjer se je izkazal kot neustrašen bojevnik. Vendar ga je na bojišču zadela topovska krogla, ki mu je zdrobila kost pod desnim kolenom. Ta poškodba je usodno spremenila smer njegovega življenja.

Ko se je zdravil, si je zaželel svojega najljubšega čtiva – viteških romanov. A namesto teh so mu prinesli življenjepise svetnikov. Ob prebiranju zgodb se je v njem vedno močneje oglašala želja, da bi jih tudi sam posnemal.



 

Mariji je izročil svoj meč

V začetku naslednjega leta je z namenom, da poroma v Sveto deželo, zapustil domači grad. Ustavil se je v znamenitem romarskem svetišču Montserrat v Španiji, kjer je najprej opravil dolgo spoved, potem pa Mariji izročil svoj viteški meč.

Knjižica Duhovne vaje

Duhovna spoznanja, ki so dozorela v njem, je zapisoval. Iz teh zapiskov se je rodila znamenita knjižica Duhovne vaje. O njej nekateri pravijo, da je “povzročila več spreobrnjenj kot pa ima črk”.

V njej so nasveti, pravila in napotki za duhovne vaje, v središču katerih je poslušanje in premišljevanje Božje besede, predvsem življenja in delovanja Jezusa Kristusa.

Začetki jezuitov – Družbe Jezusove

Ignacij je začutil, da ga Bog kliče v svojo službo. Ko je študiral v Parizu, je pritegnil nekaj somišljenikov, ki so postali prvo jedro Družbe Jezusove. Zaobljube so naredili v kapeli na pariškem Montmartru.

Pravila Družbe Jezusove je potrdil papež Pavel III. leta 1540. Ta datum velja za “rojstni dan” Družbe Jezusove ali jezuitskega reda. Red je naglo rasel. Za prvega predstojnika so izvolili Ignacija. Jezuiti so že leta 1597 prišli tudi v Ljubljano in tu ustanovili prvo visoko šolo na naših tleh.

Prištet med svetnike

31. julija 1556 je Ignacij umrl v Rimu. V tem času je bilo po vsem svetu že več kot tisoč jezuitov. Ignacij Lojolski je bil leta 1622 prištet med svetnike skupaj s svojim rojakom in velikim jezuitskim misijonarjem Frančiškom Ksaverijem.

Ignacijanska duhovnost

To je duhovnost za vsakdanje življenje. Izvira iz prepričanja, da je osebni Bog dejavno navzoč v svetu in vsak trenutek našega življenja osebno skrbi za nas. Zanjo je značilna poglobljena molitev, ki vodi v dobre odločitve in dejavno življenje v služenju bližnjim. To je način molitve, ki odpira oči, da vidimo, kako je Bog ljubeče navzoč in dejaven v našem življenju. Bog je tisti, ki osebno računa na nas in nas nenehno vabi, da postajamo njegovi sogovorniki in odgovorni sodelavci.

Značilnosti ignacijanske duhovnosti

Ignacijanska duhovnost je sad bogate zgodovine. Poudarja, da je Bog na delu v vseh stvareh in da so nam vse stvari na svetu dane zato, da bi ga lažje spoznali. Uči nas razločevanja Božje navzočnosti sredi običajnega življenja ter temelji na Božjem klicu in našem odgovoru nanj. Pri tem je bolj kakor na razum osredotočena na srce, poudarja pa tudi notranjo svobodo. Je zelo prilagodljiva in praktična duhovnost.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16. navadna nedelja, 17.7.2022, šagra v Šempasu, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Dar za mašo, mašni štimpendij, se je povišal na 23 eur

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 18.7. 2022

 

Sv. Lucija ob 20h v čast in priprošnjo Sv. Duhu Vitovlje 83b

Torek 19.7.2022

 

Ozeljan ob 20h v čast sv. Jožefu v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 24

Sreda 20.07.22

 

Šempas ob 20h + Batič Pavlina Šempas 6, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 21.7.2022

 

Ozeljan ob 20h v čast sv. Jakobu za vdanost in potrpežljivost v preizkušnjah Ozeljan 60

Petek 22.07.22

 

Osek ob 20h + Marija Bovcon Osek 5, 8 dan

Sobota 23.7.2022

 

Šempas ob 8h v zahvalo Šempas 6

24.7.2022, šagra v Ozeljanu, Krištofova nedelja, darovanje za vozila naših misijonarjev

Šempas ob 7.45 za župnijo

Osek ob 9h v zahvalo in priprošnjo za srečno vožnjo p. n. Vitovlje 45h

Ozeljan ob 10.30 v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 37, po maši procesija

JAKOB STAREJŠI (UMRL OK. 44) God: 25. julij

V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je bil Jezus izbral iz vrst svojih številnih učencev, sta bila dva Jakoba. Med prvimi je bil za apostola poklican, zato je ob njegovem imenu vzdevek 'starejši' (po apostolski službi, ne po letih), malo kasneje pa je Jezus poklical še Jakoba, Alfejevega sina, ki mu pravimo 'mlajši'.

Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej je bil ribič, pri delu pa sta mu pomagala njegova odrasla sinova Jakob in Janez. Na Jezusov klic sta, kot poroča evangelist Matej, "pustila čoln in očeta ter šla za njim". Mati Saloma je bila sestra Jezusove matere Marije, zato sta bila Jakob in Janez prava Jezusova bratranca. V seznamu apostolov je Jakobovo ime med prvimi, vedno zraven Janezovega. Evangelist Marko pove, da je Jezus

Zebedejevima sinovoma dal ime 'sinova groma' in sicer zaradi njunega vihravega značaja. Ob neki drugi priliki sta si Jakob in Janez prislužila Jezusovo grajo zaradi svoje častihlepnosti. Hotela sta si izprositi čim boljši 'stolček' v Jezusovem kraljestvu. Skupaj s Petrom in z bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. Te tri je Jezus vzel s sabo, ko je šel na veliki četrtek zvečer molit v vrt Getsemani, kjer je v duhu videl grozo trpljenja, ki ga je čakalo prav kmalu. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob, kot večina apostolov, 'potuhnil', po Jezusovem vstajenju pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Prav malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha na prve binkošti. Pisatelj Apostolskih del poroča, da je Herod "dal z mečem usmrtiti Jakoba, Janezovega brata". To se je zgodilo o veliki noči leta 44.

Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji, vendar za to ni nobenega trdnega dokaza. Dejstvo pa je, da je grob tega apostola v Španiji, ki ga časti kot svojega zavetnika, in sicer v pokrajini Galiciji na severozahodu Pirenejskega polotoka, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Njegove kosti so prenesli tja najbrž v 7. stoletju, ko so Jeruzalem zasedli muslimanski Arabci. Compostela je kmalu postala sloveča božja pot brž za Sveto deželo in Rimom. Kdor je od nas romal v daljno Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen romarski klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka 'Jakobova pokrivača', plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi romarskega klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev. Poleg romarjev so ga svojega zavetnika razen klobučarjev častili še mornarji in voskarji. Kmetje se mu priporočajo za dobro letino in lepo vreme. Nekdaj je bil ta čas višek žetve, kajti "o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori". V Prekmurju se po tem svetem apostolu mesec julij imenuje 'jakobšček'; po njem nosijo ime 'jakobčki', prva jabolka.

CERKEV SVETEGA JAKOBA V OZELJANU

V Ozeljanu naj bi v 13. stoletju po nekaterih podatkih obstajala pražupnija, ki naj bi obsegala kar precejšnje število vasi, med njimi tudi Šempas, ali vsaj vikariat. V teku časa naj bi izgubil na pomenu, saj se kasneje kot pomemben župnijski sedež v tem delu doline omenja le Šempas.

Cerkev sv. Jakoba stoji na nekoliko privzdignjenem terenu sredi vasi in se z vzhodno stranico dotika grajskega poslopja. Okrog cerkve je bilo nekdaj tudi pokopališče, ki so ga leta 1871 prenesli v spodnji izravnan del vasi. Cerkev naj bi bila prej grajska kapela, ki pa je bila odprta tudi navadnim vaščanom. Z vzhodno stranico se je dotikala grajskega poslopja in imela t. i. kraljevsko emporo, privilegiran privzdignjen prostor za grajsko gospodo.

Ker stoji cerkev na zelo izpostavljenem delu in tudi v zgodovini ni bila nikoli kako drugače zavarovana, je bila velikokrat tarča raznih napadov, predvsem turških. Znano je namreč, daje leta 1504 škof Hieronim, sufragan oglejskega patriarha, ob vnovični posvetitvi cerkve relikvije vzidal v hrbtno stran oltarja, da jih Turki ne bi našli in oskrunili božjega svetišča.

Leta 1570, ko jo je vizitiral nadškof Porcia, je imela dva oltarja, levega posvečenega sv. Jakobu in desnega sv. Nikolaju. Cerkev je imela zvončnico z dvema zvonovoma in še en oltar, kije stal zunaj cerkve. Njena ladja je takrat najverjetneje obsegala velikost današnjega prezbiterija, prezbiterij pa je bil orientiran proti severozahodu.

Zanimiva je opomba iz vizitacij nadškofa Attemsa iz leta 1772, ki govori o tem, da naj bi se tedanji župnik odločil na novo zgraditi podružnično cerkev v Ozeljanu. Bržkone je bila nekdanja grajska kapela takrat povečana. Naslednje stoletje se je tudi ta razširjena cerkev izkazala za premajhno, zato so po letu 1878 bivšo cerkveno ladjo preuredili v prezbiterij, južno od njega pa prizidali današnjo preprosto pravokotno ladjo. Fasada cerkve je skromno okrašena, krasijo jo pilastri, niša s križem, profiliran venčni zidec ter na vrhu trikotno čelo. Zvonik najverjetneje stoji na temeljih starejšega, njegova kapa pa je novejšega datuma.

Na glavnem oltarju, ki je bil najverjetneje narejen konec 19. stoletja, je obrtniška podoba sv. Jakoba. Kipa levo in desno na glavnem oltarju je zaradi pomanjkanja atributov nemogoče identificirati. Zanimiva je freska z motivom poklona Sv. Treh kraljev, ki je naslikana za oltarjem, in je nekdaj najverjetneje krasila ladjo prvotne cerkve v drugi polovici 18. stoletja. Morda je ostanek nekdaj ambicioznejše poslikave notranjščine cerkve, ki pa na žalost ni ohranjena. Za oltarjem se hrani še obrtniška podoba Sv. družine. Na slavoločni steni v ladji sta podobi slikarja Toneta Kralj iz okrog leta 1953, desno podoba Kristusa Kralja v slavi, angeli nosijo kraljevske insignije, Kristus pa kaže na goreče srce, levo pa je podoba Brezmadežne, ki kači tre glavo. Orgle, delo bratov Zupan iz Kamnegorice iz leta 1900, so nekdaj spremljale mašno bogoslužje v šempaski cerkvi. V Ozeljan so jih prinesli leta 1965, ko so uredili tudi pevski kor v zadnjem delu cerkve. V cerkvi je še dragoceni procesijski križ in lep gotski kip Marije z Jezusom v naročju.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 15. navadna nedelja 10.7.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

Dar za mašo, mašni štimpendij, se je povišal na 23 eur

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 11.7. 2022

 

Sv. Lucija ob 20h + Winkler Anton Vitovlje 31

Torek 12.7.2022, sv. Mohor in Fortunat

 

Ozeljan ob 20h + Krapež Ana Šmihel 9

Sreda 13.07.22

 

Šempas ob 20h + Mirko, Marija in Andrej Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 14.7.2022

 

Ozeljan ob 20h + Gruden Šmihel 28

Petek 15.07.22

 

Osek ob 20h + Ivan Krapež Vitovlje 71

Sobota 16.7.2022

 

Šempas ob 8h v zahvalo p. n.

16. navadna nedelja, 17.7.2022, šagra v Šempasu

Ozeljan ob 7.45 + starši Hvala in Gleščič Ozeljan 49

Osek ob 9h za okrevanje sorodnice Vitovlje

ob 10.30 Šempas v čast sv. Mohorju in Fortunatu za župnijo

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč. Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo Kraška ulica 2, 6310 Izola Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

 

 

Mohor in Fortunat sozavetnika naše župnije.

Poleg Petra in Pavla ter Cirila in Metoda sta naslednja najbolj znana svetniška "dvojčka" Veljata za oglejska svetnika in mučenca. Mohor naj bi bil po legendi prvi oglejski škof, Fortunat pa njegov diakon.

Mohor in Fortunat sta se rodila v 3. stoletju. O njunem poreklu ne vemo nič drugega kot to, da naj bi bil sv. Mohor ugleden oglejski meščan. Zgodovinska dejstva postavljajo oba svetnika na ozemlje današnjega Beograda. Oba sta umrla mučeniške smrti, vendar pa se je zapis o njunem mučeništvu izgubil in nastale so legende, ki jih je v 6. stoletju zapisal Pavel Diakon v tako imenovani Zlati legendi.

Zgodovinska dejstva

Zgodovinsko pa je bolj zanesljivo, kar je zabeleženo v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mitrovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. Mohor naj bi bil nižji klerik škofa v Singidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat.

V času preseljevanja narodov (najbrž med letoma 408 in 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala oglejska mučenca.

Njuni imeni imata poseben pomen

Ime Mohor je nastalo iz latinskega imena Hermagoras, kar pomeni “govorim javno”. Fortunat pa izhaja iz latinskega pridevnika fortunatus in pomeni srečen, blažen ali premožen. Čeprav je njun življenjski zgled pomemben še danes, pa njuni imeni nista več tako pogosti. Ime Mohor danes pri nas nosi le še 65 moških, Fortunatov pa je zgolj 30.

Mohor in Fortunat sta zavetnika Ogleja, drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije, saj sta jima leta 1961 to vlogo “prevzela” Ciril in Metod. Povezujejo ju z najstarejšo slovensko založbo – Mohorjevo družbo. Upodabljajo ju skupaj – Mohor je upodobljen kot škof, Fortunat pa kot diakon. Oba držita v rokah palmovo vejico, ki je simbol mučeništva.

Zavetnik založbe

Zakaj je leta 1852 dal blaženi Anton Martin Slomšek za zavetnika Celjske knjižne založbe izbral ravno sv. Mohorja? Sam je zapisal, da »kar sta Čehoslovakom brata Ciril in Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere ... Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja ...«

Posvečenih jima je več cerkva

Na slovenskem ozemlju jima je posvečenih sedem župnijskih in več kot 20 podružnih cerkva. Po svetem Mohorju se imenuje več hribov, vrhov, naselij (Šmohor idr.) in cerkva v Sloveniji. K slednjim spada največja cerkev v Sloveniji – cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, kjer je bilo prvotno središče ljubljanske nadškofije. Točno 500 let od 1461 do 1961 sta bila tudi glavna zavetnika Ljubljanske nadškofije.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13. navadna nedelja, 26.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.06.22

 

Ob 17h v šempaski vežici pogreb + Batič Pavline Šempas 165

Sv. Lucija ob 20h + Rozalija in Stanko Gleščič Osek 84

Do nedelje ni maše.

V slučaju potrebe se v moji odsotnosti se obrnite na g. Rafkota Klemenčič GSM 041 862 636

14. navadna nedelja 3.7.2022

 

Ozeljan ob 7.45 + Ivan Mladovan Ozeljan 6

Osek ob 9h po namenu Osek

Šempas ob 10.30 + Badalič Katarina Šempas 176

Sreda 06.07.22

 

Šempas ob 20h za srečno zadnjo uro Ozeljan, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 7.7.2022

 

Sv. Lucija Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 82a

Petek 08.07.22

 

Osek ob 20h + Anton Prinčič Osek 68

Sobota 8.7.2022

 

Šempas ob 8h + Merhar in Leupušček Ozeljan

15. navadna nedelja 10.7.2022

 

Ozeljan ob 7.45 + starši Hvala in Gabrijelčič Ozeljan 49

Osek ob 9h za + sorodnico Vitovlje

ob 10.30 Šempas za župnijo

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč. Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo Kraška ulica 2, 6310 Izola Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

 

 

Prijava za oratorij 8.8.2022 v Šempasu je na naslednjem linku:

https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Oznanila župnij Šempas in Osek; 12. navadna nedelja, 19.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.06.22

 

Sv. Lucija ob 20h + Justina Gleščič Vitovlje 15a

Torek 21.06.22

 

Ozeljan ob 20h + Veronika Mrak Ozeljan 47 in 48

Sreda 22.6.2022

 

Šempas ob 20h v priprošnjo Jezusovemu in Marijinemu srcu, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 23.6.2022, praznik rojstva Janeza Krtstnika

 

Ozeljan ob 20h + Dora in Radomir Pavlin Ozeljan 48

Petek 24.6.2022, praznik Srca Jezusovega

 

Osek ob 20h Bogu in MB v priprošnjo osek

Sobota 25.06.22, dan državnosti

 

Šempas ob 15.30 zlata poroka Damjane in Vojteha Pavlica

Vitovlje ob 17h maša za domovino

13. navadna nedelja, 26.6.2022

ob 7.45 Ozeljan + Vekjet August Šmihel 14

Ob 9h sv. Peter v zahvalo za duhovništvo p. n.

ob 10.30 Šempas za župnijo

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč.

Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo

V naslednjem letu bomo na KPŠ izvajali biblično smer, ki bo organizirana na nacionalni ravni. Kljub temu pa je želja, da z novim študijskim letom razpišemo in začnemo s prvim letnikom na novi lokaciji tudi znotraj škofije (letos I. stopnjo zaključujemo v Sežani). 

Glede na pogovore in izražene želje v preteklih dveh letih je na prvem mestu dekanija Nova Gorica. Za izvedbo ste se zanimali tudi v Kopru, a v Kopru je bila šola 5 let nazaj nazaj, zato bi morda s to lokacijo še malo počakali. 

Upoštevati moramo, da je za izvedbo potrebnih približno 20 slušateljev, vpisanih v I. letnik. Ni nujno, da imajo vsi v načrtu, da naredijo še II. stopnjo, saj je I. stopnja zanimiva tudi za tiste, ki jih teologija zanima bolj na splošno. 

 

Kraška ulica 2, 6310 Izola

Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

 

"Poglabljaj se v Gospodove zapovedi, nenehno premišljaj o njegovih ukazih. 

On bo utrdil tvoje srce in dano ti bo hrepenenje po modrosti." 

(Sir 6,37)

Zgodovina verouka v šoli

Vse od nastanka šolstva je bil verouk v šoli. Vsak teden so imeli šolarji dve uri verouka. Katehet je vedno bil duhovnik in to župnik ali kaplan. V času stare Jugoslavije so veroučitelji – kateheti dobili od države honorar.

Po letu 1945 je vse bilo enako kot prej, z razliko v tem, da država ni plačevala veroučitelja in ni dajala nobenega honorarja. To je trajalo do leta 1946, potem pa so oblasti prepovedale dve uri poučevanja verouka. Smela se je vršiti v šoli le ena ura verouka. V letu 1947 je smel biti verouk le po končani šoli. Leta 1948 je smel učiti verouk v šoli duhovnik le z dovoljenjem »Ljudske oblasti.« Nato eno leto ni smel poučevati verouk kaplan, drugo leto pa župnik. Leta 1952 pa se dokončno prepove poučevanje verouka v šoli. Dovoljevalo se je učiti verouk le v cerkvi in v kapelah. Veroučitelj pa je moral imeti od staršev in otrok dovoljenje, da sme poučevati. V župniji je bila praksa, da so do 5. razreda upis podpisovali le starši, v višjih razredih pa tudi otroci in starši. Tako je verouk prešel iz šole v cerkev. Otroci so verouk obiskovali skoraj 100 %.

Časopis Slovenski poročevalec je pisal leta 1952 sledeče: »Šola naj služi napredku, ne pa zaostalosti.« S tem je jasno izrazil pogled oblasti na Cerkev. V članku pisec poudari, da »se bodo otroci učili dejansko tega, kar je potrebno za življenje, ne pa, da se jim zabija v glavo tiste stvari, ki so povsem nasprotne znanosti.«

Vera je ključ za razumevanje zgodovine in kulture, učencem pa pomaga, da sami odkrijejo svojo identiteto. Sčasoma si vsak mladostnik zastavi velika vprašanja, o katerih nemška skupina Fanta Geboren (Rojen): Kam gremo? Od kod smo prišli? Kaj je smisel? Je po smrti še kaj? Obstaja Luč? …

Učitelj etike lahko na tovrstna vprašanja odgovori le tako, da pove, da nekateri verjamejo tako, drugi drugače. Pa ni tukaj potrebno priznanje, pričevanje? To pa je lahko dano le, če je učitelj tudi pričevalec, ki lahko javno pove: »Verujem v vstajenje od mrtvih.«

S tem da tudi učencem možnost, da spoznajo sebe, si ustvarijo lastno identiteto zgradijo spoštljiv odnos do drugače verujočih in mislečih ali pa se ne strinjajo, sprašujejo in prejmejo odgovore, s čimer rastejo kot ljudje. Hkrati gre tudi za vzgojo v družbenih vrednotah, kulturi. Nenazadnje so informacije najboljši protistrup radikalizaciji …

Naš verouk pa se trudi tudi vzgajati za zakramentalno življenje po veri...

 

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Svete Trojice 12.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.06.22

 

Sv. Lucija ob 20h za otroke in mladino Ozeljan 60, po maši sinodalno srečanje

Torek 14.06.22

 

Ozeljan ob 20h + Blaško Bogdan Šmihel 54

Sreda 15.6.2022

 

Šempas ob 20h + Troha Vida Dobravlje, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 16.6.2022, zapovedan praznik Presvetega Rešnjega Telesa in Krvi

Šempas ob 19h v dober namen Šempas 162b, po maši procesija

Petek 17.6.2022

 

Osek ob 20h + Badalič Osek 42, po maši sinodalno srečanje

Sobota 18.06.22

Šempas ob 8h po namenu

12. navadna nedelja, 19.6.2022

ob 7.45 Ozeljan v čast Svetemu Duha za razsvetljenje Ozeljan 60

Ob 9h Osek + starši Loredan Vitovlje 63

ob 10.30 Šempas za župnijo


Ob 70-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca bo v soboto, 18. junija 2022, na Sveti gori ob 17. uri spominska maša in akademija. Sodelujejo pevski zbori župniji Kromberk, Kristus Odrešenik, Nova Gorica - Kapela, Osek, Solkan in Šempas. Lepo vabljeni.

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč.

18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Od leta 2021 do leta 2023 poteka sinoda z naslovom: Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Papež Frančišek nas vabi, da se s srečanji odzovemu tudi v župnijskih skupnostih in tako poživimo življenje Cerkve v domačem kraju ter prispevamo svoj košček mozaika k življenju Cerkve v svetu.

Sinodalne večere bomo pripravili v ponedeljek, 13. junija, po maši pri sv. Luciji ter v petek, 17. junija, po maši v Oseku. Potekali bodo v obliki pogovorov o posameznih tematikah. 

 

Presveto Rešnje Telo in Kri je praznik, posvečen čaščenju Najsvetejšega in evharistije. Domače ime za ta praznik je telovo. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznovanje velike noči. Obhajamo ga na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice.

Izraz evharistija prihaja iz grške besede in pomeni zahvaljevati se. Evharistija je najpomembnejši zakrament zato, ker je v njej navzoč Kristus sam, kot živa oseba.

Trans-sub- … kaj?

Jezus ni rekel: “To je znamenje mojega telesa,” temveč je rekel: “To je moje telo!” Tako se je dobesedno dal v hrano in pri vsaki sveti maši smo zato na poseben način povezani z njim. Čeprav vidimo in okušamo kruh, pa je posvečena hostija v resnici Jezus sam. Bistvo ali substanca kruha se je namreč spremenila (transformirala) vanj. Tej spremembi pravimo transsubstanciacija, trenutek, ko se to zgodi, pa imenujemo spremenjenje.

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije. Njegovo obhajanje je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.

Kaj je monštranca in kaj Najsvetejše?

Posvečene hostije se hrani v ciboriju (pokrita, kelihu podobna posoda), eno hostijo pa v monštranci. Monštrance so umetniško izdelane, iz zlata ali pozlačene, in imajo pogosto obliko sonca z žarki. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti. Ob veliki noči in prazniku svetega Rešnjega Telesa in Krvi pa so v navadi procesije z monštranco, ki potekajo po cerkvah ali v bližnji okolici.


Nekoč prepovedan praznik

Praznovanje svetega Rešnjega Telesa in Krvi je tradicionalno povezano s slovesno procesijo, ki je bila v Sloveniji v času Jugoslavije skoraj povsod prepovedana. Po večini krajev so tradicijo obnovili. Po mnogih deželah in tudi pri nas se je razvil bogat obred. V procesijah po poljih in travnikih se dvigajo prošnje za blagoslov pridelkov.

Za praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi po večini krajev postavijo začasne kapelice ali oltarje, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. Procesija se ustavi pri štirih oltarjih, kjer prisluhnemo odlomkom iz evangelijev, nato pa sledi blagoslov z Najsvetejšim.


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Binkošti, 5.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 06.06.22

 

Sv. Lucija ob 18.30 + Roza Winkler Vitovlje 31

ob 19h v Šempasu srečanje voditeljskih regijskih parov

Torek 7.6. 2022

Ozeljan ob 20h + Ivan Mladovan Ozeljan 6, 8 dan

Sreda 8.6.2022

 

Šempas ob 20h + Angela in Adolf Peršič Vitovlje 2, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 9.6.2022

 

Sv. Lucija ob 20h + Kosovel Vitovlje 63

Petek 10.6.2022

 

Osek ob 20h v zahvalo za vse dobro v prvih 50. letih življenja Osek 6

Sobota 11.06.22

 

Šempas ob 8h + Markočič Pepca in Angel Šempas 43a

Nedelja Svete Trojice 12.6.2022

ob 7.45 Ozeljan + Julijana Štrukelj Rutarjeva 4 N.G.

Ob 9h Osek v zahvalo in priprošnjo Majniški Kraljici Vitovlje 45m

ob 10.30 Šempas za župnijo

18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Od leta 2021 do leta 2023 poteka sinoda z naslovom: Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Papež Frančišek nas vabi, da se s srečanji odzovemu tudi v župnijskih skupnostih in tako poživimo življenje Cerkve v domačem kraju ter prispevamo svoj košček mozaika k življenju Cerkve v svetu.

Sinodalne večere bomo pripravili v ponedeljek, 13. junija, po maši pri sv. Luciji ter v petek, 17. junija, po maši v Oseku. Potekali bodo v obliki pogovorov o posameznih tematikah. 

 

Ob 70-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca bo v soboto, 18. junija 2022, na Sveti gori ob 17. uri spominska maša in akademija. Sodelujejo pevski zbori župniji Kromberk, Kristus Odrešenik, Nova Gorica - Kapela, Osek, Solkan in Šempas. Lepo vabljeni.

 

Junijsko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu so prvič obhajali leta 1833 v Franciji.

Vsake vrtnice naj bi vsaj na nek način pričale o Njem, saj je mesec junij posvečen prav Srcu Jezusovemu.  V tem mesecu praznujemo  praznik Srca Jezusovega pa tudi praznik sv. Rešnjega telesa in krvi.  

Bistvo češčenja Srca Jezusovega

Vsem nam je poznano popolno in manj popolno kesanje. Pri popolnem kesanju se kesam, ker sem žalil božjo ljubezen. Pri manj popolnem kesanju pa, ker se bojim kazni, npr. vic in pekla. Pri takem nepopolnem kesanju se torej kesam zaradi kazni, ki me bo doletela, če bi vztrajal v grehu, kesam se tako v prvi vrsti zaradi škode, ki jo bom utrpel. Kesam se v bistvu zaradi samega sebe. A kljub vsemu tudi manj popolnega kesanja ne velja zanemariti.

Podobno bi mogli reči, da poznamo bolj in manj popolno češčenje Srca Jezusovega, kjer gre dejansko za bolj ali manj popolno ljubezen do Jezusa. Tu pa za razliko od manj popolnega kesanja ni v ospredju kazen, ampak korist. Pij XII. je v okrožnici o Srcu Jezusovem zapisal: Resnični častilci Srca Jezusovega so trdno prepričani, da Bogu ne služijo v prvi vrsti zaradi osebne koristi, telesne ali dušne, časne ali večne, ampak zaradi dobrote Boga samega (HA 63). Nato papež pojasnjuje, kakšno naj bo popolno češčenje Srca Jezusovega: Resnični častilci Srca Jezusovega hočejo Bogu služiti s tem, da mu vračajo ljubezen, ga molijo in mu izkazujejo dolžno hvaležnost (HA 63). Papež poudarja, da moramo v prvi vrsti imeti pred očmi božjo ljubezen in ne pretirano ljubezen do sebe, to je koristi, ki izvirajo iz češčenja Srca Jezusovega. Srce Jezusovo torej častimo, ga ljubimo, molimo in mu izkazujemo hvaležnost zaradi božje ljubezni, ki jo simbolizira in predstavlja Srce Jezusovo. V ospredju naj bi ne bile v prvi vrsti koristi, ki jih imamo od češčenja Srca Jezusovega. Seveda te koristi so in je prav, da se jih zavedamo. Kakor ne smemo podcenjevati manj popolnega kesanja, tako tudi ne manj popolnega češčenja Srca Jezusovega.

K bistvu češčenja Srca Jezusovega spada po papeževih besedah poleg ljubezni do Srca Jezusovega tudi zadoščevanje. Ljubezen in zadoščevanje sta dve besedi, ki opišeta bistvo češčenja Srca Jezusovega.

Srce Jezusovo je upodobljeno tako, da se iz njega dviga plamen in da je prebodeno s trnjem. Prvo predstavlja ljubezen, drugo trpljenje in zadoščevanje. Tega dvojega ni mogoče ločiti. Ljubezen in zadoščevanje sta neločljivo povezani sestavini. Pravo češčenje Srca Jezusovega vključuje oboje.

Kaj predstavlja Srce Jezusovo? Jezus nas je poznal in ljubil s človeškim srcem. Njegovo, za naše zveličanje prebodeno Srce je simbol tiste neskončne ljubezni, s katero Jezus ljubi Očeta in vsakega človeka (PKKC 93).

Jezus je dejal: Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo (Mt 6,33). Podobno bi mogli reči: Iščite in prizadevajte si najprej za bolj popolno obliko češčenja Srca Jezusovega in navržene vam bodo številne duhovne koristi

Iz ranjenega Odrešenikovega Srca je bila rojena Cerkev kot oskrbnica njegove krvi. Iz istega Srca je preobilno pritekla tudi milost zakramentov. Papež nato navaja sv. Tomaža Akvinskega: Iz Kristusove strani je pritekla voda, da umiva, kri pa, da odrešuje. Kri se nanaša na zakrament evharistije, voda pa na zakrament krsta.

Na osnovi poudarka božje ljubezni, iz katere izvirajo evharistija, ostali zakramenti, Cerkev, Marija in celo delovanje Svetega Duha (prim. HA 41), razumemo papeža Pija XII., ki pravi, da je češčenje Srca Jezusovega nekakšen povzetek celotne skrivnosti našega odrešenja. Vse izvira iz božje ljubezni in vse naj bi nas vodilo k tej božji ljubezni. V češčenju Jezusovega Srca se povezujejo in na nek način stikajo vse oblike različnih pobožnosti. Te pobožnosti, če so pravilne, nas usmerjajo k češčenju Srca Jezusovega. Iz tega tudi sledi, da ni nasprotja npr. med češčenjem evharistije in češčenjem Srca Jezusovega, prav tako ne med češčenjem božje Matere in češčenjem Srca Jezusovega. Nasprotno! Evharistija in češčenje Srca Jezusovega, Marija in češčenje Srca Jezusovega, ljubezen do Cerkve in češčenje Srca Jezusovega ter še bi lahko naštevali, vse to se med seboj povezuje in eno drugo pospešuje.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Velikonočna nedelja 29.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 30.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Justina Gleščič Vitovlje 15a

Torek 31.5.2022, zaključek šmarnične pobožnosti

Ob 16h v Šmihelu pogreb + Augusta Vecchieta Šmihel 14, zato je vsa moj verouk prestavljen na ponedeljek

Ozeljan ob 19.30 + Elen karat Ozeljan 18

Sreda 1.6.2022

Šempas ob 19.30 + Modest Murovec Šempas 76, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 2.6.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + iz družine Govekar in Hvala Marija Ozeljan 62a

Petek 3.6.2022

Osek ob 19.30 v dober namen Šempas 163a, po maši vaja za prvo obhajilo

Sobota 4.6.2022

Šempas ob 8h + Andrej Bensa Šempas 167b

Binkošti, 5.6.2022

ob 7.45 Ozeljan + Vekjet August Šmihel 14, 8 dan

ob 10.30 v Šempasu prvo obhajilo 10. prvo obhajancev, molimo zanje in zanje tudi mašujem

Vitovlje ob 16h šagra, maša + Ipavec Danilo Vitovlje 19

V soboto 18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA je duhovna priprava na binkošti, praznik tretje Božje osebe – Svetega Duha. Prične se v petek po Jezusovem vnebohodu in traja do binkošti. Prvo devetdnevnico so doživeli Marija in apostoli. V dneh med vnebohodom in prihodom Svetega Duha na binkoštni praznik. Vztrajali so v molitvi in prošnji za to, kar jim je Jezus m obljubil: Svetega Duha Tolažnika.

Binkoštna devetdnevnica je med vsemi najpomembnejša, saj je to molitev za to, kar je v Cerkvi najodličnejše: za darove Svetega Duha. To je povabilo k molitvi »da bi se ponovno vrnili v gornjo izbo« in dan po Jezusovem vnebohodu začeli vsak dan klicati Svetega Duha ter ga prositi za potrebe trenutnega dne in vse prihodnosti.

VSAK DAN: O pridi, Stvarnik Sveti Duh, obišči nas, ki Tvoji smo, napolni s svojo milostjo, srce po Tebi ustvarjeno. Ime je Tvoje Tolažnik, in dar Boga najvišjega, ljubezen, ogenj, živi vir, posvečevalec vseh stvari. Razsvetli z lučjo nam razum, ljubezen v naša srca vlij, v telesni bedi nas krepčaj, v slabosti vsaki moč nam daj. Odženi proč sovražnika, in daj nam stanoviten mir, pred nami hodi, vodi nas, in zla nas varuj vsakega. Po Tebi naj spoznavamo, Očeta in Sina Božjega in v Tebe trdno verujemo, ki izhajaš večno iz obeh. Amen.

PRVI DAN (petek) Pridi Duh vstalega Kristusa, naj v Tebi postanem ud Kristusovega skrivnostnega telesa. Pridi Sveti Duh in poruši pregraje sovraštva in razdeljenosti, ki smo jih zgradili s svojo sebičnostjo. Pridi, Duh občestva med Očetom in Sinom, in nas poveži v eno samo srce, ki ljubi in veruje v edinega Boga Očeta. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

DRUGI DAN (sobota) Pridi, duh modrosti, ki izhajaš iz Očeta in Sina, Ti veselje naših src, reši nas navezanosti na stvari in nam daj okusiti Očetovo Ljubezen do nas. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

TRETJI DAN (7. velikonočna nedelja) Pridi, duh umnosti, ki si navdihoval preroke, Ti Luč našega razuma, pomnoži nam vero, da bomo v dogodkih in stvarstvu odkrivali navzočnost Božjega kraljestva. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi …

ČETRTI DAN (ponedeljek) Pridi, duh svéta, ki nam pomagaš postajati živa daritev v Kristusu, v slavo Boga Očeta; Ti blagi Tolažnik, podari nam dar razločevanja in modrost pri odločanju. Pomagaj nam odgovoriti na Jezusov klic in vršiti vsa naša dela v skladu z Očetovo voljo. Pomagaj nam v svobodi hoditi za Kristusom našim Gospodom, da se bo širilo Božje Kraljestvo. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

PETI DAN (torek) Pridi, duh moči, ki nas v Kristusu povezuješ v eno telo in eno dušo. Ti Opora slabotnih in Moč ljubezni, daj da bomo vedno in povsod pričevali za Kristusa, služili trpečim bratom in vsem potrebnim, premagovali sebičnost in slaba nagnjenja. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

ŠESTI DAN (sreda) Pridi, duh vednosti, ki nas vodiš k polnosti resnice. Ti notranji Učitelj, pomagaj nam, da se odtrgamo od modernih malikov; uči nas, da bomo v stvareh videli pot, ki nas vodi k Očetu ter cenili stvarstvo kot Božje delo, ki proslavlja Boga; pomagaj nam v Kristusu prepoznati Srce sveta! Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ... SEDMI DAN (četrtek) Pridi, duh pobožnosti, ki si nas prerodil za Božje otroke in nas naredil za svoje zemeljsko svetišče. Ti Gost naših duš, prebivaj v naših srcih in nas razvnemi s sinovsko ljubeznijo, pozornostjo in naklonjenostjo, da bomo ljubili Očeta nad vse in v Kristusu postali enega srca in duha! Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

OSMI DAN (petek) Pridi, duh strahu božjega, Ti, ki si občestvo Ljubezni med Očetom in Sinom, zasej v naših srcih strah pred tem, da bi Te izgubili, vtisni v našo notranjost tenkočutno vest, da bomo živeli v ljubezni in bili pripravljeni rajši vse pretrpeti, kakor grešiti. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ... DEVETI DAN (sobota) Marija, Božja mati in Mati Cerkve. Ti si pred binkoštnim molila skupaj z apostoli. Tebi izročamo svojo prihodnje življenje. Tebi izročamo vse želje našega srca. Bodi nam učiteljica na poti vere. Nežno in krepko odpiraj naše srce, da se bo lahko popolnoma odprlo ljubezni Svetega Duha. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje!

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6. velikonočna nedelja, nedelja turizma, 22.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

V soboto 18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Nimam več mašnih namenov

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 23.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Julij Samokec Vitovlje 52

Torek 24.5.2022, Marija Pomočnica kristjanov

Ozeljan ob 19.30 + Marija Menard Ozeljan 140

Sreda 25.5.2022

Šempas ob 19.30 + Podgornik Alojzija Vitovlje 89, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 26.5.2022, Gospodov vnebohod

Sv. Lucija ob 19.30 + Edvina Bitežnik Vitovlje 2a

Petek 27.5.2022, začetek binkoštne devetdnevnice

Osek ob 19.30 + starši Rijavec Osek 75

Sobota 28.5.2022

Šempas ob 8h + Peršič Šempas 5

7. velikonočna nedelja 29.5.2022

ob 7.45 Ozeljan v zahvalo po namenu Ozeljan ob 9h Šempas za župnijo

ob 10.30 Osek prvo obhajilo šestih prvoobhajancev, molimo zanje in zanje tudi mašujem

Kaj moramo vedeti pred prvo sveto spovedjo in obhajilom

  1. TEKOČE IN BREZ NAPAKE SPOVEDNI OBRAZEC?

  2. PET STVARI ZA DOBRO SPOVED?

  3. KAJ JE VEST? Notranji glas po katerem nam govori Bog in nam pove kaj je dobro in kaj je slabo in greh.

  4. KAJ POMENI IZPRAŠATI SI VEST? Pomeni pomisliti kaj sem storil dobrega in kaj sem dobrega opustil in kaj slabega storil.

  5. KAJ SO VELIKI IN KAJ SO MALI GREHI? Veliki grehi so, ko svobodno razžalimo Boga in prizadenemo sebe ali sočloveka v zelo hudi stvari. (Npr. nevera v Boga, preklinjanje Boga ali človeka, sovraštvo, opuščanje nedeljske sv. maše in vsakodnevne molitve, sovraštvo ali žaljenje staršev ali drugih ljudi, ubijaje, laži, kraje, sramotenje telesa, gledanje nespodobni stvari, huda jeza, požrešnost, lakomnost, nevoščljivost, lenoba, sebičnost …)

  6. KOMU GREHI ŠKODUJEJO? Nam in bližnjim, Boga pa grehi užalostijo.

  7. KAJ POMENI TRDNI SKLEP? Trdni sklep je osebna odločitev, da se bom poboljšal in da se bom trudil, da ne bom več grešil.

  8. KAJ POMENI OPRAVITI POKORO PO SPOVEDI? Pomeni, da po spovedi naredim to, kar mi spovednik pri spovedi naroči, da popravim škodo, ki so jo povzročili moji grehi in v molitvi prositi Boga, da mi pomaga, da ne bi več grešil.

  9. KDAJ GREMO K SPOVEDI? Vedno, ko storimo hud ali veliki greh.

  10. KAJ JE REDNA SPOVED? Redna spoved je enkrat na mesec, ali vsaj 4 krat na leto.

  11. KATERI SO GLAVNI DELI MAŠE? Začetni obred, besedno bogoslužje, evharistično bogoslužje in sklepni obred.

  12. V KAJ SE PRI MAŠI SPREMENITA KRUH IN VINO? Spremenita se v resnično duhovno telo in kri Jezusa Kristusa.

  13. ALI JE V HOSTIJI RESNIČNO NAVZOČ JEZUS? Da.

  14. KAJ JE EVHARISTIČNI POST ALI POST PRED SVETIM OBHAJILO? To je čas, ko eno uro pred sv. obhajilom ne jemo in ne pijemo z namenom, da se pripravim na srečanje z Jezusom pri maši.

  15. KDAJ NE SMEMO K OBHAJILU? Kadar imamo veliki ali smrtni greh. Ko se nismo držali evharističnega posta in ko nam ni žal za svoje grehe.

  16. KAKO DRŽIMO ROKE, KO GREMO K OBHAJILU? Sklenjene kakor pri molitvi.

  17. KAJ REČEMO, KO PREJMEMO OBHAJILO? Amen. (kar pomeni – tako je)

  18. KAJ NAREDIMO PO OBHAJILU? Gremo v klop, pokleknemo in zmolimo molitev O Jezus zdaj si v mojem srcu…. ali se kako drugače zahvalim Jezusu za obhajilo.

MOLITVE IN MAŠNI ODGOVORI:

1. Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu

2. Tebe ljubim Stvarnik moj

3. O Jezus blagoslovi me.

4. Duša Kristusova posveti me posveti me. Telo Kristusovo, zveličaj me. Kri Kristusova, napoji me. Voda strani Kristusove, operi me. Trpljenje Kristusovo, utrdi me. O dobri Jezus, usliši me. V svoje rane sprejmi me. Od tebe se ločiti ne pusti me. Pred hudim sovražnikom brani me. Ob uri moje smrti pokliči me in k tebi priti pusti me, da bom s tvojimi svetniki hvalil te na vekov veke. Amen.

5. O Gospa moja …

6. 10 Božjih zapovedi. 1. Veruj v enega Boga. 2. Ne skruni božjega imena. 3. Posvečuj Gospodov dan. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne nečistuj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem. 9. Ne že svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

7. Kako odgovorimo na duhovnikove besede pri maši:

            Gospod z vami – IN S TVOJIM DUHOM.

            Kvišku srca – IMAMO JIH PRI GOSPODU.

            Zahvalim se Gospodu našemu Bogu. – SPODOBI SE IN PRAVIČNO JE.

8. Kesanje pri maši: Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil v mislih, besedah in dejanju, mnogo dobrega opustil in slabega storil. Žal mi je, zelo mi je žal. Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta.

9. Kako odgovorimo na duhovnikove vzklike:

            Poslušali smo Božjo besedo …   BOGU HVALA

            Iz svetega evangelija po …          SLAVA TEBI GOSPOD

            To je Kristusov evangelij..           HVALA TEBI, KRISTUS

10. Svet, svet, svet si ti Gospod, Bog vsega stvarstva…..

11. Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te, slavimo te, molimo te, poveličujemo te, zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave.

12. Hvaljen Bog, Gospod vesolja po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh… to vino…Bogu čast in hvala vekomaj.

13. Jezus, verujem v te. Jezus upam v te, Jezus ljubim te nad vse, Jezus tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živi in mrtev.

14. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas (2x) Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, podari nam mir.

15. Pojdite v miru…. Bogu hvala.

16. Ko pokleknemo pred Jezusom v tabernaklju rečemo: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo, zdaj in vekomaj. Amen.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. velikonočna nedelja, 15.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Dve begunki z otrokoma, še vedno iščeta prostor, kjer bi lahko živeli. Za ukrajinske begunce smo prejšnjo nedeljo zbrali 2400 eur. V Ozeljanu 600, v Šempasu 900 in v Oseku 900 eur

Kdor še ni oddal spričevala naj to stori ta teden

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 16.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Edvina Bitežnik Vitovlje 2a

Torek 17.5.2022

Ozeljan ob 19.30 + Leopold Loverčič Ozeljan 37

Sreda 18.5.2022

Šempas ob 19.30 + starši Šempas 131, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 19.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 v čast sv. Janezu Vijaneju Vitovlje

Petek 20.5.2022

Osek ob 19.30 + starši Gleščič Osek 75

Sobota 21.5.2022

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168

ob 19.30 srečanje za animatorje v pripravi za oratorij

6. velikonočna nedelja, nedelja turizma, 22.5.2022

ob 7.45 Ozeljan + Mervič Ivana Ozeljan 67c ob 9h Osek Bogu v zahvalo za ozdravitev Osek 12

ob 10.30 Šempas za župnijo

18.5.2022 ob 17h je v Novi Gorici priprava staršev na krst njihovih otrok. Kdor še nima priprave na krst in želi krst svojih otrok naj se pridruži.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja dobrega Pastirja, 8.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ofer za naše begunce, ob 15h od Olge molitve na Ovčji Plac. Še dve begunki z otrokoma, iščeta prostor, kjer bi lahko živeli.

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 9.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Milica Živec Vitovlje 29p. n. Vitovlje 83b

Torek 10.5.2022

Ozeljan ob 19.30 + Jermolj in Velikonja Ozeljan

Sreda 11.5.2022

Šempas ob 19.30 za dobre namene Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 12.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Živec Milica Vitovlje 29

Petek 13.5.2022

Osek ob 19.30 Bogu in staršem v zahvalo za življenje

Sobota 14.5.2022

sv. Lucija ob 11h krščevanje, maša za novokrščence

5. velikonočna nedelja, 15.5.2022

ob 7.45 Ozeljan + Belingar, Bratina in Poljak Šmihel 6

ob 9h Osek krščevanje, maša + Faganel Jožef Vitovlje 45i

ob 10.30 Šempas + Humar Franc Šempas 186c

18.5.2022 ob 17h je v Novi Gorici priprava staršev na krst njihovih otrok. Kdor še nima priprave na krst in želi krst svojih otrok naj se pridruži.

Prošnja

Poleg tega, da zbiramo sredstva za pokritje stroškov župnišča, (zaprosili smo tudi državo, a so vloge zahtevne in postopki zato dolgotrajni), iščemo rešitev za dve mladi mamici, ki imata vsaka enega otroka in trenutno živita v skupnem gospodinjstvu z zakoncema v Oseku, kar je zgolj začasna rešitev, zato prosimo župljane, če lahko pomagajo najti nastanitev za eno leto, torej za čas, ko imata mamici z otrokoma pravico do začasne zaščite. Morda ima kdo prazno stanovanje v svoji hiši ali ve za koga, ki bi pomagal. Tistemu, ki nudi stanovanje, je obljubljena pomoč države, seveda po enakem postopku, po kakršnem smo zaprosili za pomoč pri povračilu stroškov župnišča. Postopke zdaj že poznamo. Mamici z enajstletnima dečkoma prihajata iz Odese, ena tekoče govori angleško, obe sta izobraženi. Dečka sta že vstopila v šesti razred šole v Šempasu. Poleg tega, da materi iščeta stanovanje, potrebujeta delo in sta pripravljeni sprejeti karkoli, ker sta v gmotni stiski. Če potrebuje kdo pomoč na kmetiji, v gospodinjstvu, v podjetju, naj se obrne na Ireno Ipavec Geržina ali na Natašo Konc Lorenzutti, ki sta z begunkama v stiku. Najpozneje prihodnji teden bosta dobili odločbo o začasni zaščiti, kar jima daje pravico do zaposlitve v naši državi. Obe sta tudi sami zelo dejavni pri iskanju nastanitve in dela, zato ni nobene skrbi, da bi kogarkoli izkoristili.

 

Krst otrok in starševska odgovornost za rast Božjega življenja

Še pred nekaj desetletji je bil krst otrok skorajda samo po sebi umevno dejstvo, saj je bila velika večina otrok takoj po rojstvu krščenih. Ob tem se ni skoraj nihče spraševal, če je krst podeljen iz verskih razlogov, saj je krst spadal v sestavni del človekovega življenja. Krst je bil del tradicije in zato je bila njegova podelitev v prvi vrsti kulturno dejanje, ki je sodilo v prostor, kjer je že stoletja prisotno krščansko izročilo.

Ali želja po krstu dejansko vključuje elemente vere?

Danes krst otrok ni več sam po sebi umeven, še vedno pa se podeljuje otrokom staršev, ki to želijo. Tako kot krščevanje ni samo po sebi umevno, tudi ni samo po sebi umevno, da tisti, ki krstijo svojega otroka, tudi v resnici želijo krst zaradi verskih razlogov. Če se v preteklosti nismo spraševali po razlogih za krst, se danes, ko živimo v spremenjenih kulturnih razmerah, vsaj nekateri sprašujemo, zakaj se ljudje odločajo za krst.

Vprašanje, ki se postavlja je, ali starši v resnici želijo s krstom otroku posredovati tudi vero, kar je v preteklosti bilo skoraj samo po sebi umevno.

S krstom starši prevzamejo odgovornost verske vzgoje

Če je nekaj desetletij nazaj bilo za starše normalno, da svojemu otroku posredujejo krščanske vrednote, danes mnogi starši, sicer otroka krstijo, toda po krstnem obredu na področju vere zanj nič več ne storijo. To je nekaj podobnega, kot da bi seme položili v zemljo, takoj za tem pa bi popolnoma pozabili na okopavanje, zalivanje, ipd.

Starši namreč s tem, ko se odločijo za krst, prevzamejo odgovornost, da bodo otrokovi prvi vzgojitelji v veri. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo krstno življenje v otroku zamrlo. Lahko se celo zgodi, da mu bo krst celo škodil, ker potem, ko bo odrastel, ne bo vedel, kaj pravzaprav s krstom početi.

Mnogi krščeni so postali nasprotniki Cerkve

Rezultat neodgovornega odnosa do krsta se pokaže čez nekaj let, tudi ko po prejemu birme, otroci množično zapustijo okrilje Cerkve. Mnogi izmed njih postanejo odkriti cerkveni nasprotniki, vse več se jih tudi izpisuje iz Cerkve. Primer takšne prakse so mnogi slovenski politiki, ki so sicer v mladosti hodili k verouku ali celo ministrirali, danes pa so odkriti cerkveni nasprotniki.

Zanimivo je, da med tistimi, ki niso imeli nobenega opravka s cerkvijo, skoraj ne bomo našli njenih nasprotnikov. To pomeni, da je nekaj narobe s samimi začetki, pri samem krstu, ki ga mnogi jemljejo kot dejanje »za vsak primer«, češ, saj ne more škoditi. Resnica je ravno v tem, da lahko tistemu, ki ima do krsta in do krščanstva brezbrižen ali celo sovražen odnos, njegovo sprejetje celo nevarno.

Za krst veljajo podobne zakonitosti kot pri rojstvu

Ob tem se sprašujemo zakaj sploh krstiti otroke in kakšna je vloga staršev pri krstu otroka? Ali je dovolj samo namen staršev, da želijo krst za svojega otroka ali je potrebno staršem storiti še kaj več?

Odgovor na vprašanja glede krsta otrok in s tem tudi vloge staršev, je lahko dokaj naravno.

Povsem naravno je namreč, da starši podarijo otroku življenje. Pri začetku otrokovega življenja je pomembno, da mu starši življenje sploh omogočijo. Ko je otrok spočet v materinem telesu, je predvsem vloga matere v tem, da otroku pusti rasti in se razvijati v njenem telesu. Ko pride čas poroda, ga rodi v življenje, vendar s tem še njena naloga ni končana.

Vloga staršev je tudi v tem, da otroku omogočajo rast v vseh človekovih razsežnostih: telesni, psihični in duhovni. Vse tri človekove razsežnosti se prepletajo, vendar je pri tem ključnega pomena duhovna razsežnost. Omogočanje razvoja duhovne razsežnosti se začne s krstom otroka, kar pomeni, da starši s krstom svojega otroka vsadijo vanj Božje življenje.

»Pošiljanje« k verouku je lahko celo škodljivo

S tem pa njihova naloga ni končana, ampak ravno nasprotno, sprejeli so odgovornost, da bodo omogočali, da bo seme Božjega življenja v njem rastlo in se razvijalo do takrat, ko bo otrok postal duhovno odrasel, kar pomeni, da bo lahko skrbel sam za svojo duhovnost. Tradicionalna krščanska miselnost narekuje, da je bistveno, če starši otroka vpišejo k verouku, ga pošiljajo k nedeljski maši in se na ta način ob koncu osnovnošolskega verouka »dokoplje« do zakramenta birme. Vendar je vprašanje, če je takšen način verske vzgoje sploh smiseln, če že ni celo škodljiv.

V Katoliški cerkvi se je uveljavilo popačeno mišljenje, kjer mnogi mislijo, da otrok doseže duhovno zrelost, ko prejme zakrament birme. Zakrament birme ni zakrament zrelosti in odraslosti v veri, ampak zakrament, ki omogoča rast Božjega življenja. Starši s krstom otroka vsadijo vanj Božje življenje, z birmo pa se lahko Božje življenje razvija.

 

Krščanstvo v obliki zapovedi lahko postane ideologija

Vloga staršev, (in tudi vero učiteljev), ni v tem, da bi morali otroku posredovati mnogo verskega znanja. Vloga staršev je samo, da so otroku prvi pričevalci vere. Če sami živijo Božje življenje, potem bodo Božje življenje otroku tudi posredovali. Seveda ni nujno, da bo otrok tudi sam avtomatsko živel tako kot njegovi starši. Pred seboj bo imel sliko nekoga, ki živi krščanstvo in potem se bo na podlagi pričevanja staršev lahko v zrelosti sam odločil ali bo takšno življenje tudi sam sprejel ali ne.

Rak rana mnogih krščanskih staršev je namreč, da nemočno opazujejo, kako se njihovi otroci oddaljujejo od krščanskega življenja. Pri tem jih obdajajo občutki krivde, češ, da niso dovolj dobro otrokom predali vere. Resnica je morda tudi v tem, da so tudi sami sprejeli popačeno sliko krščanstva. Predaja krščanstva v obliki zapovedi in prepovedi, sploh ni krščanstvo, ampak samo ena izmed mnogih ideologij.

Dvojno življenje lahko izhaja tudi iz izkrivljene verske vzgoje

Prav tako je vprašljiva krščanska vzgoja, če sloni zgolj na pošiljanju otroka k verouku in k nedeljski maši. V prvi vrsti je tu problematična beseda »pošiljanje«. Če je samo otrok tisti, ki mora obiskovati verske dejavnosti, potem je bolje, da ga sploh ne bi »pošiljali«. V prvi vrsti je tu zgled staršev. Če pomeni staršem nedeljska maša vrhunec in bistvo njihovega življenja, potem je njihov zgled na mestu, če pa ga samo pripeljejo v cerkev, sami pa gredo v trgovski center, ali kuhat kosilo, potem prižgejo zeleno luč za otrokovo razklanost.

Na ta način se otrok priuči dvojnega življenja, kjer mu nekaj narekuje njegova notranjost, na zunaj pa deluje glede na njegovo trenutno življenjsko korist. Da je tega v slovenski družbi veliko, ni treba dokazovati, saj smo pragmatičnemu načinu življenja priče na vsakem koraku. Iz zapisanega lahko vsaj sklepamo, da dvojno življenje izhaja tudi iz izkrivljenje verske vzgoje.

Verska vzgoja je stvar srca

Pri vprašanju verske vzgoje ne gre za vprašanje količine, ampak za vprašanje srca. Če je bistvo krščanske vzgoje zgolj v količini naučenih molitvic ali veroučne snovi, potem ni krščanstvo nič drugega kot materializem. Takšen način je obsodil že Jezus: »Pri molitvi pa ne blebetajte, kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili« (Mt 6,7). Če pa je bistvo krščanske vzgoje odpiranje Božji ljubezni, ki živi v nas, potem je zadeva povsem drugačna. Kdor ljubi, namreč moli z odprtostjo srca, kar pa ni časovno omejeno, ampak je človekova življenjska drža.

Morda smo pozabili, da je ljubezen edina stvar, ki se je ne da naučiti niti kupiti, ampak jo je potrebno preprosto sprejeti. Če starši sprejmejo otroka z ljubeznijo v življenje, potem je velika možnost, da se bo počutil varen ob starševski ljubezni. Če starši z ljubeznijo predajo otroku Božje življenje s krstom, potem je velika možnost, da se bo Božje življenje v otroku pravilno razvijalo. Kako pa se bo Božja ljubezen kazala v otrokovem življenju, ni več stvar staršev, ampak je to zadeva Božje previdnosti.

Odgovor na vprašanje, kdaj človek povsem versko odraste, lahko najdemo pri apostolu Pavlu, ki je šele ob koncu življenja dejal: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil« (2 Tim 4,7). Tako tudi apostol Pavel potrjuje, da človek ne odraste versko pri birmi, ampak dozori šele ob slovesu s tega sveta.

Objavljeno:5. 3. 2020‧ Avtor: Amadej Jazbec

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Sv. Jožef delavec 1.5.2022, 3. velikonočna nedelja, začetek šmarnic, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Letošnje Šmarnice govorijo o Frančišku Saleškem, danes ob 16h šmarnice na Vitovljah

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 2.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Ivan Krapež Vitovlje 71 p. n. Pelicon

Torek 3.5.2022

Ozeljan ob 19.30 + Mervič Ivana Ozeljan 67c, 8 dan

Sreda 4.5.2022

Šempas ob 19.30 + Podgornik Alojzija Vitovlje 98, 8 dan, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 5.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 za Božji blagoslov Vitovlje

Prvi petek 6.5.2022

Osek ob 19.30 po prejetem namenu

Sobota 7.5.2022

Šempas ob 13.30 v Šempasu poroka med Urško Oberdank Šempas 37a in Dejanom Hvala Gore 10a Zavratec

Nedelja dobrega Pastirja, 8.5.2022

ob 7.45 Ozeljan Marija Menard Ozeljan 140, 8 dan

ob 9h Sv. Lucija za župnijo

ob 10.30 Šempas + Krkoč Danilo p.n. Lenščak Šempas 43a

ob 15h od Olge molitve na Ovčji Plac


 

8.5.2022 bomo v Ozeljanu, Oseku in Šempasu imeli ofer za ukrajinske begunce v Oseškem župnišču. Mesečni stroški za nafto, eketriko, plin...,  so  približno 500eur. Upamo, da bomo kdaj kaj dobili tudi od države. Do takrat so odvisni od naše radodarnosti.

 

Kaj NISO dobri razlogi za poroko?

Med slabe razloge za poroko gotovo sodijo: Toliko časa sva že skupaj; vse prijateljice so že poročene; sorodniki si želijo poroke; že od otroštva sanjam o beli obleki; vsaj en dan si želim biti v središču pozornosti. Pa še kakšen bi se našel.

Par, ki se za poroko odloči predvsem zaradi enega od zgornjih razlogov (ali – še slabše – o razlogih za poroko niti ne razmisli), je na najboljši poti v pogubo. Oziroma v slovensko statistiko. Otroške sanje, babičina želja ali praznovanje tridesetke pač ne bodo vplivali na srečen zakon. Poroka še zdaleč ni magični obred, ki izboljša obete za prihodnost, ampak je trdnost zakona odvisna od zavezanosti zakoncev, da uresničita to, kar sta si ob poroki obljubila.


 

Največji predsodek: poroka je gromozanski strošek

Nasprotniki poroke nikoli ne pozabijo omeniti, kakšen neracionalen strošek je poroka in na koliko boljših načinov lahko porabimo takšno goro denarja.

Dobra novica: poroka je zastonj. Tisto, kar stane, je ohcet. Zanjo pa zapravimo natanko toliko, kot želimo! Če organiziramo holivudsko poroko z 200 svati, limuzino, poročnimi šotori, vrhunskim kateringom in dvema fotografoma, bo račun astronomski. A tu gre za našo odločitev. Poroka ni nič manj veljavna in spomini nič manj nepozabni, če praznujemo v ožjem krogu, s preprosto pogostitvijo ali piknikom in dobrim vzdušjem. Mladoporočenci, ki svate namesto za darila prosijo za denarni prispevek, ponavadi ugotovijo celo to, da večino stroškov poroke pokrijejo z darovi povabljenih.

Denar vsekakor ne more biti razlog, da se ne odločimo za poroko. Sodobno poročno megalomanstvo je družbeni konstrukt in nima nobene zveze ne s poroko, kaj šele z ljubeznijo.

In kaj SO dobri razlogi za poroko?

A vsi zgornji pomisleki ne pomenijo, da je poroka nesmiselna. Ravno nasprotno! Poroka s pravo osebo ni samo smiselna, ampak je čudovita in pomembna. V prid ji govori kar nekaj dobrih razlogov!

  • Ko fant in dekle končata obdobje spoznavanja, se odločita, ali sta za skupaj (poroka) ali ne (razhod). Takšna odločitev je ključna! Vse več parov obdobje brez obveznosti in odločitve podaljšujejo v nedogled, zaradi česar na koncu najbolj trpijo sami. V takšni zvezi se ne da načrtovati prihodnosti, pogostejše je tudi dolgotrajno vztrajanje v zvezi brez prihodnosti.

  • Poroka je odločitev, da želimo z nekom preživeti preostanek življenja in da se bomo za to vsak dan z vsemi močmi trudili. Odločitev se je precej lažje držati, če jih ozavestimo in izrečemo na glas.

  • K odgovorni odločitvi za poroko spada poglobljena priprava na zakon. Za trdnost zakona je čas oblikovanja odnosa izrednega pomena. Nekateri pari ravno med programom priprave na zakon ozavestijo neujemanja v odnosu, zaradi česar se izognejo nepremišljenemu nadaljevanju zveze.

  • S poroko svojo odločitev javno oznanimo okolici. Zakon in družina ne zadeva le naju, ampak celotno družbo, ki temelji na zdravih in trdnih zvezah. Tudi bližnji se ob poroki zavežejo, da nama bodo po svojih močeh stali ob strani.

  • Cerkvena poroka je zakrament. V svoji človeškosti se zavedava, da se bova čez življenjske viharje težko prebila sama. Zato prosiva Boga, naj v najino zvezo vstopi On in nama pomaga živeti najino poročno obljubo.

  • Če se zavežemo k ljubezni v sreči in nesreči, do konca življenja, smo bolj motivirani za reševanje težav, ko se pojavijo. Zveze, kjer sta partnerja skupaj le toliko časa, dokler jima ustreza, so precej bolj ranljive.

  • Poroka je začetek zakona. Izpolnjujoč zakon pa je nekaj najlepšega, v kar smo v življenju lahko poklican

 

 

8.5.2022 bomo v Ozeljanu, Oseku in Šempasu imeli ofer za ukrajinske begunce v Oseškem župnišču. Mesečni stroški za nafto, eketriko, plin...,  so  približno 500eur. Upamo, da bomo kdaj kaj dobili tudi od države. Do takrat so odvisni od naše radodarnosti.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. velikonočna nedelja, nedelja božjega usmiljenja, 24.4.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Zaradi podaljšanih praznikov ta teden ni verouka

datum

kraj, ura in mašni namen

ponedeljek 25.4.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Bogdana in Darinka Vitovlje

Torek 26.4.2022

Ozeljan ob 19.30 v čast sv. Jožefu za odvrnitev greha in zmot Ozeljan 60

Sreda 27.4.2022

Šempas ob 19.30 + Lenščak Anka in Dušan Šempas 43a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 28.4.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + starši Rijavec Osek 95

Petek 29. 4.2022

Osek ob 19.30 vsi + Gruntar Ljuboš in Branka Osek 45a

Sobota 30.4.2022

Šempas ob 8h + Doužak Ivanka in Franc Šempas 13b

Sv. Jožef delavec

1.5.2022, 3. velikonočna nedelja, začetek šmarnic

ob 7.45 Ozeljan za duhovnike Ozeljan 60

ob 9h Osek + Remec Peter Osek 108

ob 10.30 Šempas za župniji

ob 16h Vitovlje šmarnična pobožnost


 

Sinodalna vprašanja za delo po skupinah izrednih delivcev

 

Skupna hoja je mogoča le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije.

1. Kako pomembno mesto ima po vašem mnenju skupna molitev z drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v vaši župniji? Kako se to vidi? Ali se sami čutite dovolj nagovorjene, da bi bolj sodelovali pri bogoslužju? Bi bili pripravljeni nekoga osebno nagovoriti, da pristopi kot sodelavec?

 

  • Druženje po maši, ob kavici, še bolj pomembno je v urbanih okoljih

  • Romanje podobe in skupna molitev s sosedi

  • Praznovati praznike z veseljem in s tem privabimo tiste, ki redko prihajajo

  • Biti pripravljeni osebno nagovoriti druge za sodelovanje in s tem jim damo tudi občutek, da službe niso rezervirane samo za nekatere.

  • Reden obisk maše je temelj pri ustvarjanju odnosov.

  • Vabimo tudi z načinom življenja – težko je nagovoriti drugega z besedo

  • Vera naj ljudje odkrivajo sami, treba pa jih je prav usmeriti.

  • Skupnost je izredno pomembna, gradi odnose med seboj in z Bogom.

 

 

 

 

 

  • Sodelovati tudi tako, da si upaš predlagati župniku kaj bi se dalo in se z njim posvetovati in imeti dovolj poguma za nagovor posameznikov.

  • Pomembna so tudi druženja izven župnij, medžupnijska romanja, dekanijski križevi poti….

  • V določenih dilemah moramo biti pripravljeni na odločanje in na lep način to posredovati naprej.

 

2. Kakšni kristjani, ki obhajamo evharistijo v naši župniji smo: veseli ali žalostni, dejavni ali zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki ali ljudje ki na otroke gledamo kot na motilce? Kaj to pove o naši veri? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši in Kako živeti občestvenost tudi med tednom?

- prizadevajmo si biti veseli in dejavni. Ni vedno to čutiti pri naših bogoslužjih. Morda smo vzgojeni, da vedrina ne sodi v cerkev.

- otroci ne motijo, bolj motijo odrasli, ki klepetajo, tudi pred cerkvijo pred mašo, ko naj bi se zbrali pred bogoslužjem. Če gre preko mere, morajo starši urediti. Razveseljivo je to, da mlade družine nosijo s seboj k maši mlajše otroke.

- izražanje občestvenosti med tednom – molitve pred mašo, češčenje najsvetejšega, tudi verouk je živeti občestveno. Tudi srečanja za starše veroučencev, ministrante in druge skupine izražajo občestvenost.

3. Kaj me pri obhajanju bogoslužja ovira in kaj priteguje v osebno in občestveno srečanje z živim Bogom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja?

- Zadnje čase se pojavlja premalo možnosti za sveto spoved, pri bogoslužju smo vse prevečkrat zgolj opazovalci. Potrebno je vedno znova spodbujati in razlagati drže pri bogoslužju. Pomembna je tudi tihota.

Velikokrat smo preveč vkalupljeni, ni več kaj dodati.

Potrebno bi bilo tudi obnoviti določene pobožnosti in dejavnosti, ki nagovarjajo tudi otroke, mlajše.

4. Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Kako omogočiti tolažbo svete evharistije čim več bolnikom in ostarelim?

- Reden dogodek srečevanja s starejšimi in bolnimi naj bi bilo obhajilo na domu. Bolni in ostareli naj izrazijo sami željo, mi pa bodimo pozorni ter odkrivajmo starejše in jim to tudi predlagajmo. Potrebno je tudi ljudi pripraviti o vlogi izrednih delivcev, ki na domove prinašajo bolnim in ostarelim Jezusa.

- Na vredno prejemanje Jezusa je potrebno opozarjati. Nismo sodniki, je pa potrebna jasnost. Pravila so lahko kje obešena, ali pa jih ponavljamo v oznanilih, spletnih straneh, kjer vsak lahko pride do jasnosti.

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Velika noč 17.4.2022, Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Velikonočni ponedeljek 18.4.2022

Sv. Lucija ob 10h + Danilo Kogoj Vitovlje 82

Torek 19.4.2022

Ozeljan ob 19h + Mrak Veronika Ozeljan 67a

Sreda 20.4.2022

Šempas ob 19h + Dovžak Jožef Šempas 13c, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 21.4.2022

Sv. Lucija ob 19h + Živec Milica Vitovlje 29, ob 19.30 srečanje za starše prvoobhajancev

Petek 22. 4.2022

Osek ob 19h vsi + Badalič Osek 42

Sobota 23.4.2022

Šempas ob 8h vsi pokojni Vovk in Mužina Šempas 131a

2. velikonočna nedelja, nedelja božjega usmiljenja, 24.4.2022

 

ob 9h v Oseku vsi pokojni iz družine Bovcon Osek 6, krščevanje

ob 10.30 v Šempasu za novokrščence, krščevanje

ob 16h v Šmihelu + Terčič Marica in Frančko Šmihel 49


 

ZAPISNIK 1. SESTANKA PASTORALNEGA SVETA ŽUPNIJE OSEK

petek, 8.4.2022, ob 19:30, zakristija v cerkvi v Oseku

 

Župnik Joško Tomažič blagoslovi prisotne člane pastoralnega sveta (PS), Judita pa prebere potrdilo g. škofa Jurija Bizjaka, da so v PS za mandat do l. 2025 izvoljeni:

Ferdinanda Marinčič, Judita Vrtovec, Maja Praček, Elizabeta Guštin, Samo Stamboldžioski, Peter Ušaj, Simon Kerševan, Jakob Bizjak in Ambrož Vrtovec (ta večer opravičeno odsoten).

 

Večino sestanka smo posvetili sinodalni poti Cerkve, ki se bo izvajala do leta 2023, v treh stopnjah: na ravni posameznih škofij, na kontinentalni ravni in nazadnje na ravni celotne Cerkve.

Kaj to pomeni?

V času, v katerem živimo, je tudi Cerkev postavljena pred nove izzive in iskanje novih poti, da se čim bolj približa skupnosti, občestvu. Grška beseda »synodos« ima dva pomena: prvi je zborovanje, drugi pa skupaj hoditi, skupaj potovati. Sinodalna pot je proces, s katerim naj bi vsi skupaj, škofje, duhovniki in verniki, v Cerkvi začrtali pot, ki bo povezovala, bogatila in pritegnila občestvo k Bogu.

Vsak posameznik, čisto vsak izmed nas, bo tokrat imel možnost, da pristopi in pove svoje predloge, ki bodo slišani in upoštevani.

 

 

 

 

Župnik Joško pove, da si bo potrebno vzeti čas za pogovor, čas za drugega in za Boga. Da bo potrebno govoriti pogumno, pošteno in brez vsiljevanja. Da bo potrebno poslušati Boga, duha, bližnjega, lastno vest in Cerkev. Da je s sinodalno potjo odpravljen način za spremembe v Cerkvi, ko so le-te lahko določali la cerkveni predstavniki (duhovniki, škofje,,…),ne pa tudi verniki. Da je sinoda čas za sanje, ko se lahko vprašamo in si predstavljamo, kakšna bo Cerkev čez 10, 20 let. Na tej poti vidi tudi skušnjave: da bi se usmerjali le nase, da bi videli le težave , da bi prišlo do konfliktov….

 

Simon je povzel besede g. škofa Jurija Bizjaka in duhovnika Ervina Mozetiča ob srečanju za tajnike pastoralnih svetov. Tema je bila pot- pot Cerkve in osebna pot. Če želimo doprinesti cerkveni skupnosti, moramo ostati povezani in odprti za mnoge stvari, a ne smemo izgubiti osnovne krščanske drže, osnovnega »vodnjaka«- kot nomadi, ki so lahko potovali kjer koli po puščavi, a z zavestjo, da ne smejo zgrešiti oaze z vodo.

 

Spraševali smo se, kaj bi v okviru sinode lahko naredili v naši župniji?

 

Simon predlaga, da se v velikonočnem času, do Binkošti, ob nedeljah bere Molitev za sinodo.

Predlaga, da bi znotraj PS imeli manjše skupine za različne zadolžitve (npr. za oznanjevanje, za bogoslužje, za Karitas, za sinodo….). Kako ponesti Kristusa v ta svet? Tako, da mi sami živimo evangelij.

Samo predlaga, da bi se mlade, ki zaključijo OŠ, spodbudilo k mladinskemu verouku.

Jakob pove, da se nekaj mladih dobiva v Šempasu, a da so to bolj družabna srečanja. Sam hodi k skupini na Mirenski grad. Tam so tudi študentje, ki vodijo ta srečanja, o temah pa se pogovarjajo globlje, ne le površno.

Ferdinanda predstavi, kako potekajo sinodalni večeri v Novi Gorici.

 

V zvezi s sinodo v naši župniji se sprejme naslednja sklepa:

  1. SKLEP: Po Beli nedelji, do Binkošti, se pri nedeljskih mašah, po obhajilu, bere Molitev za sinodo;

  2. SKLEP: v maju ali juniju se pripravi pogovorne sinodalne večere, vsakih 14 dni. Predlog je, da se jih pripravi ob ponedeljkih, pri Sv. Luciji, po maši. Povabi se župljane naše in župljane sosednjih župnij. Za pripravo teh srečanj so zadolženi Jakob Bizjak, Maja Praček in Simon Kerševan.

 

V nadaljevanju smo pregledali še koledar do septembra 2022:

1.5.2022: nedelja, Sv. Jožef delavec: maše, kot običajno na nedeljo, popoldan šmarnična pobožnost, ob 15.00 h, na Vitovljah;

- Šmarnice vsak dan pri mašah oz. pri SV. Martinu, ob 19.00 h;

8.5.2022: 4. velikonočna nedelja, maša pri SV. Luciji, nedelja Dobrega pastirja, molitveni dan za duhovne poklice – 14 razmišljanj o sinodi ob 14-tih križih na poti do Ketejevega križa, ob 15.00 h;

29.5.2022: nedelja- prvo sveto obhajilo šestih prvoobhajank, maša ob 10.00 h;

5.6.2022: Binkošti, maša na Vitovljah, ob 16.00 h;

25.6.2022: sobota, Dan državnosti, maša za domovino na Vitovljah, ob 17.00 h;

26.6.2022: nedelja: šagra in maša pri Sv. Petru, ob 9.00 h;

3.7.2022: nedelja: maša ob Sv. Urhu, Osek, ob 9.00 h;

15.8.2022: ponedeljek-Marijino vnebovzetje-Veliki Šmaren, maša na Vitovljah, ob 17.00h

 

S kratko molitvijo smo srečanje zaključili ob 21.30 uri.

 

Zapisala: Elizabeta Guštin

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 10.4.2022, cvetna nedelja, blagoslov zelenja, procesija, pasijon..., internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

danes ob 14h spovedovanje v Oseku

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 11.4.2022

Sv. Lucija ob 19h + starši Marjo in Ema Košuta Osek 15

Torek 12.4.2022

Ozeljan ob 19h v zahvalo za zaustavitev virusa Ozeljan 60

Sreda 13.4.2022

Šempas ob 19h + Jožef Cernatič Šempas 159a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Veliki četrtek 14.4.2022, spomin postavitve evharistije, zapovedi ljubezni, duhovništva, po mašah čaščenje Jezusa v vrtu Getzemaniju

ob 10h v Novi Gorici krizmena maša pri kateri škof, skupaj z vsemi duhovniki, posveti sveta olja...

ob 18h v Oseku + Ažman Jože Vitovlje 63d

ob 19.30 v Šempasu + Jelka Oberdank Šempas 124

Veliki petek 15.4.2022, branje pasijona, čaščenje križa, obhajilo, čaščenje Jezusa v Božjem grobu

ob 15h križev pot

ob 18h v Oseku obredi velikega petka

ob 19.30 v Šempasu obredi velikega petka

Sobota 16.4.2022

Šempas ob 7h blagoslov velikonočnega ognja, v Oseku ob 7.30;

blagoslov velikonočnih jedil: 13h Sv. Peter; 13.30 Osek; 14h Sv. Lucija; 14.30 Šmihel; 15h Ozeljan; 15.30 Šempas, vaja za strežnike

ob 20h vigilija Jezusovega vstajenja v Šempasu + Mervič Leopolda Šempas 13c, po maši procesija

Velika noč 17.4.2022

Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike

 

Ob 5.30 v Oseku vigilija Jezusovega vstajenja + Rafael Mlečnik Vitovlje 54, po maši procesija

ob 9h v Ozeljanu za stanovitnost v preizkušnjah Ozeljan 60

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Cvetna nedelja

Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.

Simbolika cvetne nedelje

Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja in zgodovine odrešenja.

Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: potzelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (prim. Jn 14,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24,13–35). To je simbol, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino, jo podpira z močjo Svetega Duha. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2] oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru.

Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu.

Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.


 

 

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. postna nedelja, 3.4.2022. Križev pot vodijo pevci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260 p

danes ob 14h spovedovanje v Šempasu, začetek postnega misijona na radiu Ognjišče

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 4.4.2022

Sv. Lucija ob 19h + Anton Winkler Vitovlje 31

Torek 5.4.2022

Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo Šmihel 44

Sreda 6.4.2022

Šempas ob 19h + Bele in Košuta Šempas 173, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 7.4.2022

Sv. Lucija ob 19h za vse + iz družine Ličen Osek 46

Petek 8.4.2022, celodnevno spovedovanje v Novi gorici

Osek ob 19h + Vinko Ličen Osek 47, po maši križev pot in nato srečanje ŽPS Osek

Sobota 9.4.2022

Šempas ob 8h + Kurat Marija Šempas 69, obiščem bolnike, prosim sporočite mi njihove naslove

10.4.2022, cvetna nedelja, blagoslov zelenja, procesija, pasijon ...

Ob 7.45 Ozeljan za družino Špacapan Ozeljan 126b

ob 9h v Oseku + Miroslava Cingrle Vitovlje 82d

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

ob 14h postno spovedovanje v Oseku


 

RAZPORED SPOVEDOVANJA v cerkvi Kristusa Odrešenika petek, 8. aprila 2022 od 7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik; od 8. do 11. ure – g. Cvetko Valič; od 11. do 13. ure – g. Jožko Bric; od 13. do 15. ure – g. Joško Tomažič; od 15. do 17. ure – g. Lojze Kržišnik; od 17. do 19. ure – g. Cvetko Valič.

MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI
O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen. (Po rimskem obredniku)

Pogoji za dobro opravljeno spoved
- dobro si izprašati vest
- obuditi kesanje svojih grehov
- narediti trden sklep o poboljšanju
- grehe iskreno priznati spovedniku

- opraviti naloženo pokoro

Pred dobro spovedjo premisli: 
- Ali grem vsaj enkrat na leto k spovedi ali pa menim, da nimam nobenega greha? 
- sem vestno opravil pokoro, ki sem jo dobil pri zadnji spovedi?
- Kdaj sem bil nazadnje pri sveti spovedi?
- Ali sem kakšen večji greh pozabil povedati?
- Sem kak greh namerno zamolčal?
- Sem vestno opravil pokoro, ki mi je bila naložena pri zadnji spovedi?
- Sem po svojih močeh povrnil škodo, ki sem jo povzročil s svojimi grehi?
- Sem se trudil, da ne bi več grešil?
- Sem se varoval tudi grešne priložnosti?
- Kateri greh največkrat ponavljam in zakaj?
- Sem se morda na kak greh že navadil?
- Sem se trudil za rast v duhovnem življenju?
- Na kaj bom moral biti v prihodnje posebej pozoren?
- V čem je moj trdni sklep o poboljšanju?

 

SPRAŠEVANJE VESTI

MOJ ODNOS DO BOGA Ali sem se trudil za versko izobraževanje s poslušanjem božje besede? – Sodeluje pri verouku? – Se izogibam vsega, kar veri škoduje? – Ali sem vero v Boga in v Cerkev vedno in Brez strahu izpovedoval? – Ali sem se vere sramoval? – Ali sem se v osebnem in javnem življenju pokazal kot kristjan? – Sem opuščal molitev? – Sploh nisem več molil? – Ali sem se zatekal k Bogu v skušnjavah? – Sem čital verski tisk? – Sem vraževeren?-

Ali imam do božjega imena spoštovanje in ljubezen? – ali pa sem Boga razžalil z nepotrebnim izgovarjanjem božjega imena? – S kletvijo? – Ali sem spolnil zaobljubo? – Sem zaupal v Boga? – Ali sem osramotil božjo Mater Marijo in svetnike? -

Sem ob nedeljah in zapovedanih praznikih rez opravičenega vzroka delal?  -Nisem bi po svoji krivdi pri maši?  - Ali sem izpolnil dolžnost vsakoletne spovedi in velikonočnega obhajila? –

MOJ ODNOS DO BLIŽNJEGA Sem starše in predpostavljene žalil? – Jezil? - Jim želel hudo? – Jih nisem hotel ubogati? – Sem jim nalašč nagajal? – Jih zmerjal? – Sem bil do njih grob? – Ali (kot roditelj) skrbim za versko vzgojo svojih otrok? –Jim z dobrim zgledom in roditeljsko oblastjo pomagam? –Spoštujem svoje ostarele starše? –Jim pomagam? –

Sem sebi ali bližnjemu resno želel smrt? –Sem svojemu zdravju škodoval z nezmernim kajenjem? –Nezmernostjo? –Popivanjem? –Razuzdanostjo? –Imam do koga sovraštvo? –Svojim bližnjim nisem odpustil? – Sem spoštoval življenje (nerojeno in rojeno)? –

Sem bil do sebe ali drugih nesramežljiv? – Sem se nesramežljivo obnašal? – Sem se vdajal nečistim mislim ali predstavam? – Sem nesramno govoril? –Čital? – Sem kaj nečistega storil? –

Ali sem spoštoval lastnino svojega bližnjega? – Sem si jo mogoče krivično prilastil ali sem jo po svoji krivdi poškodoval? – Storjene škode nisem popravil? – Sem rad pomagal bližnjemu v potrebi? –

Sem lagal? - - Z lažjo drugim škodoval? – Sem razkrival napake drugih, opravljal? – Sem o drugih lažnivo govoril, obrekoval? – Sem bližnje sramotil? – Sem krivo pričeval? –

ODNOS DO SEBE Ali sem si prizadeval za napredovanje v duhovnem življenju z molitvijo, poslušanjem in premišljevanjem božje besede, prejemanjem zakramentov in premagovanjem? – Ali sem ošabno in bahaško preziral druge, misleč, da sem več kot drugi? – Ali potrpežljivo prenašam težave in nasprotovanja v življenju? – Ali sem se postil in se zdržal pri jedi? – Ali sem zaradi strahu ali hinavščine ravnal zoper prepričanje svoje vesti? –

Ali mi še v kaki drugi stvari vest kaj očita? –

 

RAZPORED SPOVEDOVANJAv cerkvi kristusa odrešenikapetek, 8. aprila 2022 7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik 8. do 11. ure – g. Cvetko Valič 11. do 13. ure – g. Jožko Bric 13. do 15. ure – g. Joško Tomažič15. do 17. ure – g. Lojze Kržišnik17. do 19. ure – g. Cvetko Valič


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. postna nedelja 27.3.2022, nova ura, križev pot vodi Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, teden družine

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 28.3.2022

Sv. Lucija ob 19h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 29.3.2022

Ozeljan ob 19h + Mrak Veronika Ozeljan 67a, pogrebna

Sreda 30.3.2022

Šempas ob 19h za zdravje p. n. Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 31.3.2022

Šempas ob 19h + za župnijo, ob 19h po maši srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij

Petek 1.4.2022, prvi petek

Osek ob 19h + Remec Hermina in Zdravko Osek 72, po maši križev pot

Sobota 2.4.2022

Šempas ob 10.30, sv. krst, maša + Ivan Krapež Vrtovin 71, p. n. Gržellj

5. postna nedelja, 3.4.2022. Križev pot vodijo pevci

Ob 7.45 Ozeljan + Krapež Ana Šmihel 9

ob 9h v Oseku + Vetrih Nejc Osek 72

ob 10.30 v Šempasu za zaustavitev vojne

ob 14h postno spovedovanje v Šempasu spoveduje g. Rafko Klemenčič

V farovžu v Oseku so nastanjeni begunci iz Ukrajine. Trenutno tam živi 6 žensk in trije otroci, sestrici stari 7 in 9 let in deček, star 9 let. Na poti sta še 2 begunca, zakonski par, ki bo bival pri sorodnikih, prenočeval pa v farovžu. Trenutno je zanje dobro poskrbljeno in nimajo posebnih potreb. Kar bo zbrano v škatlah po naših cerkvah, bo, po potrebi, najprej oddano tem beguncem, česar ne bodo potrebovali, bomo oddali naprej. Ti ljudje, še posebej otroci, nujno potrebujejo našo pomoč. Hvala za vašo dobroto!

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

 

Dragi brat, pravi papež Frančišek, skoraj mesec dni je minilo od začetka vojne v Ukrajini, ki izmučenemu prebivalstvu vsak dan povzroča vse hujše trpljenje in ogroža tudi svetovni mir. Cerkev je v tej temni uri močno poklicana, da posreduje pri Knezu miru in se približa tistim, ki na svoji koži plačujejo posledice spopada. V tem smislu sem hvaležen vsem tistim, ki z veliko plemenitostjo odgovarjajo na moje klice k molitvi, postu in dobrodelnosti.

Ob številnih prošnjah Božjega ljudstva želim zdaj na poseben način Mariji izročiti narode, ki so v sporu. Kot sem dejal na koncu molitve Angel Gospodov nameravam 25. marca na praznik Oznanjenja, opraviti slovesno dejanje posvetitve človeštva, na poseben način Rusije in Ukrajine, Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Ker je prav, da se na prošnjo za mir pripravimo prenovljeni po Božjem odpuščanju, se bo to zgodilo med spokornim bogoslužjem, ki bo v baziliki sv. Petra ob 17.00 po rimskem času. Dejanje posvetitve je predvideno okoli 18.30.

To naj bi bila gesta vesoljne Cerkve, ki v tem dramatičnem trenutku po Mariji, njegovi in naši materi, prinaša Bogu krik bolečine mnogih, ki trpijo in prosijo za konec nasilja, in Kraljici miru izroča prihodnost človeštva. Prosim vas, da se pridružite temu dejanju in za petek, 25. marca, skličete duhovnike, redovnike in druge vernike k skupni molitvi na svetih krajih, da bo sveto Božje ljudstvo enodušno in srčno dvigalo svojo prošnjo k Mariji, svoji Materi. V zvezi s tem vam posredujem besedilo posebne molitve za posvetitev, tako da jo boste na ta dan lahko molili v bratski povezanosti.

Zahvaljujem se vam za sprejem in za sodelovanje. Iz srca blagoslavljam vas in vernike, ki so zaupani vaši pastoralni skrbi. Naj vas Jezus obvaruje in Sveta Devica varuje. Molite zame.

 

DEJANJE POSVETITVE BREZMADEŽNEMU MARIJINEMU SRCU

O Marija, Božja Mati in naša Mati, v tej uri stiske se zatekamo k tebi. Ti si Mati, ljubiš nas in nas poznaš: nič ti ni skrito, kar imamo v srcu. Mati usmiljenja, tolikokrat smo doživeli tvojo previdnostno nežnost, tvojo navzočnost, ki vrača mir, ker nas ti vedno vodiš k Jezusu, ki je Knez miru.

Toda mi smo izgubili pot miru. Pozabili smo pouk tragedij preteklega stoletja, žrtev milijonov padlih v svetovnih vojnah. Prezrli smo zaveze, ki smo jih dali kot Skupnost narodov in izdajamo sanje narodov o miru in upanja mladih. Zboleli smo za pohlepom, zaprti smo v nacionalistične interese, dovolili smo, da nas izsuši brezbrižnost in ohromi sebičnost. Raje se nismo menili za Boga, živeli s svojimi lažmi, gojili agresivnost, zatirali življenje in kopičili orožje ter pozabili, da smo varuhi svojega bližnjega in tudi naše skupne hiše. Z vojno smo razrili vrt Zemlje, z grehom smo ranili srce našega Očeta, ki hoče, da smo bratje in sestre. Postali smo brezbrižni do vseh in do vsega, razen do sebe. Sram nas je in ti pravimo: odpusti nam, Gospod!

V bedi greha, v naših naporih in krhkostih, v skrivnosti krivice zla in vojne, nas ti, sveta Mati, opominjaš, da nas Bog ne zapusti, ampak nas še naprej gleda z ljubeznijo in nam želi odpustiti, da bi ponovno vstali. On nam je podaril Tebe in v Tvoje brezmadežno srce dal zatočišče za Cerkev in za človeštvo. Po Božji dobroti si z nami in tudi v najbolj ostrih ovinkih zgodovine nas nežno vodiš.

Zato se zatekamo k tebi, na vrata tvojega Srca trkamo mi, tvoji dragi otroci, ki se jih nikoli ne naveličaš obiskovati in vabiti k spreobrnjenju. V tej temni uri nam pridi pomagat in nas potolažit. Vsakemu izmed nas ponovi: »Mar nisem tukaj jaz, tvoja Mati?« Ti veš, kako razvezati zaplete našega srca in vozle našega časa. Svoje zaupanje polagamo vate. Prepričani smo, da še posebej v času preizkušnje ne boš prezrla naših prošenj in nam boš prišla na pomoč.

Tako si storila v Galilejski Kani, ko si pospešila uro Jezusovega posredovanja in uvedla njegovo prvo znamenje v svet. Ko se je praznovanje spremenilo v žalost, si mu rekla: »Vina nimajo« (Jn 2,3). Še enkrat ponovi to Bogu, o Mati, kajti danes smo porabili vino upanja, veselje se je oddaljilo, bratstvo je razvodenelo. Izgubili smo človečnost, zapravili smo mir. Postali smo sposobni vsakega nasilja in uničenja. Nujno potrebujemo tvoje materinsko posredovanje.

Sprejmi torej, o Mati, našo prošnjo.
Ti, morska zvezda, ne dovoli, da bi potonili v viharju vojne.
Ti, Skrinja nove zaveze, navdihuj načrte in pota sprave.
Ti, »dežela neba«, vrni Božjo slogo v svet.
Pogasi sovraštvo, pomiri maščevanje, uči nas odpuščanje.
Reši nas vojne, obvaruj svet jedrske grožnje.
Kraljica rožnega venca, ponovno vzbudi v nas potrebo po molitvi in ljubezni.
Kraljica človeške družine, pokaži ljudstvom pot bratstva.
Kraljica miru, pridobi svetu mir.

Tvoj jok, o Mati, naj gane naša otrdela srca. Solze, ki si jih prelila za nas, naj razcvetijo to dolino, ki jo je naše sovraštvo izsušilo. In medtem ko hrum orožja ne utihne, naj nas tvoja molitev pripravi za mir. Tvoje materinske roke naj božajo tiste, ki trpijo in bežijo pod težo bomb. Tvoj materinski objem naj potolaži tiste, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove in svojo državo. Tvoje žalostno Srce naj nas gane k sočutju in nas spodbudi, da bomo odprli vrata in poskrbeli za ranjeno in zavrženo človeštvo.

Sveta Božja Mati, ko si stala pod križem, ti je Jezus, ko je poleg tebe videl učenca, rekel: »Glej, tvoj sin« (Jn 19,26): tako ti je zaupal vsakega izmed nas. Potem pa učencu, vsakemu izmed nas: »Glej, tvoja mati« (v. 27). Mati, želimo te sprejeti v svoje življenje in svojo zgodovino. V tej uri je človeštvo izčrpano in vznemirjeno, skupaj s teboj pod križem. Izročiti se mora tebi, se po tebi posvetiti Kristusu. Ukrajinski narod in ruski narod, ki te z ljubeznijo častita, se zatekata k tebi, medtem ko tvoje srce utripa zanju in za vsa ljudstva, ki jih uničujejo vojna, lakota, krivica in beda.

Mi torej, Božja Mati in naša Mati, slovesno izročamo in posvetimo tvojemu brezmadežnemu Srcu sami sebe, Cerkev in vse človeštvo, še posebej pa Rusijo in Ukrajino. Sprejmi to naše dejanje, ki ga vršimo z zaupanjem in ljubeznijo, stori, da bo prenehala vojna, svetu priskrbi mir. Da, ki je privrel iz tvojega Srca, naj Knezu miru odpre vrata zgodovine; zaupamo, da bo po tvojem Srcu prišel mir. Tebi zato posvečamo prihodnost celotne človeške družine, potrebe in pričakovanja ljudstev, stiske in upanja sveta.

Po Tebi naj se na zemljo izlije Božje usmiljenje in blago utripanje miru naj spet zaznamuje naše dneve. Žena privolitve, na katero se je spustil Sveti Duh, vrni med nas Božjo harmonijo. Ti, ki si »živi vrelec upanja«, odžejaj suhost našega srca Jezusu si stkala človeškost, naredi iz nas graditelje občestva. Hodila si po naših poteh, vodi nas na steze miru. Amen.

 

dpoved sama po sebi še ni post

Da je post dobil tako širok pojem, da ga uporabljamo za shujševalne in druge terapevtske namene, je posledica tega, ker smo ga tudi v verskem življenju zreducirali zgolj na odpoved. Odpoved npr. mesu ob petkih, sama po sebi še ni zagotovilo, da gre res za postno dejanje.

Če gre samo za odpoved iz navade, po možnosti v kombinaciji z zdravstvenimi razlogi, nikakor ne moremo govoriti o postu. Postno dejanje, ki vključuje odpoved nečemu, mora biti nujno povezano z nečim višjim. Post je sredstvo s katerim lažje odstranimo vse tisto, kar bistveno moti naše medsebojne odnose, posebej še odnos z Bogom.

V primeru, da se odpovemo mesu ali kakšni drugi hrani, ne da bi namesto odpovedi okrepili naš odnos z Bogom, gre preprosto za koristoljubje, ki nima nobene zveze s postom, prav tako ne z Bogom. Post v širšem pomenu besede je pravzaprav oblika molitve, ki krepi naš odnos z Bogom.

Namen posta je, da preusmerimo pozornost iz vsakdanjih materialnih stvari v duhovno dimenzijo bivanja.
Zakaj meso nadomeščamo z ribami?

Zakaj ravno odpoved mesu? Gre za simbolni pomen, kjer meso ponazarja Kristusovo telo. V postnem času je še posebej v ospredju njegovo trpljenje in smrt na križu. Z odpovedjo mesu se na simbolni način spominjamo smrti Jezusa Kristusa in njegove odtegnitve od nas. Tako priznavamo, da je umrl, hkrati pa hrepenimo po njegovem vstajenju od mrtvih in ponovnem prihodu med nas.

Mnogi meso nadomestijo z ribami, ki so, cerkvenopravno , sicer dovoljene, je pa vprašanje, če imajo zares kakšne zveze s postom. Ribe in druga vrsta hladnokrvnih živali namreč veljajo za postno hrano. To je povezano s tem, ker je bila včasih riba hrana revežev. Ker je bil postni čas včasih posvečen tudi solidarnosti, so se v ta namen bogataši na postne dni z odpovedjo mesu, solidarizirali z reveži.

Odpoved materialnim stvarem daje prostor duhovnosti

Namen posta je, da preusmerimo pozornost iz vsakdanjih materialnih stvari v duhovno dimenzijo bivanja. Seveda je človek skozi vse življenje povabljen, da vzdržuje in krepi duhovno »kondicijo«, vendar je postni čas eden izmed močnih časov v letu, ko naj bi človek še posebej okrepil odnos z Bogom.

Včasih je veljal za čas posta tudi advent, čas pred božičem, vendar se je postni značaj adventa popolnima izničil, namesto tega smo dobili »veseli december«. Da sta tako postni in adventni čas namenjena postu, nas opozarja tudi vijolična barva mašnega plašča, ki ga nosi duhovnik med tem časom. Vijolična barva je namreč tudi barva posta in spokornosti.

Človek ni nikoli jedel tako dobro kot danes

V današnjem času, ko predpostavljamo, da smo sposobni lastnega razmišljanja, je pravzaprav najboljše, če bi vsak, v skladu z njemu lastno človeško naravo, oblikoval post in dneve povezane z njim. Hrana zagotovo predstavlja pomemben del človekovega življenja, saj nikoli v zgodovini človek ni tako dobro jedel, kakor ravno v današnjem času. Nikoli pa tudi še nismo jedli tako zastrupljene hrane kot danes.

Če nekomu hrana veliko pomeni in morda meji že na malikovanje, je vsekakor prav, da se ji skuša tudi odpovedati. Namesto velikih obrokov, jih lahko precej zmanjša in da poudarek hrani, ki je preprosta. Na ta način njegove misli ne bodo več toliko pogosto potovale k hrani, ampak lahko namesto tega misli preusmeri h Bogu. Namesto kakšnega obroka, lahko posveti več

Marsikdo, ki se je odpovedal alkoholu med postnim časom, ga je podaljšal do današnjih dni. Smisel odpovedi alkohola je v tem, da namesto njegove razdiralnosti naredimo vse, da bi skrbeli za pristne medsebojne odnose.

Poleg hrane in pijače predstavljajo pomemben del človekovega življenja televizija in druga elektronska sredstva. Študije kažejo, da je od teh sredstev vse več ljudi zasvojenih. Če po eni strani jadikujemo, da nimamo časa za molitev ali obisk cerkve, nam po drugi strani zmanjkuje občutek za čas, ki ga preživimo npr. na družbenih omrežjih.

Poleg tega, da veliko časa posvečamo družbenim omrežjem, lahko tudi opazimo, da se tam mnogi dobesedno izživljajo drug nad drugim v obliki sovražnih zapisov. Bolj, kot odpoved mesu, bo marsikomu lahko koristila odpoved Tviterju ali Facebooku. Če bo toliko časa, kolikor ga je preživel na teh omrežjih posvetil Bogu, potem, bo marsikdo lahko z Bogom v neposredni navezi celoten dan.

Smisel odpovedi je v krepitvi odnosov

Skratka, smisel posta je v tem, da nas odpoved nečemu, kar nas običajno obremenjuje, pa se tega niti dobro ne zavedamo, pripelje v pristen odnos z Bogom. Ko govorimo o odnosu z Bogom, nikakor ne moremo, da ne bi ob tem hkrati govorili tudi v odnosu do sočloveka.

Racionalizem in ločitev duhovnega z materialnim nas je pripeljala do tega, da živimo po eni strani v dobrih odnosih z Bogom, po drugi strani pa celo največji »verniki« niso sposobni živeti pristnih odnosov s človekom. Vsak človek je namreč Božja podoba. Ko molimo k Bogu, ne molimo k nekomu, ki živi zunaj nas, ampak v globini našega srca.

Racionalizem in ločitev duhovnega z materialnim nas je pripeljala do tega, da živimo po eni strani v dobrih odnosih z Bogom, po drugi strani pa celo največji »verniki« niso sposobni živeti pristnih odnosov s človekom.
Postni čas nas pripravlja na velikonočni čas

Končno je post in postni čas namenjen pripravi na velikonočni čas, ki sledi postnemu času. Ko v postnem času izpraznimo iz sebe vse odvečne stvari, ki nam zamegljujejo odnos z Bogom, lahko v velikonočnem vzdušju sprejmemo življenje vstalega Gospoda v naše življenje. Vstali Gospod prihaja v srca vseh ljudi, zato pomeni sprejetje Vstalega tudi sprejetje bližnjega.

 »Boga ljubimo toliko, kolikor ljubimo človeka, ki ga najmanj ljubimo.«

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. postna nedelja, 20.3.2022, križev pot in sodelovanje pri mašah imajo birmanci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, teden družine

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 21.3.2022

Sv. Lucija ob 18h Bogu in MB v zahvalo Vitovlje 62a, priprava na krst

Torek 22.3.2022

Ozeljan ob 18h + Krapež Ana Šmihel 9, pogrebna

Sreda 23.3.2022

Šempas ob 18h + Špacapan Danila Šempas 194, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 24.3.2022

Sv. Lucija ob 18h + Marinčič Vitovlje 45h, ob 19h srečanje za starše 4.,5. in 6. razreda

Petek 25.3.2022, Gospodovo oznanjenje in materinski dan

Osek ob 18h + Dušan Cingrle in Martina Kogoj Vitovlje 82d, po maši križev pot

Sobota 26.3.2022

Šempas ob 8h v zahvalo za zdravje Šempas 61

4. postna nedelja 27.3.2022, nova ura

Ob 7.45 Ozeljan vsi + iz družine Cej in Rijavec Šmihel 13

ob 9h v Oseku + Ambrožič Pavel Osek 6d

ob 10.30 v Šempasu + Faganel Franc Ulica padlih borcev 14 Šempeter, 8 dan

ob 14. 30 križev pot na Vitovlje


 


 

srečanje za starše 4.5.6. razreda in tiste, ki še niso bili 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Gospodovo oznanjenje in materinski dan

Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.

Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina.

Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.

Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime 'začetek odrešenja' ali 'spočetje Kristusa'. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.

Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca.

V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji.

Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

Na ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete.


 

Sveta Devica Marija,
ni tebi enake
med vsemi ženami sveta,
hči in dekla
vzvišenega in najvišjega Kralja, Očeta v nebesih,
mati najsvetejšega Gospoda našega Jezusa Kristusa,
nevesta Svetega Duha;
prosi za nas,
skupaj s svetim nadangelom Mihaelom
in vsemi nebeškimi močmi
in z vsemi svetniki,
svojega presvetega ljubljenega Sina,
Gospoda in Učenika.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej
in vekomaj.
Amen.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. postna nedelja, papeška, 13.3.2022, molitev križevega pota, molitev križevega pota, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 14.3.2022

Sv. Lucija ob 18h + Ivan Krapež p. n. Ušaj Vitovlje 83, priprava na krst

Torek 15.3.2022

Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan, srečanje za starše prvoobhajancev

Sreda 16.3.2022

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 33l, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 17.3.2022

Sv. Lucija + Franc Cingrle Vitovlje 82d

Petek 18.3.2022, prvi petek

Osek ob 18h po prejetem namenu Osek, molitev križevega pota

Sobota 19.3.2022, praznik sv. Jožefa

Romanje na Sveto Goro, križev pot ob 9h, maša ob 11h za naše družine

3. postna nedelja, 20.3.2022, križev pot in sodelovanje pri mašah imajo birmanci

Ob 7.45 Ozeljan + Vrban Josip Šmihel 28

ob 9h v Oseku v zahvalo in priprošnjo Svetemu Duhu Osek 93

ob 10.30 v Šempasu za zdravje Šempas 168b

ob 14.30 molitev križevega pota na Vitovlje

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 15.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Na god sv. Jožefa, praznika očetov, 19. marca, na začetku tedna družine, bodo družine iz naše dekanije poromale na Sveto Goro, da se izročijo v varstvo Svetogorske Kraljice. Na Sveti Gori bo sveta maša ob 11. uri. To romanje je tudi romanje družin prvoobhajancev in birmancev. Priporočam pa tudi vse ostalim, ker drugega župnijskega romanja na Sveto Goro letos ne bomo imeli. Na Sveti Gori bo tudi priložnost za sveto spoved.

Naslov in rdeča nit bo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«.

Skupno se dobimo na Prevaljah ob 9h da molimo križev pot za družine. Strežniki naj vzamejo s seboj strežniške obleke, da bodo stregli.

Prebivalci Ukrajine so se zaradi vojaških spopadov znašli v hudi stiski in zato potrebujejo našo pomoč. Župnijska Karitas bo tako letos tekom postnega časa zbirala materialno pomoč. Tudi vi lahko pomagate in prispevate materialne dobrine v škatle, ki so pripravljene po naših cerkvah. Zadaj so tudi položnice. Hvala za vaš dar!

G. škof dr. Bizjak Jurij nas spodbuja, da razmišljamo o sprejemu beguncev v naših župniščih in po domovih in to sporočimo ravnatelju ŠKK Tihomirju Busiji do jutri.

Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove je bil dne 13. marca 2013 izvoljen za 266. papeža Katoliške Cerkve. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit in Neevropejec, ki si je izbral ime F rančišek. Rodil se je 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969.

V letih 1970 in 1971 je bil na tretji probaciji v Španiji, večne zaobljube pa je opravil 22. aprila 1973. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor.

Dne 31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov in je to službo opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.

Kardinali so kardinala Jorga Mario Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.

Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na sedmih konzistorijih imenoval 101 novega kardinala: 79 volivcev v konklavu in 22 brez volilne pravice. Kardinali, ki jih je imenoval papež Frančišek, prihajajo iz 59 držav. Kardinalski zbor šteje 215 kardinalov, od katerih je 121 volivcev v primeru konklava in 94 nevolivcev. V kardinalskem zboru so kardinali iz 90 različnih držav. 46 jih prihaja iz redovnih skupnosti.[1]

Papež Frančišek je od izvolitve opravil 65 apostolskih potovanj: 31 po Italiji in 35 v druge države, napisal tri okrožnice (Lumen fidei, 2013; Laudato si', 2015; Fratelli tutti, 2020), izdal pet apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013; Amoris laetitia, 2016; Gaudete et exsultate, 2018; Christus vivit, 2019; Querida Amazonia, 2020) in 46 dokumentov motu proprio

Sveti oče Frančišek je sklical izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, v oktobru leta 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanostiter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je potekala leta 2019.[2] Med letoma 2021 in 2023 poteka škofovska sinoda pod geslom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo, ki jo je sveti oče Frančišek razglasil 24. aprila 2021. Posebnost zadnje sinode je njen začetek na škofijski oziroma lokalni ravni, ki vključuje sodelovanje Božjega ljudstva. Slovesno odprtje je potekalo med 9. in 10. oktobrom 2021 v Rimu ter 17. oktobra 2021 v vsaki lokalni Cerkvi oziroma škofiji. Temeljni mejnik obhajanja 16. splošnega rednega zasedanja škofovske sinode bo oktobra 2023, nato bo sledilo obdobje uresničevanja sklepov, ki bo ponovno vključevalo krajevne Cerkve.

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6.3.2022, 1. postna nedelja, molitev križevega pota, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 7.3.2022

Sv. Lucija ob 18h za vse pokojne iz družine Kompara Vitovlje 20a

Torek 8.3.2022

Ozeljan ob 18h po namenu Šmihel 28

Sreda 9.3.2022

Šempas ob 18h za zdravje Šempas 6, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 10.3.2022

Sv. Lucija v čast Svetemu Duhu Vitovlje

Petek 11.3.2022, prvi petek

Osek ob 18h + Ambrožič Pavel Osek 6d, 8 dan, molitev križevega pota

Sobota 12.3.2022

Šempas ob 8h za župnijo

2. postna nedelja, papeška, 13.3.2022, molitev križevega pota

Ob 7.45 Ozeljan v čast Jezusovi krvi

ob 9h v Oseku + Vinko Zornik Vitovlje 20a

ob 10.30 v Šempasu za odvrnitev vojne

ob 14.30 molitev križevega pota na Vitovlje

Srečanje ŽPS Šempas 10.3.2022 ob 19h

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 15.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

V sedanji svetovni stiski nas Bog sili k novemu razmišljanju in k zdravi pameti

Dan pepelnične srede je dan pričetka velikega posta za osvoboditev našega srca za Kristusa in za mir v Ukrajini in po svetu. Vsi drhtimo v velikem trepetu. Čutimo grožnjo svetovne vojne. Naša misel in molitev gresta na krilih Svetega Duha v srca vseh trpečih, preganjanih in umirajočih. Pepelnični pepel je pepel iz oljčnih vejic, ki pomenijo mir. S tem pepelom smo se zmeraj posuli na začetku posta. To pomeni umiranje grešnemu človeku, da bi na Veliko noč v Kristusu v nas vstal novi človek. Sedaj se sipa na ves svet pepel v vojni porušenih ukrajinskih domov. Pepel vojne v Siriji, Iraku in Afganistanu nas ni dosegel. K nam so od tam prišli mnogi begunci, vendar takrat še nismo občutili grožnjo vojne. Sedaj jo občutimo tudi mi. Lahko jo bomo čutili, Bog ne daj, še bol zaradi atomskega pepela.

Nismo se še opomogli od novega korona virusa in njegovih posledic, ko že moramo zbrati nove moči, da se bomo lahko borili za svoje življenje in za življenje tistih, ki bodo prišli na naša vrata prosit pomoči, kruha in strehe nad glavo. Ne moremo se več postiti zgolj zase in za svojo duhovno okrepitev. Ne moremo več praznovati Velike noči zgolj za svoje duhovno veselje in za obloženo velikonočno mizo. Postili se bomo tudi za druge in za njihovo preživetje. Postili se bomo, da bi drugi prišli do miru, da bi potem lahko tudi mi bili v miru.

Mir, ki ga sklepajo voditelji tega sveta, je zelo jalov mir. Pogodbe o miru čez noč postanejo preperele. Zgrozijo nas laži tistih, ki imajo v rokah svetovni mir. Njihova lahkotnost poseganja po orožju nas vedno znova pretresa in v nas prebuja zgroženost: Kje imajo ti ljudje vest? Kje je njihova človečnost? Kako je to sploh možno v tem času? Ne pretrese jih niti večkratni klic papeža Frančiška, da so pred Bogom odgovorni za svoja dejanja in se nehajo igrati z grožnjo uničenja človeštva.

Vsi ljudje v sebi nosimo svojo zgodbo. Milijone teh zgodb se sestavlja v eno veliko zgodbo o miru ali o vojni. Svetovni voditelji ne morejo nič storiti sami. Lahko delujejo samo, če imajo podporo za mir ali pa za vojno velikanskih množic, ki pa jih sestavljamo vsi posamezniki. V človeškem srcu se odvijajo veliki boji za mir ali za nemir.

Ali je v slovenskih srcih več miru, kot ga je v ruskih in ukrajinskih? Ne. Sploh ne. V vsakem srcu je samo toliko miru, kolikor je v njem tiste tišine, ki zmore v sebi zaslutiti Božjo pričujočnost in glas Boga. Težava pa je v tem, da smo v tem sedanjem času pozabili na Boga. Predali smo se svojemu napuhu in grožnjam. In kje ni napuha in groženj? Povsod sta, prav povsod.

Nebeška Mati Marija nas je v Fatimi opozorila, naj nehamo z grehi zlorabljati Boga drug proti drugemu. Nebeško opozorilo človeštvo ni vzelo resno. In kaj se bo sedaj zgodilo z nami? Se bo zgodil konec? Bog ni bog konca. Bog je čudovit v svojih novih začetkih. V sedanji svetovni stiski nas Bog sili k novemu razmišljanju in k zdravi pameti. Bog nam govori po tej stiski. Govori nam, da ne moremo in ne smemo biti drug proti drugemu. Bog je Oče vse ljudi. Vsi smo njegovi sinovi in hčere. Naša šibkost lahko najde svojo oporno točko samo v Bogu.

Iščimo v tem postnem času Boga. Zelo ga iščimo. Če nas grabita histerija in panika, iščimo Boga. Če nas grabi jeza nad Putinom in njegovim pristaši, iščimo Boga. Če nas grabi sovraštvo do nam nenaklonjenih, iščimo Boga. Če nas grabi obup, iščimo Boga. Svetovna stiska je sedaj naša Kalvarija. Tukaj pa je že Kristus na križu, zato nismo sami ali osamljeni. Na tej Kalvariji nas Bog ne razume po naših človeških načrtih, temveč po svoji nedoumljivi slavi in neskončni ljubezni do nas. V tišini našega srca veliko molimo. Naj bo ta molitev vpitje k Bogu po njegovi bližini, usmiljenju in pomoči. Bog je prav v tej tišini. Čaka nas, hrepeni po nas, ljubi nas.

Že tretja Velika noč v zadnjih letih bo drugačna. Pri prejšnjih dveh se nismo prepustili skušnjavi strahu in žalosti. Tudi letos se ne bomo. Vstali Kristus je naš Rešitelj, naša varnost in naše večno življenje. Kdo je lahko zoper nas, če je vstali Kristus z nami? Nihče. On je naše večno življenje že sedaj in nekoč v Očetovi slavi v prečudoviti večnosti.

Vse naj nas blagoslavlja in tolaži nebeški Oče, ki nam je po Kristusu dal moč Svetega Duha, da ohranimo v sebi tišino Božjega miru in upanja na rešitev iz sedanje stiske.Nebeška Mati Marija, Kraljica miru, naj bo vedno za nami in prosi za nas pri Bogu. Škof Peter Štumf

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27.2.2022, 8. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 28.2.2022

Sv. Lucija ob 18h za vse + iz družine Marinčič Vitovlje 20a

Torek 1.3.2022

Šempas ob 18h za zdravje in Božje varstvo Šempas 163a

Sreda 2.3.2022, pepelnica, začetek postnega časa, pri maši pepeljenje, strogi post

Šempas ob 18h za duhovni napredek v postnem času, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 3.3.2022

Ozeljan ob 18h + Špacapan Danila Šempas 194, pogrebna

Petek 4.3.2022, prvi petek

Osek ob 18h + Faganel Vitovlje 45i

Sobota 5.3.2022

Šempas ob 8h + starši Winkler in Humar Šempas 185

6.3.2022, 1. postna nedelja, molitev križevega pota

Ob 7.45 Ozeljan + Vrban Josip Šmihel 28, 8 dan, hvala za darove za cerkev v Šmihelu

ob 9h v Oseku + Ipavec danilo in + starši Vitovlje 19

ob 10.30 v Šempasu + Podgornik Jože Šempas 13b

Vabim vas na prvo postno predavanje, ki ga bo imel naš škof Jurij v
petek, 4. marca ob 19.30 v Novi Gorici v obnovljeni dvorani. Škof si je dal
naslov: Župnija za sinodo, za prestolnico in za domovino. (Za sinodo
razumemo, za prestolnico - vsi vemo, da bo leta 2025 Gorica in Nova
Gorica evropsko mesto kulture in to presega samo mesto, ampak se dotika
cele Goriške

Priprava na krst v Šempasu 7.3.2022 ob 19h

Srečanje ŽPS Šempas 10.3.2022 ob 19h

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 14.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 21.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 20.2.2022, 7. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 21.2.2022

Sv. Lucija ob 18h + Badalič Vitovlje 65a

Torek 22.2.2022

Šempas ob 18h + Vinko Humar Šempas 185

Sreda 23.2.2022

Šempas ob 18h + starši Terčič Šempas 100, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 24.2.2022

Ozeljan ob 18h + Batič Leonard in Dominik Ozeljan 128a

Petek 25.2.2022

Osek ob 18h + Rozina Winkler Vitovlje 20

Sobota 26.2.2022

Šempas ob 8h v čast in zahvalo Presveti Trojici Šempas 38c

27.2.2022, 8. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan + Ipavec Marko Ozeljan 24

ob 9h v Oseku + iz družine Batič osek 10

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Priprava na krst bo 7.3.2022 ob 19h v Šempasu
 

Izogibanje nevarnostim

Tako kot vedno, ko gremo na pot, se moramo zavedati možnih nevarnosti, ki bi lahko ovirale naš napredek v času sinodalnosti. Navajamo nekaj nevarnosti, ki se jim je treba izogniti, če želimo spodbuditi živahen in rodoviten sinodalni proces.

1) Skušnjava, da bi vodili sami sebe, namesto da bi se pustili voditi Bogu. Sinodalnost ni strateška naloga podjetja, ampak gre za duhovni proces, ki ga vodi Sveti Duh. Skušnjava nas lahko zavede, da pozabimo, da smo romarji in služabniki na poti, ki nam jo je pripravil Bog. Naša skromna prizadevanja za organizacijo in usklajevanje so v službi Boga, ki nas vodi na poti. Mi smo glina v rokah božanskega Lončarja (Iz 64,8).

2) Skušnjava, da bi se osredotočali nase in na svoje trenutne skrbi. Sinodalni proces je priložnost, da se odpremo, pogledamo okoli sebe, vidimo stvari z drugih vidikov in gremo kot misijonarji na obrobja. Zato moramo razmišljati dolgoročno. To pomeni tudi, da moramo razširiti svoj pogled na razsežnost celotne Cerkve in si zastavljati vprašanja, kot so: Kakšen je Božji načrt za Cerkev tukaj in zdaj? Kako lahko uresničimo Božje sanje za Cerkev na krajevni ravni?

3) Skušnjava, da bi vidili le »težave«. Čeprav je izzivov, težav in stisk, s katerimi se soočata svet in Cerkev, veliko, bomo preobremenjeni, obupani in cinični, če bomo pogled upirali le na težave. Če bomo pozornost posvečali le temi, bomo morda spregledali svetlobo. Namesto da se osredotočamo le na tisto, kar nam ne gre dobro, bodimo hvaležni, da Sveti Duh ustvarja življenje, in poglejmo, kako lahko omogočimo, da bi Bog deloval še polneje.

4) Skušnjava, da pozornost posvetimo le strukturam. Sinodalni proces bo seveda zahteval prenovo struktur na različnih ravneh Cerkve, da bi spodbudil globlje občestvo, polnejše sodelovanje in rodovitnejše poslanstvo. Kljub temu se izkustvo sinodalnosti ne bi smelo posvečati predvsem strukturam, ampak izkušnji skupne hoje, da bi po navdihu Svetega Duha razločili nadaljnjo pot. Spreobrnjenje in prenova struktur se bosta uresničila le s trajnim spreobračanjem in prenovo vseh udov Kristusovega telesa.

5) Skušnjava, da ne bi pogledali onkraj vidnih meja Cerkve. Pri izražanju evangelija v našem življenju laiki in laikinje delujejo kot kvas v svetu, v katerem živimo in delamo. Sinodalni proces je čas za dialog z osebami iz sveta ekonomije in znanosti, politike in kulture, umetnosti in športa, medijev in družbenih pobud. To bo čas za razmislek o ekologiji in miru, življenjskih vprašanjih in migracijah. Če želimo izpolniti svoje poslanstvo v svetu, moramo stvari videti širše. To je tudi priložnost za poglobitev ekumenske hoje z drugimi krščanskimi veroizpovedi in našega razumevanja z drugimi verskimi izročili.

6) Skušnjava, da bi izpred oči izgubili cilje sinodalnega procesa. Ko bomo hodili po sinodalni poti, moramo biti previdni, da bo sinodalni proces kljub morebitnim obsežnim razpravam pred seboj ohranil cilj razločevanja tega, kako nas Bog kliče, da skupaj hodimo naprej. Sinodalni proces ne more rešiti vseh naših skrbi in težav. Sinodalnost je naravnanost in pristop za soodgovorno napredovanje v odprtosti za skupno sprejemanje Božjih sadov skozi čas.

7) Skušnjava konflikta in delitev. »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). To je goreča Jezusova molitev k Očetu, v kateri prosi za edinost med svojimi učenci. Sveti Duh nas vodi globlje v občestvo z Bogom in med seboj. Semena delitev ne obrodijo sadov. Nesmiselno je vsiljevati svoje ideje celotnemu telesu, tako da pritiskamo ali omalovažujemo tiste, ki mislijo drugače.

8) Skušnjava, da bi sinodo imeli za nekakšen parlament. S tem bi sinodalnost zamenjali za »politično bitko«, v kateri mora ena stran premagati drugo, da bi lahko vladala. Nasprotovati drugim ali spodbujati spore, ki vnašajo delitve, ogrožajo edinost in občestvo Cerkve, je v nasprotju z duhom sinodalnosti.

9) Skušnjava, da bi poslušali le tiste, ki že sodelujejo v cerkvenih dejavnostih. Ta pristop je morda lažji, vendar zanemarja pomemben del Božjega ljudstva.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13.2.2022, 6. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 14.2.2022

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 83

Torek 15.2.2022

Šempas ob 18h v zahvalo in varstvo sv. Jožefu Vitovlje 81

Sreda 16.2.2022

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 17.2.2022

Ozeljan ob 18h + Živec Alojz in Zvonko Ozeljan 107

Petek 18.2.2022

Osek ob 18h + Marija in Stanko Rijavec Osek 52

Sobota 19.2.2022

Šempas ob 8h + Markočič Pepca in Anglel Šempas 43a

20.2.2022, 7. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan + Karlo in Pepca Mervič Šmihel 33

ob 9h v Oseku + Danilo in starši Rijavec Vitovlje 84

ob 10.30 v Šempasu + Čermelj Margerita Šempas 31

odelovanja v sinodalnem procesu

  • Sinodalnost zahteva čas za podelitev. Vabljeni smo, da govorimo s pristnim pogumom in poštenostjo (parrhesia) in tako vključujemo svobodoresnico in ljubezen. Po dialogu lahko vsi rastejo v razumevanju.

  • Ponižnost pri poslušanju potrebuje tudi pogum pri govorjenju. Vsakdo ima pravico biti slišan, tako kot ima vsak pravico govoriti. Sinodalni dialog je odvisen od poguma tako pri govorjenju kot pri poslušanju. Ne gre za razprave, v katerih bi prepričevali druge, ampak za sprejemanje tega, kar drugi povedo. Sveti Duh tako lahko govori v korist vseh (1 Kor 12,7).

  • Dialog nas vodi k novosti. Pripravljeni moramo biti na spreminjanje svojega mnenja glede na to, kar bomo slišali od drugih.

  • Odprtost za spreobrnjenje in spremembe. Pogosto se upiramo temu, za kar nas poskuša navdušiti Sveti Duh. Poklicani smo k opuščanju stališč samovšečnosti in udobja, zaradi katerih se odločamo zgolj na podlagi tega, kako smo nekaj počeli v preteklosti.

  • Sinode so cerkvena vaja razločevanja. Razločevanje temelji na prepričanju, da Bog deluje v svetu in da smo poklicani poslušati navdihe Svetega Duha.

  • Smo znamenja Cerkve, ki posluša in je na poti. V poslušanju Cerkev sledi zgledu samega Boga, ki posluša krik svojega ljudstva. Sinodalni proces nam daje priložnost, da se odpremo in pristno poslušamo, ne da bi se zatekali k že pripravljenim odgovorom ali vnaprej oblikovanim sodbam.

  • Odvrzimo predsodke in stereotipe. Naše šibkosti in težnja h grešnosti nas lahko obremenjujejo. Prvi korak k poslušanju je, da svoj um in srce osvobodimo predsodkov in stereotipov, ki nas vodijo na napačno pot, k nevednosti in delitvam.

  • Premagajmo nadlogo klerikalizma. Cerkev je Kristusovo telo, polno različnih karizem, v kateri ima vsak član edinstveno vlogo. Vsi smo med seboj odvisni in si delimo enako dostojanstvo znotraj svetega Božjega ljudstva. Po Kristusovi podobi je resnična moč v služenju. Sinodalnost pastirje poziva, naj pozorno prisluhnejo čredi, ki jim je zaupana, laike pa, naj brez zadržkov in iskreno izrazijo stališča. Vsi poslušajo drug drugega iz ljubezni, v duhu občestva in našega skupnega poslanstva. Tako se bo moč Svetega Duha kazala na različne načine v celotnem Božjem ljudstvu in po njem.

  • Rešimo se virusa samozadostnosti. Vsi smo na istem čolnu. Skupaj sestavljamo Kristusovo telo. Če opustimo privid samozadostnosti, se lahko učimo drug od drugega, hodimo skupaj in služimo drug drugemu. Lahko gradimo mostove onkraj zidov, ki nam včasih grozijo z ločitvami – zidov starosti, spola, bogastva, različnih sposobnosti, stopnje izobrazbe itd.

  • Premagujmo ideologije. Izogibati se moramo temu, da bi dajali večji pomen idejam kot resničnemu življenju v veri, ki jo ljudje živijo na konkreten način.

  • Vzbudimo upanje. Dejanja pravičnosti in resnice ne želijo pritegniti pozornosti ali priti na naslovnice, temveč je njihov cilj biti zvest Bogu in služiti njegovemu ljudstvu. Poklicani smo biti svetilniki upanja in ne preroki pogube.

  • Sinode so čas za sanje in »preživljanje časa s prihodnostjo«. Povabljeni smo k ustvarjanju krajevnega procesa, ki bo navdihoval ljudi in iz katerega ne bo nihče izključen, ter ustvarjati vizijo prihodnosti, polno veselja evangelija. Sodelujočim lahko pomagajo naslednja priporočila (prim. Christus Vivit):

    • imeti inovativen pogled: ustvarjalno in z nekaj drznosti razviti nove pristope;

    • biti vključujoč: sodelujoča in soodgovorna Cerkev, ki je sposobna ceniti svojo bogato raznolikost, sprejema vse tiste, ki jih pogosto pozabljamo ali se zanje ne zmenimo;

    • poslušati vsakogar in vse: če se učimo drug od drugega, bomo lahko bolje odražali čudovito večplastno resničnost, kakršna naj bi bila Kristusova Cerkev;

    • interpretacija »skupne hoje«: hoditi po poti, na katero Bog kliče Cerkev za tretje tisočletje;

    • razumeti idejo soodgovorne Cerkve: ceniti in vključevati edinstveno vlogo in poklic vsakega člana Kristusovega telesa za prenovo in izgradnjo celotne Cerkve;

    • po ekumenskem in medverskem dialogu iti k drugim: sanjati skupaj in hoditi skupaj z vso človeško družino.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6.2.2022, 5. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 7.2.2022

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo sv. Jožefu Vitovlje 45h

Torek 8.2.20222, Prešernov dan

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Bogu in MB Šempas

Sreda 9.2.2022

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 10.2.2022

Ozeljan ob 18h + Ana Merhar Ozeljan

Petek 11.2.2022, Lurška MB, dan bolnikov

Osek ob 18h za zdravje Osek

Sobota 12.2.2022

Šempas ob 8h za pokojne prednike Šempas 163a

13.2.2022, 6. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan + Anton Štrukelj in + starši Velikonja Ozeljan 10a

ob 9h v Oseku za Božje varstvo Osek

ob 10.30 v Šempasu + mama Jelka Cigoj p. n. Šempas 38c

dr. Anton Stres Vera in kultura

Tesno povezanost vere in kulture nakazuje že dejstvo, da imata besedi kultura in kult, bogočastje, isti koren. Ta besedni izvir je glagol »colo«, ki pomeni obdelovati, gojiti ali vzgajati, izkazovati čast ali častiti. V primeru kulture gre za negovanje človeškega duha »cultura animi«. Človek ne obdeluje in ne neguje samo zemlje, ampak tudi samega sebe in svoje odnose. Če je kultura omika, tudi olika, kot negovan odnos do bližnjega, nikakor ni zanemarljiv, čeprav je – žal – velikokrat zanemarjen. Sovražni govor ali celo pozivanje k sovraštvu je vse kaj drugega kakor kultura. Sicer pa je kultura gojen, negovan duhovni odnos, ki ga ima človek do resnice, dobrote in lepote in s tem tudi do Najvišjega, ki v sebi združuje resnico, dobroto in lepoto. Verovanje z vsemi svojimi tremi bistvenimi sestavnimi deli, namreč, prvič s svojo govorico in teoretičnim učenjem ter simbolnimi predstavami o tem, kaj je res kot poslednji smisel človeškega življenja, drugič s svojimi praktičnimi bogoslužnimi, kultnimi navodili in etičnimi, vsakdanjimi življenjskimi normami, ki odgovarjajo na vprašanje, kaj je dobro in prav, ter končno tretjič s svojimi institucionalnimi in občestvenimi skupnostmi pričevanja in postavljanja samega sebe v širše družbeno in politično okolje je od vsega začetka del splošnejše nege, skrbi in vzgoje, ki jo človek kot duhovno bitje namenja tudi odnosu do sebe, do bližnjega in do Boga ter s tem razvija sebe kot kulturno bitje.

Duhovnost kot skupni vir kulture in verovanja

Kult ali verovanje torej ni zunaj kulture, ampak je njen sestavni del. Vera in kultura si ne stojita vsaksebi tako, da bi se nato bilo treba vprašati, kako naj ju povežemo ali združimo, ampak je vera poseben in svojevrsten izraz iste človekove duhovnosti, ki človeku ne dopušča, da bi živel zgolj neposredno nagonsko, nepremišljeno in nekritično, se pravi brez tistega notranjega odmika, zaradi katerega ne samo govorimo ali delamo, ampak tudi vemo, da govorimo in delamo in se ravno zato lahko tudi sprašujemo, kako govoriti in delati in ne nazadnje: čemu govoriti in delati.

Bistvo človekove duhovnosti je ravno notranja navzočnost samemu sebi, odsevanje samega sebe v samem sebi. Človek je edino bitje, ki lahko naredi nekaj, česar poprej še ni bilo: nekaj novega. S tem pa smo v jedru in izviru kulture v širšem pomenu besede, kulture ali civilizacije, ki pomeni svet, ki ga človek ni podedoval od narave, ampak ga je naredil oz. ustvaril sam. Tega druga živa bitja ne poznajo. Kultura v širšem pomeni besede, ki jo imenujemo tudi civilizacija, je narejeni svet in obsega številna področja. To je najprej področje človekove proizvodnje dobrin in potrebnih stvari za telesno preživetje. To je tudi svet družbenih in političnih institucij, s katerimi človek oblikuje svoje odnose s sebi enakimi. Končno pa je to tudi svet, ki je povezan s človekom kot simbolnim bitjem, ki z uporabo najrazličnejših simbolov in znamenj gradi idealni svet in meri onstran tega, kar mu je neposredno dano. Leta 1982 je UNESCO kulturo opredelil kot »niz značilnih duhovnih in gmotnih, intelektualnih in čustvenih potez, ki zaznamujejo neko družbo ali družbeno skupino. Kultura obsega poleg umetnosti in literature tudi življenjske navade, osnovne človekove pravice, vrednostne sisteme, tradicije in verovanja. Kultura človeka usposablja da razmišlja o sebi. Kultura nas dela značilno človeška, umna bitja, obdarjena s kritično presojo in čutom za moralno obveznost. S pomočjo kulture razpoznavamo vrednote in sprejemamo odločitve. S pomočjo kulture izraža človek samega sebe, se začne zavedati sebe, priznava svojo nepopolnost, se sprašuje o svojih lastnih dosežkih, išče neutrudno nove smisle in ustvarja dela, preko katerih prerašča svoje omejitve.« Tudi vera je torej del kulture in po našem prepričanju celo njen bistveni sestavni del.

Če se omejimo na kulturo v ožjem pomenu besede, se pravi na umetnost, se tukaj človekova sposobnost, da ustvarja nekaj novega, pokaže v posebni luči. Kultura v ožjem pomenu besede so bolj ali manj genialne intelektualne, umetniške in duhovne stvaritve. To so stvaritve posameznikov, ki so v svojem spraševanju po zadnjem smislu odkrivali velike vrednote, ki dvigajo duhovno življenje ljudi ter gojijo in negujejo duha v njegovem najvišjem stremljenju po resnici, dobrem in lepem. Tu se kultura kot »cultura animi«, kot negovanje duha, najbolj pokaže. Papež Janez Pavel II. je v znamenitem govoru v UNESCO v Parizu leta 1980 kulturo na zgoščen način označil kot »tisto, po čemer človek kot človek postaja bolj človek«.

Med kulturnimi stvaritvami v širšem pomenu besede, se pravi med civilizacijo, in kulturo v ožjem pomenu besede, je razlika tudi v tem, da civilizacijski dosežki zastarijo, kulturne stvaritve pa so trajne in večne. Védenja o naravi v nas in zunaj nas, kakor so ga imeli pred stoletji, in tehničnih pripomočkov, recimo v medicini, ki so jih na osnovi takratnega védenja uporabljali, danes ne uporabljamo več. Védenje je podrejeno človekovi koristnosti in uporabnosti, zato je moralo prepustiti mesto drugim spoznanjem. Drugače pa je z velikimi kulturnimi stvaritvami, ki niso vezane na neposredno, se pravi materialno koristnost in uporabnost, temveč na »cultura animi«, na negovanje in dviganje človekovega duha. Torej na kvantiteto imetja, temveč na kvaliteto bivanja. Take so etične vrednote ljubezni in nesebičnosti, se pravi svetosti, ter velike stvaritve na področju lepega, bodisi v literaturi bodisi v likovni umetnosti ali glasbi. Le-te tudi danes ostajajo v polni veljavi, četudi smo medtem v marsičem spremenili slog in način ustvarjalnosti. Védenje o naravi ter njegova tehnična in ekonomska uporabnost, ki je bila v veljavi pred tisoč leti, sta danes izgubila svojo vrednost. Svetost svetnikov pred tisoč leti in vzvišenost navdiha gotskih katedral ali pesniških stvaritev pa nista obledeli. S svojo kulturo v ožjem pomenu besede kot negovanjem duhovne kvalitete bivanja se človek povzpne nad minljivost, začasnost in prehodnost ter se dotakne tistega, kar ostaja in kar kljubuje časovni minljivosti – absolutnosti.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. navadna nedelja, 30.1. 2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Na Škofijski gimnaziji Vipava vabijo na informativna dneva v petek, 11. februarja ob 9h in 15h ter v soboto, 12. februarja ob 9h. Na strani www.sgv.si bodo objavljene povezave za spletni obisk v živo in ostale informacije.

Zaradi korona krize, in premajhne udeležbe, veruk za vse veroučence ta teden odpade.

 

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 31.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Vinko Zornik p. n. Osek 4b

Torek 1.2.20222

Šempas ob 18h + Brankovič Šempas 193a

Sreda 2.2.2022, Jezusovo darovanje v templju - svečnica

Šempas ob 18h + Humar Marija U. Talcev 8 Deskle, pogrebna, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 3.2.2022

Ozeljan ob 18h + Pavlin Magdalena Ozeljan

Petek 4.2.2022

Osek ob 18h + Mitja Blokar in Karel Faganel Osek 17

Sobota 5.2.2022

Šempas ob 8h + Alojz in Pavla Samokec Šempas 61b

6.2.2022, 5. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan za domovino Ozeljan 31j

ob 9h v Oseku + Jože Peršič Osek 16

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Kako naj se starši soočimo z nemotiviranostjo, slabo samopodobo, tesnobo in depresijo otrok in mladostnikov ter kako naj jim pomagamo, da bodo v času epidemije lažje krmarili skozi šolske obveznosti? O tem sta nam spregovorila psiholog in dr. zakonske in družinske terapije Miha Rutar ter zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc.

Ključna je uglašenost starša na otrokove potrebe

Starši se pogosto sprašujemo, kako krmariti med popustljivostjo in strogostjo. Dr. Miha Rutar pravi, da enoznačnega odgovora na to vprašanje ni mogoče podati, svetuje pa, da se pri iskanju prave poti v vzgoji starši opirajo na koncept varne navezanosti. Spodbuja, da se uglasijo na otrokove potrebe, zaznajo njegovo stisko in najdejo odgovor nanjo (z besedami, dejanjem, spodbudo …), pri čemer pa morajo biti previdni, da jih otrokova stiska ne preplavi.

Dr. Rutar je v pogovoru spregovoril tudi o tem, kako prepoznati razliko med mladostniško muhavostjo in nemotiviranostjo ter depresijo. Opomnil je, da je muhavost povsem normalen pojav v najstništvu, ki ga je potrebno sprejeti. Pozorni pa je potrebujemo biti, kadar starši opazijo, da so nihanja v razpoloženju mladostnika zares globoka, kadar se najstnik umakne iz svoje socialne sredine, kadar postaja apatičen, kadar starši opazijo agresijo, motnje prehranjevanja, povečano razdražljivost in intenzivne izbruhe … Zelo pozorni morajo biti tudi takrat, kadar opazijo, da je otrok nagnjen k samopoškodovanju.

Če tesnobo samo razumem, se nič ne spremeni.”

Naš sogovornik je ob koncu pogovora spodbudil še k temu, naj bodo starši otrokom in mladostnikom v času epidemije še bolj v oporo (ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih). Pravi, da samo razumevanje tesnobe le-te še ne zmanjša, zato je pomembno, da se starši najprej trudijo otroku prisluhniti, potem pa mu tudi pomagajo poiskati prvi korak k premagovanju strahov in stisk, ki jih doživlja.

Zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc pa je spregovorila o tem, kako pomagati otroku, da se bo v času epidemije lažje soočal s šolskimi obveznostmi. Spodbuja, da družine v vsakdan vpeljejo rutino, ki omogoča vsem članom v družini občutek varnosti. Predlaga, da si dnevno vzamejo čas za gibanje na svežem zraku, za branje, igranje družabnih iger ter za gospodinjska opravila, ki naj jih opravljajo skupaj. Podala je tudi kar nekaj predlogov, kako naj si družine organizirajo čas, da bodo lažje uskladile vse obveznosti svojih otrok in mladostnikov ter obveznosti, ki jih staršem nalaga služba.

Med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami, ki jih je epidemija COVID-19 najbolj prizadela so tudi otroci in mladostniki, ki nimajo stika s svojimi vrstniki, med njimi najbolj trpijo tisti, ki doma doživljajo nasilje, saj jim je bila šola tisti »varen« prostor, kjer so se lahko vsaj začasno umaknili od nasilja iz domačega doma.

Druga skupina, ki med epidemijo zelo trpi pa so samske ženske, ki skrbijo za otroke, saj se njihove službene obveznosti tudi med epidemijo niso zmanjšale, kar povzroča dodaten stres.

Zelo pomembno je, kot pravi mag. Janja Grilc, da so starši zelo pozorni na spremembe v obnašanju otrok. Padec učnega uspeha, odsotnost želje po igri z vrstniki, težave s spanjem in nočne more ter kakršne koli druge stiske v šoli, kažejo na otrokove težave. Ob tem je zelo pomembno, da starši najprej poskrbijo zase, za svoj občutek varnosti, ker bodo le tako ta občutek lahko dali tudi otroku v njegovi stiski in bodo otrokom v polnosti na voljo.

Potrebno je najti razloge za to, da človek ne more več nadzirati svoje jeze. Nasilje ni le udarec, ampak tudi čustvena zloraba, poniževanje, sramotenje, manipulacija z drugimi.

Ob tem je Grilčeva dodala, da je za nekatere otroke to, da se morajo ukvarjati z računalniki lahko vir tesnobe, prihaja tudi do “digitalnega stresa”, kar je za za otroke velika obremenitev. Veliko stisk pa doživljajo tudi mladostniki, ki so na nek način (pred epidemijo) že odšli na pot osamosvajanja, sedaj pa morajo ves svoj čas preživeti doma, ob starših, s tem pa izgubljajo kontrolo.

Grilčeva je v oddaji Faktor med drugim pojasnila tudi, kako so se družine prilagodile na razmere v epidemiji, kako lahko starši obravnavajo stiske otrok in mladostnikov, kako poiskati vzroke za jezo, bes in agresijo v družini ter zakaj je pomembno ubesediti in priznati, da imamo težave.

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 23.1.2022, 3. nedelja, nedelja Božje besede, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 24.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Rus in Zerbo Vitovlje 81

Torek 25.1.20222

Šempas ob 18h v čast MB v zahvalo in priprošnjo

Sreda 26.1.2022

Šempas ob 18h + Miro Oberdank Šempas 37a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 27.1.2022

Ozeljan ob 18h + starši Pavlič Ozeljan 37

Petek 28.1.2022

Osek ob 18h za vse + Badalič Osek 42

Sobota 29.1.2022

Šempas ob 8h + Žgavec Frančiška Šempas 6a

4. navadna nedelja, 30.1. 2022

Ob 7.45 + starši Pavla in Franc Krapež Ozeljan 31j

ob 9h v Oseku + Winkler Roza Vitovlje 31

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

NEDELJA BOŽJE BESEDE

Jezus kliče: »Verujte evangeliju!« Zelo naravnost nas povabi, da bi vzeli resno besede:

»Verujte, da je Bog zelo blizu: nastavil je svoje uho in Vas posluša. Verujte, da Vam lahko

spregovori.« S to vero, dragi bratje in sestre, prisluhnimo Božji besedi. Vse, kar slišimo, vidimo

in doživimo, v nas pusti neko dogajanje – neko zgodbo. Ko Peter in Andrej zaslišita besede

»Naredil vaju bom za ribiča ljudi«, se v njiju zagotovo prebudi želja, da bi se to uresničilo,

verjetno pa tudi zanimanje za Jezusa. Ko poslušamo odlomke iz Svetega pisma, se v nas prav

tako prebudijo različne misli, tudi želje in čustva.

Kdo bo ob prebiranju Svetega pisma rekel: »Nič posebej nadnaravnega ni bilo v tem …«

Gospod si zares izbira zanimiv način nagovarjanja: pred mnogimi leti je sprožil svetopisemske

dogodke, nato navdihnil pisatelje, v sedanjem času pa govori tako, da uporablja usta bralcev,

da njegovo besedo posredujejo poslušalcem. Kdo bi pomislil: Ali je to sploh lahko pristen

osebni nagovor? Ali ni to premalo? Pa ni premalo, prav nasprotno, ta način je v Božjih zgodbah

prej pravilo kot izjema. Bog se rad umika. S tem poveliča svoje služabnike. Na ta način dá

priznanje udeležencem svetopisemskih zgodb, priznanje evangelistom, priznanje bralcem in

priznanje poslušalcem. Gospod gre na zadnje mesto, da človek pride v ospredje. Apostol Pavel

pravi: »Vse to je namreč zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem

obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo.« (2 Kor 4,15) Na tak način potekata posredovanje

Božjega razodetja in prenos misli srca izpred tisočletij v naš čas in v naša srca. Pri tem načinu

Bog hkrati nagovarja širšo množico. Tak nagovor je podoben igranju glasbenika, na primer

violinista, ki ga posluša cel avditorij poslušalcev.

Po eni strani Bog sicer res govori množici, a ko besede pridejo v nas, začne Sveti Duh spodbujati

navdihe in nove misli, da obstaja še nekaj večjega. Morda sem zelo srečen v zakonu, a nekje v globini se

zavedam, da moram tudi svoji ženi dati svobodo in ne smem vseh svojih upov obesiti nanjo in

prikrito zahtevati, da mora biti neskončno popolna. Bog je vskočil, On mi govori, da je popoln

in da se lahko s svojo ženo sprostim.

Ob vsakem branju Svetega pisma se začnejo v našem srcu prebujati misli in čustva. Oboje ima

lahko izvor zgolj v naših človeških mislih, lahko so skušnjave hudiča, lahko pa v njih govori

naš Stvarnik – Bog. Da bi vedeli, kaj je kaj, potrebujemo klic k Svetemu Duhu, da nam pomaga

najti resnico.

Bratje in sestre, morda je bilo to razmišljanje nekoliko naporno in zapleteno, a vredno se je

potruditi. Prek branja Svetega pisma je dejansko možen oseben stik z živim Bogom. Ta stik je

Petra, Andreja, Jakoba in Janeza tako navdušil, da so se v celoti izročili Jezusu in ugotovili, da

»podoba tega sveta mineva«, Bog pa daje življenje na veke. Preberite od časa do časa kakšen

odlomek in dajte nebeškemu Očetu priložnost, da vstopi v oseben stik z Vami.

Da bo pot do tja nekoliko lažja, ponovimo še enkrat osrednje sporočilo današnjega razmišljanja:

»Obudite vero, da Vam Bog govori v srcu, ko berete Sveto pismo. Berite počasi in bodite

pozorni, kaj Bog po besedah in stavkih v Vas prebuja. Začnite pogovor z Njim o vsem tem, kar

je povedal.« Torej: vera, branje počasi, z Bogom se pogovarjaj.

Naj nam Devica Marija, ki je bila in je še vedno v globokem osebnem stiku z Jezusom – Besedo,

po kateri Bog govori s svetom, pomaga pri razločevanju misli, ki jih spodbudijo odlomki

Svetega pisma, in nas po milosti evharistije spodbudi, da se s svojim celotnim življenjem

obrnemo k Bogu, ki se želi z nami pogovarjati prek Svetega pisma.

Amen.

Gregor Bregar


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16.1.2022, 2. navadna, nedelja verskega tiska, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 17.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + starši Fornazarič Vitovlje 63

Torek 18.1.20222, začetek molitve za edinost kristjanov

Šempas ob 18h + Košuta, Živec, Mavrič

Sreda 19.1.2022

Šempas ob 18h + Leopolda Cingrle Šempas 41, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 20.1.2022

Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 25a

Petek 21.1.2022

Osek ob 18h + Perina in Cvetko Kosovel Vitovlje 63e

Sobota 22.1.2022

Šempas ob 8h po namenu

23. nedelja, nedelja Božje besede

Ob 7.45 v Ozeljanu + Vrban Branko Šmihel 18

ob 9h v Oseku + Anica in Slavko Ušaj Vitovlje 63e

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Zavajajoče vsebine, polresnice in neresnice

Ne verjemite vsemu, kar preberete na internetu. Pravzaprav je bolje, da dvomite o vsem, kar berete, ali vidite – še posebej ne verjemite le enemu viru. Ker je na internetu vse več lažnih novic, ki jih poznamo tudi pod angleškim izrazom fake news, in drugih laži, je treba biti pozoren in se naučiti prepoznavati, katere novice so prave in katere ne. Živimo v vse bolj povezanem svetu informacij, v katerem je širjenje lažnih novic precej enostavno, zato moramo biti pri branju novic in sprejemanju različnih informacij vedno bolj kritični.

Viri lažnih novic so zelo različni, družabna omrežja pa so najpogostejša platforma za njihovo deljenje. O družabnih omrežjih, kot so FacebookTwitterSnapchat ipd. ne smemo razmišljati zgolj kot o straneh, namenjenih komunikaciji, ampak tudi kot o kanalih, prek katerih se širi politična ali kakršnakoli druga propaganda. Velik del svetovne populacije uporablja družabna omrežja, a se mnogo uporabnikov verjetno ne zaveda, da so postala novo politično orodje za širjenje resnic in neresnic. Upoštevati moramo tudi, da je eden izmed glavnih razlogov za objavo in širjenje lažnih novic služenje denarja preko prikazovanja oglasov. Z namenom, da se prepreči ali vsaj zameji širjenje lažnih novic, se družabna omrežja trudijo na različne načine. Poleg razvoja orodij za prepoznavanje takšnih novic pripravljajo tudi različna izobraževalna orodja in nasvete uporabnikom. 

Tu je nekaj osnovnih vodil, ki vam bodo pomagala ohraniti kritičnost in lažje prepoznati lažne novice.

  • Če vas zanima neka tema ali polemika, pobrskajte nekoliko globlje. Preberite proti argumente, preverite, ali gre morda za starejšo sliko ali video, ki so ga preuredili in ga izvzeli iz konteksta.

  • Preverite vire. Poskušajte ugotoviti izvor informacij, ki jih berete in se prepričajte, da gre za zanesljive vire. Kadar berete članke, si oglejte njihove izvorne povezave. Gre za enega izmed najpreprostejših korakov, a si zanj le malo ljudi vzame čas. Spletni dnevniki (blogi) in novice so običajno povezani z drugimi spletnimi stranmi. Preklikajte skoznje in sami preberite izvorne informacije. Ugotovili boste, da si nekateri blogerji sploh ne vzamejo časa, da bi dejansko prebrali članek in le zapišejo svoj odziv na interpretacijo naslova.

  • Razlikujte med mnenjem in dejstvom.

  • Eden izmed najpomembnejših načinov za zaščito pred lažnimi novicami je kritično mišljenje. Bodite kritičen bralec. Dvomite o vsem, kar vidite. Postavljajte veliko vprašanj, raziskujte in bodite pozorni, če se stvari ne ujemajo. Pomembno je, da ostanete skeptični.

  • Pazite se domnevno resničnih zgodb, ki so se zgodile »prijatelju prijatelja.« To je običajna praksa urbanih mitov, da bi zgodba pridobila verodostojnost. Podobno ne domnevajte, da sklicevanje na nekoga zagotavlja legitimnost – lahko je del prevare!

  • Ne oblikujte mnenj na podlagi čustev – počakajte nekaj časa, preden se opredelite. Lažne novice so v veliko primerih namreč ustvarjene z namenom, da pri bralcih vzbudijo ekstremno reakcijo.

Lažne novice ali fake news so lahko za avtorje odličen vir zaslužka, zato sumljivim novicam ne verjemite in ne klikajte nanje. Če se zdi predobro, da bi bilo res, verjetno tudi je. Uporaba zdrave pameti je najboljša zaščita pred prevaro.

Verodostojnost informacij lahko preverimo na spletnih straneh, ki se ukvarjajo s preverjanjem informacij

Lažne novice (znane tudi kot neželene novice, psevdo novice ali lažne novice) je oblika novic, ki je sestavljena iz namernih dezinformacij ali prevar, ki se širijo prek tradicionalnih novic (tiskanih in predvajanih) ali spletnih družbenih medijev. Digitalne novice so vrnile in povečale uporabo lažnih novic ali rumenega novinarstva. Ponarejene novice se potem pogosto odzivajo kot napačne informacije na platformah družbenih medijev in občasno najdejo svojo pot tudi do običajnih medijev.

Lažne novice se običajno pišejo in objavljajo z namenom, da se zavedejo, da bi škodovali agenciji, subjektu ali osebi in / ali se tako finančno ali politično okoristili. Za povečanje bralstva pogosto uporablja senzacionalistične, nepoštene ali povsem izmišljene naslove. Podobno zgodbe in naslovi v „klik vabah“ (clickbait) prinašajo oglaševalske prihodke od te dejavnosti. Ustreznost lažnih novic se je v politiki po resnici povečala. Za medijske prodajalne je ključno, da pritegnejo gledalce na svoja spletna mesta, potrebna za ustvarjanje prihodkov od spletnega oglaševanja. Objava zgodbe z lažno vsebino, ki pritegne uporabnike, koristi oglaševalcem in izboljša ocene. Preprost dostop do oglaševalskih prihodkov na spletu, povečana politična polarizacija in priljubljenost družbenih medijev, predvsem Facebook News Feed-a, so vključeni v širjenje lažnih novic, ki tekmuje z legitimnimi novicami. V ustvarjanje in širjenje lažnih novic, zlasti med volitvami, so redno vpleteni tudi mnogi sovražni vladni akterji, ki so po nekaterih raziskavah tudi zelo uspešni.

Nekaj iz zgodovine Leta 522 pred našim štetjem po smrti perzijskega cesarja Cambysesa je skupina lovcev moči, ki jih je vodil Darius, razširila lažno novico, da človek, ki je nasledil Cambysesa, ni njegov brat in zakoniti dedič Bardia, ampak uzurpator. Skupina je nato uprizorila upor, ubila »lažnega Bardijo« in krono podelila svojemu poglavarju Dariju. Lažne so bile novice uporabljene za spodbujanje francoske revolucije iz leta 1789. Revolucionarni voditelji so trdili, da je bil zapor Bastille poln "junaških borcev za narod." Ko pa so stavbo zajeli, je vsebovalo le sedem zapornikov, vsi navadni kriminalci. Ko je prišlo do plime, so bile proti voditeljem revolucije uporabljene lažne novice. Robespierreja, najbolj radikalnega od revolucionarnih voditeljev, so obtožili, da se je na skrivaj poročil s hčerko Luja XVI, kot prvi korak k uveljavljanju krone. Za nagrado je dobil giljotino.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja 9.1.2022, Jezusov krst, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 10.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Winkler Roza Vitovlje 31, 8 dan

Torek 11.1.20222, Pavlin Oglejski

Šempas ob 18h za zdravje Šempas 167b

Sreda 12.1.2022

Šempas ob 18h + Dušan in Alenka Lenščak p. n. Ferjančič, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 13.1.2022

Ozeljan ob 18h + Pavlin Magdalena Ozeljan 66d

Petek 14.1.2022

Osek ob 18h + Ivan Krapež p. n. Kogoj Vitovlje 72

Sobota 15.1.2022

Šempas ob 8h + Vrban Martin Šmihel 18

2. navadna, nedelja verskega tiska

Ob 7.45 v Ozeljanu + starši Povšič in Živec Ozeljan

ob 9h v Oseku za Božji Blagoslov in varstvo osek

ob 10.30 v Šempasu za župnijo


 

Pomen in razlaga krsta

Kakor se življenje začenja z rojstvom na ta svet, se s krstom začne življenje v oni svet. Življenje se začne z rojstvom in to je za vsakega starša svet trenutek. Ko se človek rodi, se ga Jezus želi dotakniti, se mu približati, in to naredi s svetim krstom. Sveti krst je torej prvi Jezusov dotik, je prvi zemeljski dotik Boga.

Krst je tako vir in začetek vseh milosti, brez krsta ne moremo prejeti drugih zakramentov, drugih milosti in blagoslovov.


 


 

Katekizem Katoliške Cerkve nam pravi:

1213 Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu (“vitae spiritualis ianua”) in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.

1214 Ta zakrament imenujemo krst po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško “baptizein”) pomeni “potopiti”, “utopiti”; “potopitev” v vodo naznačuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom (prim. Rim 6,3-4; Kol 2,12) kot “nova stvar” (2 Kor 5,17; Gal 6,15).

Kristjanu smo po svetem krstu čudovito obdarovani?V nas je po krstu namreč navzoč sam Jezus Kristus. On deluje v duši krščenca. Ljudje samo omogočimo prejemanje zakramenta. Tako zunanje dejanje krsta opravimo ljudje, Bog pa daje notranje prerojenje. Do prejema zakramenta svetega krsta je človek grešnik, saj je v stanju izvirnega greha. V njem ni milosti oziroma nadnaravnega življenja. Ni v prijateljskem razmerju z Bogom. Ni Božji otrok. Ni član Cerkve. Zato je za človeka prejem tega zakramenta tako bistven.

 

KAJ SE ZGODI PRI SVETEM KRSTU?

  • Bog človeku izbriše izvirni greh. Odraslemu človeku pri krstu odpusti tudi vse druge grehe, storjene do trenutka krsta.

  • Bog človeka iz grešnika prerodi v svetnika. Človek prejme posvečujočo milost, stanje svetosti. Ob krstu v duši ni več sledi greha.

  • Postane Božji maziljenec, božji izbranec.

  • Človek postane Božji otrok. Med Bogom in človekom nastane najtesnejša sorodstvena vez – Božja »posvojitev«.

  • Človek postane član novozaveznega Božjega ljudstva – član Cerkve.

  • Odpre se mu možnost, da bo postopoma prejemal še druge zakramente.

  •  Stopi na pot krščanstva, ki najbolj varno in zanesljivo vodi v večno življenje v nebesih.

 

KRŠČANSTVO JE POKLIC

Biti krščen, biti kristjan, je poklic. Na vsak poklic se je treba pripraviti. So leta študija in izpitov, je čas prakse in čas nenehnega izpopolnjevanja za vedno boljše opravljanje poklica. Bi bil lahko kdo dober inženir, zdravnik, profesor ali ekonomski tehnik, če bi hodil samo v prvi in drugi razred osnovne šole?

Na krščanski poklic, ki naj bi ga človek opravljal 24 ur na dan brez upokojitve vse do smrti, pa se mnogi pripravijo samo z nekajletnim veroukom; uro na teden. Ker to ne zadostuje, mnogi ne živijo kot kristjani. Božje življenje v njih zamre, opustijo versko prakso ali žive kot bi ne bili kristjani.

Pravi kristjan živi svoj poklic doma in v službi, v šoli in na ulici, pri športu in počitku. Poleti in pozimi. Med šolskim letom in v času počitnic. Doma in na dopustu. Na veliko noč in na Silvestrovo. Vsak delavnik in vsak dan. Ko je sam in ko je v družbi. V javnem in zasebnem življenju.

Živeti krščanski poklic pomeni: Živeti prvotno svetost! Pomeni trdno verovati v Boga. Vsak dan moliti z vsem srcem. Zavzeto sodelovati vsaj vsako nedeljo in vsak praznik pri sveti maši. Redno hoditi k sveti spovedi. Redno se hraniti z Jezusovim Telesom pri svetem obhajilu. Kdor živi kot zakonec, se poroči cerkveno! V času bolezni ali starosti gre k spovedi, prejme sveto obhajilo in bolniško maziljenje. Kristjan si bo močno prizadeval spolnjevati Božje in cerkvene zapovedi. Ljubi vsakega človeka.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. nedelja po Božiču, 2.1.20222, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 3.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Torek 4.1.20222

Ozeljan ob 18h + Radomir Pavlin Ozeljan 47

Sreda 5.1.2022

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 6.1.2022, sveti trije kralji

Šempas ob 18h + Remec Gabrijela Osek 108, otroci darujejo za misijone.

Petek 7.1.2022

Osek ob 18h + Anton Winkler Vitovlje 31

Sobota 8.1.2022

Šempas ob 8h + Mirka in Rudolf Cernatič Šempas 14

Nedelja 9.1.2022, Jezusov krst

Ob 7.45 v Ozeljanu + Bogu v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Marinčič Marjan Vitovlje 45h

ob 10.30 v Šempasu + Humar Vinko Šempas 185


 

Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.

Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.

Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.

Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + ... .

Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil.« Tako pravi odpev k hvalospevu Moja duša v drugih večernicah molitvenega bogoslužja današnjega praznika Gospodovega razglašenja. Grško ime zanj je epifania, pomeni pa razodetje Kristusovega mesijanskega veličastva. Modri so Otroka, h kateremu jih je pripeljala nenavadna zvezda, priznali za mesijanskega kralja in ga »razglasili« med svojimi rojaki. Ob čudežu spremenitve vode v vino na svatbi v Kani Galilejski, poroča evangelist Janez, je Jezus »začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo«. Pri Jezusovem krstu v reki Jordanu pa ga je nebeški Oče sam razglasil za svojega Sina.

Vzhodne krščanske Cerkve praznujejo 6. januarja praznik bogojavljenja Gospoda Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa kot enega največjih praznikov že od najstarejše dobe. Posvečen je Jezusovemu krstu v Jordanu, kjer se je razodelo njegovo božanstvo. Pri nas in po vseh deželah sveta, kjer so evangeljsko oznanilo sprejeli iz Rima, pa se današnji praznik v ljudskem govoru ne imenuje Razglašenje Gospodovo, ampak praznik Svetih treh kraljev. Izraza »razglašenje« in »trije kralji« si nista nasprotna, temveč se med seboj dopolnjujeta. Modri, o katerih piše na začetku drugega poglavja svojega evangelija sveti Matej, so že v prvi Cerkvi veljali za »prvence poganskega sveta«: v njih so bili na neki način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje.

Evangeljsko pripoved, ki se bere leto za letom pri praznični maši, je legenda dopolnila in pesniško olepšala. Modri so Detetu darovali tri darove zlato kot velikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku zato je ljudska domišljija dala vsak dar v roke enemu. Zgodaj je določila tudi njih imena, ki so se v teku časov spreminjala do sedanjih oblik: Gašper, Miha (Melhior), Boltežar (Baltazar). Vsebino številnih legend povzema naš narodopisec dr. Niko Kuret takole: »Srednji vek je na svoj način spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivolas – Gašper mladenič dvajsetih let Boltežar pa mož; tako naj bi bili simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi bili sveti trije kralji simbolično predstavljali pogane betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude - Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar pa hamitov, zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropca, Gašperja kot Azijca, Boltežarja pa kot Etiopca - črnca... Vsa ta dediščina srednjeveške pobožne domišljije se je skozi stoletja ohranila v naš čas. Po njej upodabljajo umetniki svete tri kralje na slikah in kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi je mož, tretji je črnec...« Domnevne ostanke svetih treh kraljev so hranili v stolnici v Kölnu ob Renu, kamor se je zgrinjalo veliko romarjev. Tudi pobožni Slovenci s Kranjskega, iz Štajerske in Koroške so radi romali v "Kelmorajn".

Na današnji praznik godujejo tisti, ki so jim starši izbrali ime Boltežar (Bolte, Boltež), Gašper in Melhior (Miha). Imenoslovec Janez Keber pravi, da so vsa ta tri imena na Slovenskem zelo redka.


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Sveta Družina 26.12.2021, dan samostojnosti in enotnosti, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Čeprav, zaradi korona krize, tudi letos ne bom mogel blagoslavljati domov, je prav, da se vseeno spolnite na svojega župnika.

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.12.2021

Sv. Lucija ob 18h v priprošnjo MB Vitovlje 45h

Torek 28.12.2021

Šempas ob 18h v čast trem srcem Šempas 33g

Sreda 29.12.2021

Šempas ob 18h + Nardin Marjo in Albina Šempas 111, molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 30.12.2021

Ozeljan ob 18h + Elen Karat Ozeljan

Petek 31.12.2021, šagra sv. Silvestra v Šempasu

Šempas ob 18h v zahvalo Presveti Trojici za vse milosti v tem letu

Srečno Novo leto, 1.1.2022. Božja Mati Marija

Osek ob 9h za vse pokojne Osek 45a

Šempas ob 10.30 v dober namen Šempas 163a

2. nedelja po Božiču, 2.1.20222

Ob 7.45 v Ozeljanu + Franc in Marija Fornazarič Šmihel 67

ob 9h v Oseku Materi Božji in Sv. Duhu v zahvalo in priprošnjo

ob 10.30 v Šempasu za župnijo


 

Družina je nastala po načrtu Boga, ki je človeka ustvaril kot moža in ženo in jima naročil: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo.« Božji Sin je kot človek Jezus postal član nazareške družine in s tem poudaril pomen družine za zdravo rast vsakega človeka. Zakonsko zvezo, iz katere naj raste družina, je povzdignil v zakrament, s katerim je posvetil tudi družinsko življenje.
Čaščenje nazareške družine je vsebovano že v praznovanju božične skrivnosti: v središču je Kristus, Božji Sin v podobi človeškega otroka, ob njem pa sta Marija kot Božja Mati in sv. Jožef kot Jezusov rednik, pred judovsko postavo njegov oče, in poglavar svete Družine.
Ko je papež bl. Pavel VI. med svojim romanjem v Palestino 5. januarja 1964 obiskal Nazaret, je med mašo v tamkajšnji baziliki govoril o nazareški družini kot šoli evangelija, molka, družinskega življenja in dela. »Nazaret je šola, v kateri začnemo razumevati Kristusovo življenje – to je šola evangelija ... O nazareška tišina, pri tebi naj se naučimo zbranosti in duhovnosti, da bomo pripravljeni poslušati navdihe in nauke pravih učiteljev ... Nazaret naj pove, kaj je družina, kaj njena skupnost ljubezni, kaj njena resna in preprosta lepota in njen posvečeni ter nedotakljivi značaj. Naučimo se, kako sladka in nenadomestljiva je vzgoja, ki jo dobimo v družini; naučimo se, kako velika je njena vloga na družbenem področju ... Tu v Nazaretu, v hiši tesarjevega sina, bi radi razumeli in počastili trdni in odrešilni zakon človeškega dela. Obnovimo naj zavest o vzvišenosti dela. Srčno želimo od tu pozdraviti delavce vsega sveta in jim pokazati njihovega velikega vzornika, njihovega Božjega brata, preroka vseh njihovih pravičnih teženj – Kristusa, našega Gospoda.«

Družina je izvir vsakega bratstva in kot taka temelj in prva pot miru, saj je poklicana, da širi svojo ljubezen v svet okoli sebe. (papež Frančišek) Naj nam Nazaret da razumeti, kaj je družina, kaj je njeno občestvo ljubezni, njena resnobna in sijoča le pota, njena posvečenost in nedotakljivost; naj se od Nazareta naučimo, kako blagodejna in kako povsem nenadomestljiva je vzgoja v družini. (sv. Pavel VI.)

Družina je prva in nenadomestljiva skupnost, kjer otrok vero doživi in se uči po njej živeti (Stanislav Lenič). Družina je skupnost s posebno močnimi medosebnimi odnosi: med zakoncema, med starši in otroci, med rodovi. Je skupnost pod posebnim poroštvom. In Bog ne najde boljšega poroštva od tega: ‘Spoštuj!’ (sv. Janez Pavel II.)

 31. december sv. Silvester335, papež

Zadnjemu dnevu v letu pravijo trdi Slovenci staro leto, a ne Silvestrov dan ali večer,« je proti koncu 19. stoletja zapisal slovenski narodopisec Ivan Navratil. Večerne plesne zabave in druge hrupne prireditve ob izteku starega in pričakovanju novega leta, ki so se razbohotile z duhom potrošništva, so bile našim prednikom neznane. Pred vstopom v novo leto so ljudje delali obračune sami s seboj. Ta večer je bil drugi sveti večer z družinskim obredom blagoslovitve doma in z molitvijo pred jaslicami. Kdor je mogel, se je udeležil zahvalnega opravila v župnijski cerkvi. Za mlajši rod pa je zadnji dan leta znan pod imenom ‘Silvestrovo’ ali ‘Silvester’. Dobil ga je po svetniku, ki se ga Cerkev spominja na zadnji dan koledarskega leta.
O življenju sv. Silvestra je ohranjenih veliko zgodb in legend, manj pa zanesljivih zgodovinskih podatkov, čeprav je vodil Cerkev v prelomnem obdobju njene zgodovine – v času, ko je cesar Konstantin dal kristjanom v rimskem cesarstvu svobodo in enakopravnost. Po vsej verjetnosti se je rodil v Rimu, kjer je kot mladenič bral na tablah na Kapitolu razglas cesarja Avrelijana o preganjanju kristjanov in o razglasitvi sončnega boga za najvišje rimsko božanstvo. V moški dobi je doživel Dioklecijanovo preganjanje, med katerim si je prislužil častni naziv ‘spoznavalec’: kot diakon papeža Marcelina je namreč obiskoval kristjane v ječah in jih hrabril.

Sv. Silvester je zavetnik domačih živali; priprošnjik za dobro letino krmilnih rastlin in za srečno novo leto.

Kot diakon in kasneje kot duhovnik je služil še trem papežem. Po smrti papeža Miltiada leta 314 je bil izvoljen za rimskega škofa in kot 32. naslednik apostola Petra je Kristusovo Cerkev vodil enaindvajset let – do leta 335. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da bi on spreobrnil in krstil cesarja Konstantina. Pač pa drži, da je s Konstantinovo pomočjo papež Silvester I. v Rimu zgradil tri veličastne cerkve: svetega Odrešenika (zdaj svetega Janeza) v Lateranu, ki je ostala do danes rimska škofovska cerkev, torej papeževa stolnica, sv. Petra ob vatikanskem griču in sv. Pavla ob Ostijski cesti. Cesar Konstantin je dal Cerkvi ne le svobodo, temveč tudi mnoge izjemne pravice, zato si je prilaščal odločujočo vlogo v njej in samega sebe označil kot ‘škofa za zunanje zadeve’. Pogubne posledice cezaropapizma, kakor se poseganje svetnih vladarjev na cerkveno področje imenuje, je bolj kot Rim čutil Bizanc, ki ga je Konstantin povzdignil v svojo prestolnico in ga po sebi imenoval Konstantinopel.
Za vlade papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325. Na njem so opredelili versko resnico, da je Kristus pravi Bog in pravi človek ter sestavili vero, ki jo molimo pri maši.
Papež Silvester I. je umrl 31. decembra leta 335. Njegov spomin se obhaja že od leta 354.

V času vladanja papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325.

Silvester je eden prvih svetnikov, ki niso bili mučenci. Upodabljajo ga s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo.

Na staro leto ali Silvestrovo je drugi sveti večer, zato po izročilu tudi kajenje, kropljenje in molitev, nato pa veselo pričakovanje novega leta in praznovanje v družinskem krogu.

10 NAJPOGOSTEJŠIH NOVOLETNIH ZAOBLJUB

  1. Več časa preživeti z družino

  2. Redno telovaditi ter izgubiti kilograme

  3. Postati bolj samozavestni

  4. Prenehati kaditi

  5. Na splošno bolj uživati v življenju

  6. Prenehati piti alkohol

  7. Poravnati dolgove

  8. Naučiti se nekaj novega

  9. Pomagati drugim

  10. Postati bolj organizirani


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. adventna nedelja, 19.12.2021, danes ob 14h adventna spoved v Oseku, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Božična devetdnevnica

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.12.2021

Sv. Lucija ob 18h vsi + Ličen Osek 46

Torek 21.12.2021

Šempas ob 18h + Katarina Badalič Šempas 176

Sreda 22.12.2021

Šempas ob 18h +Matevž Plešej in + Batič Šempas 156, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 23.12.2021

Ozeljan ob 18h + Loverčič in Mervič Ozeljan 37

Petek 24.12.2021, sveti večer

Ozeljan ob 18h + Jordan Kogoj Ozeljan, po maši pohod z baklami

Ozeljan ob 20h + Matej Loverčič Ozeljan 37, pred mašo igrica

Osek ob 22h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Božič 25.12.2021, vsem želim blagoslovljene Božične praznike

Šempas ob 00 +Ciril Cernatič Šempas 158

Ozeljan ob 7.45 za srečno vožnjo

Osek ob 9h za zdravje in Božje varstvo Osek

Šempas ob 10.30 + Podgornik Jožef Šempas 13b

Sveta Družina 26.12.2021, god tudi sv. Štefana, in dan samostojnosti in enotnosti

Ob 7.45 v Ozeljanu + Oliva in Željko Škarabot Šmihel 40

ob 9h v Šempasu + Komel in Volčič Šempas 27a

ob 10.30 Sv. Lucija za župnijo, po maši blagoslovi: otrok, soli, vode, kruha, vina in konj

Božič – praznik Jezusovega rojstva

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje. Nekateri duhovniki, da bi za ta dan zadostili vsem potrebam, začenjajo že zgodaj na svet večer. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.

»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu in na tiste, ki ga sprejmejo in na tiste, ki ga zavržejo ali se zanj ne zmenijo. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

Brez jaslic ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.

Pesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si ne moremo predstavljati božiča.

Božični čas traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje Jezusovega skritega življenja in začenja javno oznanjevanje Božjega kraljestva.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. adventna nedelja, 12.12.2012, celodnevno čaščenje in adventna spoved v Šempasu, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.12.2021

Sv. Lucija ob 18h + starši Čebron Vitovlje 86

Torek 14.12.2021

Šempas ob 18h v zahvalo Šempas

Sreda 15.12.2021, začetek božične devetdnevnice

Šempas ob 18h v čast Svetemu Duhu Šempas, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 16.12.2021

Ozeljan ob 18h + Alojzija Terčič Ozeljan 47

Petek 17.12.2021

Osek ob 18h + Martina Kogoj p. n. Baša

Sobota 18.12.2021

Šempas ob 8h + iz družine Murovec Šempas 120

4. adventna nedelja, 19.12.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu + Pisk Stanislav Ozeljan 3

ob 9h Osek za župnijo

ob 10.30 v Šempasu + Krkoč Danilo Šempas 6e

ob 14h sv. spoved v Oseku, zadaj si za vrstni red vzemite listke


 


 


 


 


 


 


 


 

PRIČAKOVANJE ODREŠENIKOVEGA ROJSTVA JE ZAME NEKAJ VESELEGA

Advent je čas, ko pričakujemo rojstvo Jezusa, ki nam prinaša odrešenje. V pričakovanju tega dogodka se po družinah vsak večer zbiramo, molimo, pojemo, veseli pričakujemo ... Zanima pa me, zakaj je v cerkvi v tem času vijolična bogoslužna barva, ki me spominja na post, na maše za rajne. Ali ni pričakovanje nekaj veselega, čisto nekaj drugega kot postni čas, kjer se moramo očistiti številnih pomanjkljivosti. Vem, da je v adventu naš zgled Janez Krstnik, ki je tudi oznanjal, da se je treba pripraviti na prihod s postom in pokoro ... V Ognjišču sem celo prebral, da je bil nekdaj tudi v adventu post. Morda od tod ta povezava tudi z bogoslužno barvo, čeprav jaz adventni čas doživljam popolnoma drugače. Pričakovanje Jezusovega rojstva bi moralo izzveneti veliko bolj optimistično in nikakor ne preveč zamorjeno ...
Slavko

S svojim pismom ste odprli pomembno temo – advent kot čas priprave na božični praznik. Žal je v našem času adventni čas med ljudmi izgubil pravi pomen, saj je ‘veseli december’ ‘požrl’ advent. Že kmalu po vseh svetih naša mesta začnejo krasiti z lučkami in drugimi božičnimi okraski in začne se ‘božični čas’, kakor včasih slišimo. O adventnem času pa nič ... Zato je vaše pismo priložnost, da se vprašamo o pravem pomenu adventa.
Imate prav, da so po vzorcu postnega časa kot priprave na veliko noč, že od 6. stoletja uvedli advent kot pripravo na božič. Ponekod so post pred božičem začeli po sv. Martinu (11. novembra). God sv. Martina je bil nekakšen ‘jesenski pust’, ko so zadnjič jedli meso (pomislimo na ‘Martinovo gos’) podobno kakor na pust pred postnim časom.

Lahko rečemo, da sta se v tradiciji ohranili dve temeljni značilnosti adventnega časa: resna priprava in priprava, polna upanja in veselja. O prvi pripravi na božični praznik sem že nekaj napisal. To značilnost je adventni čas ohranil tudi med našimi predniki, saj je bil to čas resne priprave na božič. Znane so zlasti zgodnje jutranje maše (zornice), ki so se jih udeleževali. Tudi za ceno žrtve. Poleg družinske molitve so poudarjali adventno spoved, s katero so v srcu pripravili prostor za novorojenega Zveličarja. Lahko bi rekli, da je ‘vzor’ te priprave Janez Krstnik, resni ‘adventni pridigar’, ki svoje rojake in nas resno in včasih tudi ostro opozarja, naj se pripravimo na Odrešenikov prihod.
Drugi vidik adventnega časa je veselo pričakovanje, ki ga tudi vi omenjate. Vzor tega veselega in skrivnostnega pričakovanja je Božja Mati Marija. Strokovnjaki za bogoslužje poudarjajo, da ima zato advent ‘marijanski značaj’. Marija je gotovo najbolj ‘intenzivno’ pričakovala Jezusovo rojstvo. Njeno pričakovanje je bilo veselo, polno upanja. Tako naj bo tudi naše pričakovanje. Če res pričakujemo Odrešenika, potem v tem pričakovanju ni prostora za ‘zamorjenost’, kakor vi pravite, ampak za upanje in notranje veselje. Tako veselje nima nič skupnega s hrupnim veseljačenjem.
Zato si za adventni čas naredimo načrt, kako ga bomo preživeli. Kaj bomo po naukih ‘adventnega pridigarja’ popravili v svojem življenju in kakšno adventno ‘nalogo’ si bomo zadali? Kakšna dobra dela opravili? V Sloveniji začetek posta sovpada s tednom Karitas (letos s koncem tega tedna) in na prvo adventno nedeljo v glavi mašni prošnji lepo molimo: “da bi prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli”.
Priprava na božič ima tudi svoje pasti. Pred prazniki, tudi pred božičem, se rado zgodi, da zaradi številnih obveznosti in opravkov postanemo živčni. V tej napetosti rado ‘poči’ v odnosih. Hudo je, če tik pred praznikom pride do prepira v družini ali med najbližjimi. To potem pokvari praznovanje. Dramski igralec Gregor Čušin pravi, da se nekaj dni pred prazniki rado ‘kaj’ zgodi (pri tem misli na kakšno ‘razbitino’ v hiši), nekaj ‘se razbije’, kar očeta spravi v slabo voljo. Zato Čušinovi že nekaj let pred božičem sedejo in se dogovorijo: »Od sedaj naprej do božiča se ne kregamo, ne sme biti trdih besed. Naj se zgodi karkoli, gremo mirno naprej. Najtežje je nama z ženo, ker se ne smeva jeziti nad otroki. Ta dogovor nam pomaga, da vstopimo v praznike ‘pomirjeni’.« Zgled Čušinove družine je lahko navdih tudi za nas, da v adventu zlasti skrbimo za kakovostne medsebojne odnose. Naj nam pri tem pomaga molitev, tudi skupna in zlasti družinska, pa tudi obisk maše. Slednje je bila vedno tradicija v duhovnem življenju. To nam bo pomagalo k veselemu pričakovanju božiča, ki ga tudi vi omenjate.
V adventu je mašni plašč res vijoličaste barve, ki je sicer znamenje spokornosti, a nam ta čas obenem sporoča neizmerno veselo novico, da se bo rodil Jezus, ki nam bo blizu, saj ga je angel napovedal kot Emanuela, kar pomeni ‘Bog z nami’ (prim Mt 1,23). Naj nam to veselo sporočilo polepša adventni čas in nas spodbudi, da ga bomo v veselju dejavno preživeli.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5.12.2021, 2. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Oseku, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ob 18h Miklavževanje v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 6.12.2021, sv. Miklavž

Sv. Lucija ob 18h za zdravje Osek

Torek 7.12.2021, sv. Ambrozij

Šempas ob 18h Danijela Mihelj Šempas 193a

Sreda 8.12.2021, brezmadežno spočetje Device Marije

Šempas ob 18h + Andrej Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 9.12.2021

Sv. Lucija ob 18h Zornik Vinko Vitovlje

Petek 10.12.2021

Osek ob 18h za mamo Rozalijo p. n. Gleščič Osek 84

Sobota 11.12.2021

Šempas ob 8h + Marija in Jožef Humar Šempas 167b

3. adventna nedelja, 12.12.2012, celodnevno čaščenje in adventna spoved v Šempasu

Ob 7.45 v Ozeljanu + Mavrič Šmihel 54

ob 9h sv. Lucija Milojka Povšič Osek 71, pogrebna

ob 10.30 v Šempasu + Vida Cernatič Šempas 158

ob 14h sv. spoved zadaj si za vrstni red vzemite listke

Celodnevno čaščenje v Šempasu 12.12.2021, pri vseh mašah birmanci sodelujejo z prošnjami, zahvalami in podajo birmansko obljubo.

Celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

ob 10h (pred mašo) veroučenci in mladina;

ob 11.30 po maši bogoslužni sodelavci;

ob 12.30 tiha meditacija;

13.30 molitvena skupina;

Vsi ste povabljeni, da sodelujete po svojih zmožnostih.

zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30.

 

Zahvala vsem župljanom in župljankam Šempaske in Ošeške župnije,

ki so se resnično velikodušno odzvali z darovi za adventne venčke in

z nakupom sveč za vse svete.

Hvala vsem, ki so v svoja srca sprejeli trpeče brate in sestre.

 


 


 


 


 

SINODA

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo posvet o gospodarskih in pastoralnih zadevah, ki jih moramo v doglednem času, v roku petih let, kot traja članstvo ŽPS, spremeniti in opraviti. Poiščimo odgovorne posameznike, ki bi lahko pomagali pri izpolnitvi načrta.

Pripravimo pogovor in srečanje s skupino SRCE, ki je namenjena spremljanju in vključevanju ločenih v Cerkev.

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

V sinodalnem gradivu: Duhovnost skupne hoje je poklicana, da postane vzgojno načelo za oblikovanje človeka in kristjana, družin in skupnosti. Kako vzgajamo ljudi, zlasti tiste, ki imajo v krščanski skupnosti odgovorne vloge, da bi bili bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega in sodelovati v dialogu?

Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti?

Katera orodja nam lahko pomagajo prebrati dinamiko kulture, katere del smo, in kako ta vpliva na

naš slog Cerkve?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Duh sinodalnosti ostane med nami, če ga neprestano gojimo in zanj skrbimo. Kako je v naši župniji poskrbljeno za stalno izobraževanje in vzgojo sodelavcev? Ali bi lahko rekli, da ta vzgoja krepi sposobnost medsebojnega poslušanja, sodelovanja, dialoga? Bi lahko bila tudi sodobna kultura, katere del smo, naša učiteljica pri delu v skupnem

vinogradu? Kaj se lahko naučimo od nje ?

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

Na katere načine v župniji pridobivamo nove voditelje župnijskih skupin oz.

nove župnijske sodelavce in jih uvajamo v njihovo delo?

Na katere načine skrbimo za rast v veri župnijskih sodelavcev, za njihovo

strokovno usposabljanje za delo v župniji? Kako bi to lahko še izboljšali?

Kako v župniji skrbimo za duhovno oblikovanje pastoralnih sodelavcev?

Na katere načine v naši župniji, kristjanom vseh starosti, pomagamo

prepoznavati njihove darove, sposobnosti in razločevati njihovo poklicanost?

Na kakšen način bi župnijskemu občestvu približali odgovornost za

krščansko rast slehernega člana župnijske skupine.

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo srečanja za bralce, krasilce in druge sodelavce v župniji.

Organiziramo duhovno obnovo za člane ŽPS in druge sodelavce, mogoče v

adventnem ali postnem času. Poskrbimo za versko, kulturno prireditev,

recital v okviru praznika župnije, farnega zavetnika, dneva celodnevnega

čaščenja…

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 1. adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov venčkov, 28.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 29.11.2021

Sv. Lucija ob 18h + Julij Samokec Vitovlje 52

Torek 30.11.2021

Šempas ob 18h za dobrotnike Šempas 163

Sreda 1.12.2021

Šempas ob 18h + Janko Winkler Šempas 13a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 2.12.2021

Sv. Lucija ob 18h Bogu in MB v priprošnjo in zahvalo Vitovlje

Petek 3.12.2021, prvi petek, pol ure pred mašo molitve pred Najsvetejšim

Osek ob 18h Bogu in Mariji v zahvalo in priprošnjo

Sobota 4.12.2021

Osek ob 10.30 sv. krst z mašo za trdnost naših družin p. n. Osek 16a

5.12.2021, 2. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Oseku

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v priprošnjo za zdravje Osek, celodnevno čaščenje v Oseku

ob 10.30 v Šempasu + Podgornik Jožef Šempas 13b, 8 dan

ob 18h Miklavževanje v Ozeljanu, (ni maše, samo igrica)

 

5.12. 2. Adventna nedelja: celodnevno čaščenje v Oseku

- 10-11h prvoobhajanci in otroci do 6. Razreda

- 11-12h birmanci in srednješolci

- 12-13h osebna molitev

- 13-14h možje in fantje

- 14-15h žene in dekleta

- 15h sklep in blagoslov z Najsvetejšim

 

Škofijska gimnazija Vipava vabi učence, njihove starše in druge zainteresirane na dan odprtih vrat,

ki bo v soboto, 11. 12. 2021, z začetkom ob 9.00. Preko povezav, ki bodo objavljene na www.sgv.si,

 boste lahko na daljavo vstopili med dijake. Ta dan bo v šoli in dijaškem domu skoraj običajen šolski

dan.


 

SINODA

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Sinodalna Cerkev je

sodelujoča in soodgovorna: vodstvo in verniki (laiki) smo v enaki meri odgovorni za

skupni vinograd. Bi lahko rekli, da se v vaši župniji izvaja oblast na način, ki dopušča

enakovredno sodelovanje vernikov? Lahko zase trdite, da se znotraj občestva čutite

poklicani k sodelovanju z vodstvom in ali to sodelovanje aktivno sprejemate? Imate

dovolj glasu za soodločanje o ciljih in sredstvih skupnega dela.

8. OBLAST IN SODELOVANJE

Kaj skupaj verniki in župniki naredimo za pluralizem? Kaj naredimo, da privabijo

ljudi k sodelovanju? Koliko je mnenje laikov upoštevano?

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo pogovor o sodelovanju in o vodstvu v župniji, škofiji, o prevzemanju

odgovornosti vernikov. Na mestu bi bila pričevanja o služenju in odgovornosti na

določenih področjih v družbi in Cerkv

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

V sinodalnem gradivu: V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem,

ki temelji na soglasju, to pa izhaja iz skupne poslušnosti Duhu. S katerimi postopki in

metodami skupaj razločujemo in sprejemamo odločitve? Kako jih lahko izboljšamo?

Kako spodbujamo sodelovanje pri odločanju v hierarhično strukturiranih

skupnostih? Kako je razčlenjen postopek pripravljanja odločitve (ang.

decision-making) s trenutkom sprejemanja odločitve (ang. decision-taking)? Kako in s

katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost (ang. accountability)?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Krajevna Cerkev (župnija)

je sicer hierarhično urejena skupnost, hkrati pa mora delovati v duhu soodločanja

vseh vpletenih. Bi lahko trdili, da vi osebno soodločate pri procesu sprejemanja

pomembnih odločitev? Če da, kakšen je pri vas postopek oblikovanja in dokončnega

sprejetja neke odločitve? Če ne, kje vidite svoje mesto v tem procesu, da bi bili tudi sami del

odločanj

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

Na kakšen način se v župniji sprejemajo odločitve o načinu izvajanja pastoralnih dogodkov?

Ali v župniji poteka razprava o gospodarskih projektih, o načrtih kaj je nujno?

Ali so laiki (npr.člani ŽGS) pripravljeni prevzeti nadzor nad gospodarskimi načrti?

Ali je župnik voljan deliti podatke z njimi?

Kako kot kristjan in kot župnijska skupnost presojamo ljudi, ki jim je razpadel

zakon? Jih skušamo razumeti? Jim ponujamo možnost vključitve v župnijsko delovanje?

Ali sta pastoralna in prosvetna dejavnost Cerkve usklajeni? Kako preprečiti

razdrobljenost dejavnosti, oz. priti k načrtnemu in celovitemu delovanju?

Mnogi ne morejo prejeti sv. obhajila zaradi življenjskega položaja, v katerem so se

znašli (zunajzakonske skupnosti, ločeni in ponovno civilno poročeni...)Kako jim

razložiti, da so ravno tako povabljeni k občestvu Cerkve? Kako opozoriti tiste, ki

nevredno pristopajo k sv. obhajilu?

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Kristusa Kralja, 21.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 22.11.2021, sv. Cecilija

Osek ob 18h + Vetrih Nejc Osek 72

Ob godu sv. Cecilije zavetnica cerkvenih pevcev vsem našim pevcem čestitamo in se jim zahvaljujemo

Torek 23.11.2021

Ozeljan ob 18h za župnijo

Sreda 24.11.2021

Šempas ob 18h + Mirko, Andrej in Marija Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 25.11.2021

sv. Lucija ob 18h + Žimčevi Osek 23

Petek 26.11.2021

Osek ob 18h + Jože Zelić Osek 73

Sobota 27.11.2021

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 6, ob 14h v Oseku izdelovanje adventnih venčkov

1. adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov venčkov

Ob 7.45 v Ozeljanu v čast usmiljenemu Srcu Jezusovemu

ob 9h v Oseku + Olga in Franc Živec Vitovlje83b

ob 10.30 v Šempasu + Krkoč Danilo Šempas 6e, 8 dan

Pri mašah blagoslov adventnih venčkov.

Birmanci 7. razreda naredijo venčke za cerkve, birmanci 8. razreda pa jaslice.

Tudi letos bomo sodelavke Župnijske Karitas izdelovale adventne venčke, ki bodo v šempaski  in ozeljanski cerkvi na voljo od nedelje 21. 11. 2021. V Oseku bodo venčki na voljo teden kasneje 27.11.2021. Denar, ki ga boste darovali za venčke, bo namenjen našim sovaščanom v stiski.

 

Cerkveno petje

NAMEN CERKVENEGA PETJA
Cerkveno petje je pomemben del čaščenja Boga že vse od začetka krščanstva, ki ga je utemeljil Jezus Kristus. Petje je namreč del glasbene umetnosti, katerega uporaba v bogoslužju udeležencem pričara pečat nadzemskosti in jih ponese v duhovno zamaknjenost Božje bližine.

Če je v začetnih stoletjih naše Cerkve prevladovalo v bogoslužju enoglasno (koralno) petje, se je v poznejših stoletjih, z razvojem glasbene umetnosti in prihodom orgel v Božje hiše, cerkveno petje povzpelo do zavidljivih višin, čemur pa lahko parirajo le tista cerkvena občestva, ki razpolagajo z dovolj kakovostnim pevskim zborom in s strokovno usposobljenim zborovodjem.
Vendar pa je cerkveno petje (uglasbene molitve, hvalnice, prošnje, češčenja...) mogoče izvajati tudi zgolj s pojočim cerkvenim občestvom, ki se tisti hip nahaja pri bogoslužju (brez usposobljenega pevskega zbora in zborovodje torej). Vendar pa je v tem primeru zahtevnost cerkvene glasbe ustrezno poenostavljena oz. prilagojena, z glasbeno spremljavo orgel ali tudi brez nje. Takšno cerkveno petje povečini označujemo kot »ljudsko«.

Cerkvena glasba je bistven del svete liturgije, ima enak namen kot liturgija, to je Božja čast in posvečevanje ljudstva. Krasi, olepšuje in dviga liturgično besedilo v svet glasbene lepote, zato mora biti tudi glasba liturgije vzvišena, umetniška, splošna, sveta in dostojna. Cerkvena glasba kot sestavni in bistveni del svete liturgije je uzakonjena od najvišje cerkvene avtoritete in ima svoje zakone.

Glasba pri bogoslužju dopolnjuje besedilo, ga glasbeno komentira in slika na še bolj razumljiv način in ga tako približa človekovi duševnosti in razumu, da le-ta postaja vse bolj doživet pri doživljanju umetnostne lepote v religiozni glasbi. Liturgična glasba je pretežno vokalnega značaja, ki je v svojem bistvu odevanje, stopnjevanje ali razlaganje besedila z glasbo.

Religiozno besedilo je tisto, ki je počelo glasbenih misli, glasba je odvisna od vsebine besedila. Pri tej spojitvi glasbe in besedila gre za tesno zvezo, ki je odločilna za celotno zgradbo cerkvenih kompozicij. Pri cerkveni vokalni glasbi je glasba odvisna od vsebine besedila. Prav gotovo vsebuje glasbena vsebina v cerkveni glasbi nekaj čudovitega, osvajajočega, večnega in kozmičnega. Cerkvena glasba večinoma hrepeni po besedilu, da s tem še bolj oznanja svojo idejo. (Trobina 1972, 19 – 21).
 

VLOGA ZBORA V ŽUPNIJI

Povzeto po: Tadeja Račel: Mesto in vloga pevskih zborov v župnijski pastorali, diplomsko delo

Zbori so nosilci cerkvenega življenja, ki s svojim petjem večajo lepoto svetih obredov in so lahko dober pripomoček pri pastoralnem delu. Zbor je urejeno večglasno petje, kjer vsak glas opravlja natančno določeno vlogo v sozvočju z drugimi glasovi, da je glasba prijetna poslušalcem in užitek za pevce (Glas naših zborov 2 1999, 11).Vloga zbora v župniji je raznolika in večplastna. Prvotno se v njem združujejo ljudje, ki jih petje in glasba veselita. Organizirana pevska skupina je pomembna za splošno ozračje in duhovno rast in v župniji še kako dobrodošla.

Prav preko glasbe in petja je marsikateri pevec v zboru poglobil krščansko vero. Zbor vabi ljudi vseh starosti, da se mu pridružijo, da sodelujejo pri župnijskem delu in sooblikujejo bogoslužje. Posameznik se v zboru nauči poslušati drugega, takrat ko poje, kot tudi v družabnem delu. Zbor je skupnost in ne poznamo niti ene institucije, ki bi tako načrtno gojila in v svoje življenje vsadila zborovsko petje, kot ga je prav Cerkev. Seveda pa to še ne pomeni, da je slika zborovskega petja v vsaki župniji rožnata.

Marsikje prihaja do težav zaradi pomanjkanja pevcev, ponekod nimajo zborovodje, zaradi menjave generacij, drugje pa odnosi med župnikom in zbori niso taki, kot bi morali biti. Petje na koru je večkrat nekakšen ekshibicionizem, razkazovanje; pevci se kažejo, kakor da bi imeli koncerte, kar pa je zelo zgrešeno. Pričakujejo, da bodo vsakič pohvaljeni in so hitro užaljeni, kadar od ljudi sploh ne dobijo povratne informacije. Včasih jih je težko prepričati, da so vendarle sodelavci bogoslužja in da morajo povezovati ljudi z dogajanjem na in ob oltarju. Zato sta sveti Frančišek in sveta Klara šla tako daleč, da sta hotela preprečiti poudarek na melodiji in petju. Da bi prišla do izraza vsebina, sta odklonila melodije. Prav vsak župnik in župljan se rad pohvali s kakovostjo zbora, veliko težje pa ga je moralno podpirati, spodbujati in se tudi zanj žrtvovati. Samoumevno se nam zdi, da župnijski pevski zbor dobro poje, pozabimo pa, koliko ur prostega časa je potrebnega, koliko pevskih vaj, da zbor poslušljivo zveni. Glasba in petje v cerkvi nista sama sebi namen ampak sta sredstvo in ne cilj. Glasba mora odgovoriti na liturgično dogajanje, zato je pomemben tesen stik med korom in oltarjem. Cerkveni glasbeniki morajo poznati svoje pevske sposobnosti, velja pa tudi potrpežljivost in sodelovanje ter zaupanje duhovnika.

Ob vsem tem ne smemo pozabiti na cerkveno občestvo, kajti namen cerkvene glasbe je utelesiti pravo tišino občestva in petje, ki ne prispeva k poslušanju tišine je prazno. Sveti Avguštin je upravičeno zapisal: »Novi človek ve, kaj je nova pesem. Petje je izraz veselja, in če smo še bolj pozorni, je izraz ljubezni«.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 33. navadna nedelja 14.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 15.11.2021

 

Sv. Lucija ob 18h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 16.11.2021

Ozeljan ob 18h za župnijo

Sreda 17.11.2021

Šempas ob 18h + Humar Kazimir in Marija Šempas 186a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 18.11.2021

Ozeljan ob 18h + g. Bric in g. Rusijan

Petek 19.11.2021

Osek ob 18h + Remec Zdravkio in Ermina Osek 72

Sobota 20.11.2021

Šempas ob 8h v zahvalo Šempas 163a

Nedelja Kristusa Kralja, 21.11.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu + Terčič Šmihel 51

ob 9h v Oseku + Badalič Karlo Osek 91

ob 10.30 v Šempasu v zahvalo za 30. let zakona

Tudi letos bomo sodelavke Župnijske Karitas izdelovale adventne venčke, ki bodo v šempaski  in ozeljanski cerkvi na voljo od nedelje 21. 11. 2021. V Oseku bodo venčki na voljo teden kasneje 27.11.2021. Denar, ki ga boste darovali za venčke, bo namenjen našim sovaščanom v stiski.

 

SINODA
Molitev za sinodo:

Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo Ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered. Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti. Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.

Poslušati.

Mislim, da je to drža,ki si jo vsak želi; da bi bil slišan in da bi znal

poslušati. A zanjo se je treba vzgojiti in si vzeti čas.

Vse delujoče skupine v župniji naj pri svojih srečevanjih zavestno odmerijo

del časa (med rednim srečanjem) poslušanju. Morda na začetku, morda na

koncu- nekaj minut, ki jim ne bo sledil komentar ali povzetek, ampak samo

pripoved enega od članov o doživetjih tistega dne,(Če je skupina bolj zrela

lahko vsakokrat nekdo pripravi tudi kakšno pričevanje).

Pripravimo pričevanje starostnikov, članov naše župnije, kako jim je vera v

Boga pomagala premagati preizkušnje življenja.

Poslušati tudi Boga, slediti navdihom Sv.Duha. Iz naši obredov, sv. maše je v

veliko krajih izginila tišina. Vpeljimo zopet čas za tišino med mašo (kot

včasih po pridigi, ali po obhajilu), za začetek s par besedami povabimo ljudi v

tišino, osmislimo jim zakaj ta tišina, da ne bo to samo nestrpno čakanje kdaj bo kaj.

3. SPREGOVORITI

V sinodalnem gradivu: Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru

(gr. parresia), torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kako

spodbujamo svobodnega in pristnega duha komunikacije v skupnosti in njenih

sestavnih delih, brez dvoličnosti in preračunljivosti? Kaj pa v odnosu do družbe,

katere del smo? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako

deluje odnos z medijskim sistemom (ne samo s katoliškimi mediji)? Kdo govori v

imenu krščanske skupnosti in kako te ljudi izbiramo?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Vsi smo povabljeni k

pogumnemu in neustrašnemu govoru: ali bi za našo župnijo lahko rekli, da je

nam in večini vernikov dana možnost spregovoriti? Se čutite dovolj pogumni, da

spregovorite na glas, ko je potrebno pričevati za Resnico? Kaj vas pri tem

ovira? Kaj lahko naredite vi osebno, da bi bil glas vaše župnije bolj slišan tudi v

širši lokalni skupnosti?

3. SPREGOVORITI

Imeti v župniji skupine ljudi, v katerih si ljudje upajo spregovoriti o sebi, kjer

vedo, da bodo pogovori ostali v tem krogu in se ne bodo širili okrog, kjer so

ljudje lahko takšni, kot so.

Kako bi lahko v okviru obstoječih skupin župljanom ponudili več možnosti za

pogovor?

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Spregovoriti. V delujočih skupinah je pogovor že navzoč. Kako doseči tiste,

ki niso v nobeni skupini (zakonska, svetopisemska, molitvena, mladinska,...)

Morda župnija organizira občasne pogovorne skupine (moški zajtrk, žene ob

kavi, bralna skupina – pogovor o prebrani knjigi).

Morda na župnijski spletni strani odpremo stran ki jo oblikujejo mladi.

Na dekanijski ali škofijski ravni (ponovitev v različnih krajih škofije)

organizirano tečaj komunikac

4. PRAZNOVATI

V sinodalnem gradivu: »Skupna hoja« je mogoče le, če temelji na skupnem

poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično

obhajanje navdihujeta in usmerjata našo »skupno hojo«? Kako navdihujeta

najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh

vernikov v bogoslužju in izvrševanju posvečevalne službe? Koliko prostora je

namenjenega opravljanju služb lektorja in akolita?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: »Skupna hoja« je

mogoče le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju

evharistije: kako pomembno mesto ima po vašem mnenju skupna molitev z

drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v

vaši župniji? Kako se to vidi? Ali se sami čutite dovolj nagovorjene, da bi bolj

sodelovali pri bogoslužju? Bi bili pripravljeni nekoga osebno nagovoriti, da

pristopi kot sodelave

4. PRAZNOVATI

Kakšni kristjani, ki obhajamo evharistijo v naši župniji smo: veseli ali žalostni, dejavni ali

zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki ali ljudje ki na otroke gledamo kot na motilce?

Kaj to pove o naši veri?Kakšni so sadovi našega skupnega nedeljskega praznovanja, potem ko

odidemo iz cerkve? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši ? Kako živeti občestvenost tudi

med tednom?

Kaj me pri obhajanju bogoslužja ovira in kaj priteguje v osebno in občestveno srečanje z živim

Bogom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja?

Kako bi znova poživili molitev občestva za družine in njihove člane?

Na kakšen način bi družine spodbudili k družinski molitvi?

Maše za družine?

Mnogim različni zakramentalni simboli ali znamenja ne povedo skoraj nič več. Zato je eden od

izzivov kako družinam pomagati spoznati ta »jezik« zakramentov in ga pričeti uporabljati.

Konkretizirajmo situacije, v katerih bi lahko družina iz posameznega zakramenta bolj zavestno

črpala moč za življenje, reševanje problemov, uresničevanje dobrih del. Aktualizacija posameznega

zakramenta v vsakdanjem življenju.

Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Kako zaznavam učinke evharistije v mojem

vsakdanjem življenju? Znamo biti evharistija za druge?

Kaj storiti za bolj slovesno branje Božje besede pri bogoslužju.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 32. navadna – zahvalna nedelja, 7.11.2021

srečanje zakonskih jubilantov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 8.11.2021

 

Sv. Lucija ob 18h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 9.11.2021

Ozeljan ob 18h v priprošnjo sv. Jožefu in DM Ozeljan 24

Sreda 10.11.2021

Šempas ob 18h + Albina Špacapan Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 11.11.2021

Ozeljan ob 18h + Drašček Miro Ozeljan 32a

Petek 12.11.2021

Osek ob 18h + Šauli Julijana Osek 69

Sobota 13.11.2021

Šempas ob 8h + iz družine Rijavac Šempas 163a

33. navadna nedelja 14.11.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v zahvalo Osek 4b, šagra sv. Martina blagoslov novega vina in nove albe

ob 10.30 v Šempasu v zahvalo za 80. let življenja Šempas 185


 

Deset tematskih jeder za preučevanje v sinodalnem dogajanju

I. TOVARIŠI NA POTI

V sinodalnem gradivu: V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v vaši krajevni

Cerkvi »hodi skupaj«? Kdo je del tega, čemur pravite »naša Cerkev«? Kdo nas prosi, naj hodimo

skupaj? Kdo so tovariši zunaj cerkvenega dosega? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju,

izrecno ali dejansko?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: V Cerkvi in družbi smo drug ob

drugem na isti poti: nekateri hodimo bolj skupaj, drugi so morda nekoliko bolj oddaljeni. Bi

lahko prepoznali konkretne osebe (ali skupine), ki spadajo v prvo in tiste iz druge skupine. Kako

močna je po vašem mnenju skušnjava, da bi razmišljali v smislu »naši«/«vaši«.

Kako župljani spodbujamo medsebojno povezanost in tako gradimo živo občestvo?

Kaj prispeva k temu, da se med župljani tkejo pristne prijateljske vezi? Katere so ovire za

spodbujanje medsebojne povezanosti? Katere so še odprte priložnosti?

Kje bi družine v župniji potrebovale pomoč? Imate v pastorali župnije načrt, ki vključuje

dejavnosti za družine od tistih,ki bolj sodelujejo, do tistih ki se ne odzivajo?

Kakšne aktivnosti bi morala organizirati župnija, da bi privedla čim več družin v objem

župnijske skupnosti? Kako župnija sprejema in se posveča novim družinam?

Katere stvari so pomembne za medsebojno povezanost in večjo odgovornost drug za drugega v

župniji? Kakšne oblike medsebojnega druženja in povezovanja vernikov v vaši župniji poleg udeležbe pri

sv. maši še obstajajo?

Katere darove,sposobnosti prepoznavamo pri vernikih, ki še niso dejavno vključeni v življenje

župnije? Kako bi ti župljani s svojimi darovi obogatili našo župnijo? Kdo jih bo povabil k

sodelovanju? Kako?

Naloge, ki jih lahko uresničimo: Skupaj na poti. Začutiti občestvo. Župljani, ki so v župniji bolj

aktivni so razdrobljeni v različnih skupinah. Sinoda nas kliče da stopimo korak naprej.

Občestvenost je širša. Morda za začetek, da bi se začutili vsaj vsi tisti, ki hodimo k nedeljski

maši. Kaj če bi na vnaprej določeno nedeljo – enkrat mesečno (npr. prva nedelja v mesecu) po

nedeljski maši zadržali ljudi pred cerkvijo (za 10-15.min), da se slišimo, da se pogovarjamo, da

se začutimo. Z eno drobno malenkostjo (pladenj piškotov,ali kozarec soka,) Kdo od mladih ali

skavtov pritegne v svoj krog prisotne otroke in z njimi izvede kakšno animacijsko igrico; če je

več otrok lahko naredimo mlajšo in starejšo skupinico. Če je slabo vreme gremo v župnijsko

dvorano. Morda si župnijski svet razdeli vloge po mesecih za celo leto….Začnemo z

nekajminutnim postankom,lahko kakšen mesec ponudimo kaj več, kakšen bazar,srečelov, pesem,

izmenjavo knjig….Zaključek teh mesečnih nedelj pa naj bi bil župnijski (farni)dan.


 

II. POSLUŠATI

V sinodalnem gradivu: Prvi korak je poslušanje, za kar je treba brez predsodkov odpreti um in

srce. Koga »mora« naša krajevna Cerkev »poslušati«? Kako poslušamo laike, zlasti mlade in

ženske? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Koliko prostora namenimo glasu

manjšin, zavrženih in izključenih? Ali prepoznamo predsodke in stereotipe, ki nas pri poslušanju

ovirajo? Kako poslušamo družbeni in kulturni kontekst, v katerem živimo?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Prvi korak je poslušanje, za kar je

treba brez predsodkov odpreti um in srce: bi lahko rekli, da vam osebno v vaši župniji kdo

prisluhne? Bi zase lahko rekli, da prepoznate osebe (ali skupine) v župniji, ki bi jim bilo potrebno

še posebej prisluhniti? Menite, da med sodelavci v župniji obstajajo predsodki, ki so ovira za to,

da bi nekoga dobro slišali? Kateri so?

Oznanila župnij Šempas in Osek; 31. navadna- žegnanjska nedelja, 31.10.2021, nova ura – zimski čas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek vsi sveti, 1.11.2021

Ozeljan 0b 7.45 + starši Klamič Ozeljan 54, po maši na pokopališču molitve za rajne

ob 9.15 v Šmihelu na pokopališču

ob 10.30 v Šempasu + Ljubica Bregar Šempas 163a, po maši na pokopališču molitve za rajne

ob 14h Osek v zahvalo za zdravje Osek 108, po maši na pokopališču molitve za rajne

Sv. Lucija ob 15.30 na pokopališču molitve za rajne

Torek 2.11.2021, spomin vseh rajnih

Ozeljan ob 18h + Jermolj Ozeljan 25a

Sreda 3.11.2021

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 4.11.2021

Sv. Lucija ob 18h + Ažman Jože Vitovlje 63d

Petek 5.11.2021

Osek ob 18h + Jože Zelič Osek 73, 8 dan

Sobota 6.11.2021

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 6

32. navadna – zahvalna nedelja, 7.11.2021

srečanje zakonskih jubilantov

Ob 7.45 v Ozeljanu + Mervič Majda Šmihel 33

ob 9h v Oseku Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 45m, srečanje zakonskih jubilantov

ob 10.30 v Šempasu srečanje zakonskih jubilantov, maša za jubilante

Naša vera v Kristusa bi nam morala preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na "mrtve"


 

1.novembra praznujemo praznik vseh svetih. Uradno državno poimenovanje tega dneva je dan spomina na mrtve, skrajšano dan mrtvih. Dve popolnoma različni poimenovanji za isti praznik – prvo lahko doživljamo kot polno upanja (vsi sveti), drugo kot nekaj žalostnega, morečega, dokončnega.

So naši pokojni res mrtvi …

Tako rekoč nedopustno je, da bi kristjani zavestno ali pomotoma uporabljali izraz “dan mrtvih”. Naša vera v Kristusa, ki je z vstajenjem premagal smrt in tako tudi vsem nam odprl vrata večnosti, bi nam morala namreč preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na “mrtve”.

Mrtvi. Kako moreč in dokončen izraz. Kaj je v resnici mrtvega, ko nekdo umre? Kristjani verujemo, da umre le telo, naš fizični oklep oziroma lupina. Duša ter vse, kar jo je za časa našega zemeljskega življenja oblikovalo, pa se – tako upamo – združi z Bogom. Zato si vse življenje prizadevamo za to, da bi nekoč tudi mi dosegli večno življenje, v katerega vstopamo skozi nevidna vrata smrti našega fizičnega telesa.


Apostol Pavel je v prvem pismu Korinčanom o razliki med zemeljskim in nebeškim ‒ večnim védenjem zapisal: “Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12)

Potemtakem so naši preminuli ali pokojni še kako živi. Morda bi lahko celo rekli, da so na nek način bolj živi kot mi, ki smo še ujeti v omejene dimenzije časa in prostora. Imajo namreč spoznanje in védenje, ki je našemu omejenemu umu za zdaj še skrito.

Vsi sveti – praznik, ki nas povezuje z večnostjo

Na spletni strani Slovenske škofovske konference o prazniku vseh svetih piše: “To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.”

Na praznik vseh svetih se torej ljubeče spominjamo vseh naših rajnih, ki se že veselijo v večni Božji svetlobi. V molitvi pa se jim priporočimo tudi sami, naj pri Bogu posredujejo za naše slabosti in šibkosti, da se jim bomo nekoč, ko bo umrlo naše umrljivo telo, pridružili tudi mi.

Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.10. 2021.misijonska nedelja, pri mašah sodelujejo s prošnjami in zahvalami in rožni vencem birmanci in njihovi starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 25.10.2021 Dan suverenosti

Sv. Lucija ob 19h + brati in starši Drožina Vitovlje 86

Torek 26.10.2021

Ozeljan ob 19h + Dora Pavlin Ozeljan 48

Sreda 27.10.2021

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b

Četrtek 28.10.2021

Ni maše

Petek 29.10.2021

Ni maše

Sobota 30.10.2021

Polane na vojaškem pokopališču ob 16h za žrtve vojn in za mir

31. navadna- žegnanjska nedelja, 31.10.2021, nova ura – zimski čas

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Marjan Marinčič Vitovlje 45h

ob 10.30 v Šempasu + Suzana in Joško Žgavec p. n. Ferjančič

1.11.2021 Vsi sveti bo razpored kot običajno.

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.

Po cerkvah v župniji so na voljo sveče za potrebe Karitas. Priporočen dar je 2€. Dar je namenjen ljudem v stiski. Karitas

Papeževa poslanica ob misijonskem dnevu 2021

Pandemija je izpostavila in okrepila bolečino, osamljenost, revščino in krivice, ki so jih mnogi že trpeli, in je razkrinkala naše lažne gotovosti, drobitve in polarizacijo, ki nas tiho trgajo. Najbolj krhki in ranljivi so še bolj doživljali svojo ranljivost in krhkost. Doživeli smo malodušje, razočaranje, napor; in celo prilagodljiva grenkoba, ki jemlje upanje, se je lahko polastila naših pogledov. Mi pa »ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa, Gospoda, sebe pa le kot vaše služabnike zaradi Jezusa« (2 Kor 4,5). Zato slišimo, da v naših skupnostih in naših družinah doni beseda življenja, ki odmeva v naših srcih in nam pravi: »Ni ga tukaj, temveč je bil obujen« (Lk 24,6); beseda upanja, ki razbije vsak determinizem in tistim, ki pustijo, da se jih dotakne, daje svobodo in smelost, ki sta potrebni, da se postavijo na noge in ustvarjalno iščejo vse možne načine, da bi živeli »zakramentalno« sočutje bližine Boga z nami, ki nikogar ne zapusti ob cesti. V tem času pandemije zaradi skušnjave, da bi v imenu zdrave družbene distance zamaskirali in upravičili brezbrižnost in apatijo, je nujno poslanstvo sočutja, ki je sposobno iz potrebne razdalje narediti prostor srečanja, skrbi in spodbujanja. »Kar sva videla in slišala« (Apd 4,20), usmiljenje, ki sva ga bila deležna, se spremeni v oporno točko verodostojnosti, ki nam omogoči, zavzetost, da bi ustvarili »družbeno pripadnost in


 

solidarnost, za katero smo zastavili čas, vnemo in dobrine« (okrožnica Vsi bratje, 36). Njegova beseda nas vsak dan osvobaja in rešuje izgovorov, zaradi katerih se zapiramo v najhujše dvome: »Tako in tako je vse isto, nič se ne bo spremenilo.« In ob vprašanju: »Zakaj bi se moral odpovedati svoji varnosti, svoji udobnosti in zadovoljstvom, če ne vidim nobenih pomembnih sadov?«, odgovor ostaja vedno isti: »Jezus Kristus je premagal smrt in je vsemogočen. Jezus Kristus živi resnično« (prim. Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 275), in želi, da bi tudi vi živeli, da bi bili bratski in sposobni temu upanju dati gostoljubje in ga deliti. V trenutnih razmerah so nujno potrebni misijonarji upanja, ki so, združeni z Gospodom, sposobni preroško opozarjati, da se nihče ne reši sam.

Kot apostoli in prvi kristjani tudi mi recimo z vso močjo: »Ne moremo, da ne bi govorili o tem, kar smo videli in slišali« (prim. Apd 4,20). Vse, kar smo prejeli, vse, kar nam je Gospod postopoma podaril, nam je dal, da bi to zastavili in zastonjsko podarili drugim. Kakor apostoli, ki so videli, slišali in otipali Jezusovo odrešenje (prim 1 Jn 1,1-4), se tudi mi danes lahko dotaknemo trpečega  in slavnega Kristusovega mesa v vsakdanji zgodovini ter najdemo pogum, da bomo z vsemi delili usodo upanja, tisto zanesljivo znamenje, ki se rodi iz zavesti, da nas Gospod spremlja. Kot kristjani Gospoda ne moremo zadrževati zase, saj evangelizacijsko poslanstvo Cerkve kaže njegovo celostno in javno vrednost pri preobrazbi sveta in pri skrbi za stvarstvo.

Povabilo za vsakega od nas
Tema Svetovnega misijonskega dneva letos: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20) je povabilo vsakemu od nas, da »poskrbimo« in povemo, kaj nosimo v srcu. To poslanstvo je in je vedno bilo istovetnost Cerkve: »Cerkev obstaja, da evangelizira« (sv. Pavel VI., Apostolska spodbuda O oznanjevanju evangelija, 14). Življenje naše vere v osebni osami ali v zaprtosti v majhne skupine oslabi, izgubi preroškost ter sposobnost čudenja in hvaležnosti. Njegova lastna dinamika zahteva vedno večjo odprtost, ki je sposobna doseči in objeti vse. Prve kristjane, ki še zdaleč niso popustili skušnjavi, da bi se zaprli v elito, sta privlačila Gospod in novo življenje, ki ga je on podaril, da bi šli med ljudstva in pričevali o tem, kar so videli in slišali: Božje kraljestvo je blizu. To so delali z velikodušnostjo, hvaležnostjo in plemenitostjo, ki so lastne tistim, ki sejejo vedoč, da bodo drugi uživali sad njihove pridnosti in žrtve. Zato rad mislim, da »so tudi najbolj šibki, omejeni in ranjeni lahko [misijonarji] na svoj način, ker je vedno treba dopustiti, da se dobro posreduje, pa čeprav biva skupaj z veliko krhkostjo« (Posinodalna apostolska spodbuda Kristus živi, 239).

Na Svetovni misijonski dan, ki ga vsako leto obhajamo na predzadnjo nedeljo v oktobru, se hvaležno spominjamo vseh ljudi, ki nam s pričevanjem svojega življenja pomagajo obnoviti našo krstno obvezo biti velikodušni in veseli apostoli evangelija. Spominjamo se zlasti tistih, ki so bili sposobni oditi na pot, zapustiti deželo in družino, da bi evangelij mogel brez odlašanja in brez strahov doseči vse kotičke ljudstev in mest, kjer je toliko življenj žejnih blagoslova.

Premišljevanje njihovega misijonskega poslanstva spodbuja, naj bomo pogumni in naj vztrajno prosimo »gospodarja žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Lk 10,2). Zavedamo se namreč, da poklicanost k poslanstvu ni stvar preteklosti ali romantični spomin na neke druge čase. Jezus danes potrebuje srca, ki so sposobna živeti poklicanost kot resnično zgodbo ljubezni, ki jih bo napotila, da bodo šli na obrobja sveta in postali glasniki in orodja sočutja. In gre za klic, ki ga Jezus namenja vsem, čeprav ne vsem na isti način. Spomnimo se, da obstajajo obrobja, ki so blizu nas, v središču nekega mesta ali v lastni družini. Obstaja tudi vidik vesoljne odprtosti ljubezni, ki ni geografska ampak bivanjska. Vedno, zlasti pa v tem obdobju pandemije, je pomembno večati vsakdanjo sposobnost širjenja našega kroga, da bi dosegli tiste, ki jih sami po sebi ne bi imeli za »svoj svet zanimanja«, čeprav so blizu nas (prim. okrožnica Vsi bratje, 97). Živeti poslanstvo pomeni prizadevati si, da bi gojili enake misli, kot so v Jezusu Kristusu in skupaj z njim verovati, da je ta, ki je ob meni, tudi moj brat in sestra. Naj njegova sočutna ljubezen prebudi tudi naša srca in nas vse naredi za učence misijonarje.


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 17.10.2021, 29. navadna nedelja, rožni venec molijo člani Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 18.10.2021

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo za zdravje Vitovlje

Torek 19.10.2021

Ozeljan ob 19h v čast usmiljenemu Jezusu Ozeljan 19b, ob 20h srečanje zakonske skupine

Sreda 20.10.2021

Šempas ob 19h + Humar Marija Šempas 186b, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 21.10.2021

Ozeljan ob 19h + Ivan Košuta Ozeljan 53, 30 dan

Petek 22.10.2021

Osek ob 19h + Šauli Julijana Osek 69, 8 dan

Sobota 23.10.2021

Šempas ob 8h za župnijo,

Dan suverenosti ob 17h na Sveti Gori maša v zahvalo, vodi jo škof dr.Bizjak Jurij

24.10. 2021.misijonska nedelja, pri mašah sodelujejo s prošnjami in zahvalami in rožni vencem birmanci in njihovi starši

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v zahvalo p. n. Bremec

ob 10.30 v Šempasu + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.

Po cerkvah v župniji so na voljo sveče za potrebe Karitas. Priporočen dar je 2€. Dar je namenjen ljudem v stiski. Karitas


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 10.10.2021, 28.navadna nedelja, rožni venec molijo prvoobhajanci in njihovi starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 11.10.2021

Sv. Lucija ob 19h v priprošnjo sv. Jožefu Vitovlje 45h

Torek 12.10.2021, sv. Maksimiljan Celjski

Ozeljan ob 19h za vse + Jermolj Ozeljan 19b

Sreda 13.10.2021

Šempas ob 19h + iz družine Ušaj Šempas 33g, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 14.10.2021

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v priprošnjo za zdravje Vitovlje

Petek 15.10.2021, sv. Terezija Avilska

Osek ob 19h vsi + Badalič Osek 42

Sobota 16.10.2021

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 63c

17.10.2021, 29. navadna nedelja, rožni venec molijo člani Karitas

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Miran in Stanka Bovcon Osek 6

ob 10.30 v Šempasu + iz družine Grmek Šempas 63c

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27, navadna nedelja, roženvenska, 3.10.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 4.10.2021, sv. Frančišek Asiški

Osek ob 19h + Gleščič Miroslav Osek 93, po maši ŽPS Šempas

Torek 5.10.2021

Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo trem srcem

Sreda 6.10.2021

Šempas ob 19h + iz družine Ušaj in Mladovan Šempas 33g, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 7.10.2021, roženvenska Mati Božja

Ozeljan ob 19h v zahvalo Ozeljan 47

Petek 8.10.2021

Osek ob 19h v zahvalo in priprošnjo Osek

Sobota 9.10.2021

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 131a

10.10.2021, 28.navadna nedelja, rožni venec molijo prvoobhajanci in njihovi starši

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Danilo Rijavec Vitovlje 84

ob 10.30 v Šempasu + Humar in Rajsar Šempas 131a

Zakaj sploh še hoditi v cerkev?

Recimo, da ste član nekega kluba ali združenja. Nekateri člani te organizacije govorijo ali počnejo stvari, ki jih ne odobravate. Nekatere od njih morda celo zalotijo pri kršenju zakona. V takem primeru verjetno ne bi več želeli biti član tega kluba. Tega vam nihče ne bi zameril.

Številni ljudje imajo tak pogled na Cerkev. Cerkev je že preživljala čase korupcije, škandalov in odtujenosti. V sodobni družbi, v kateri resnico razumemo kot stvar osebne izbire, nekateri dvomijo, ali ima organizirana religija sploh še kakšen pomen.

Ta dvom je dolga leta pripomogel k odtujitvi ljudi od Cerkve. 

Vendar Cerkev ni družabni klub. Cerkev je pot k Bogu. Čeprav duhovnost lahko iščemo in bi jo morali iskati sami, posamično čaščenje Boga ni nadomestilo za Kristusovo telo, ki ga predstavlja Cerkev.

 

Bog je tam, tudi v svoji človečnosti

Mnogi so se odvrnili od Cerkve zaradi zlorab. Ljudje so bili prizadeti, česar ni mogoče zanikati. Paradoksalno je, da čeprav so se zlorabe vedno dogajale – ker Cerkev sestavljajo ljudje s svojo nepopolno in grešno naravo –, to še ne pomeni, da Bog ne more biti v Cerkvi oziroma da ga tam ni mogoče najti.

Jezus sam je obljubil, da bo tam. V Matejevem evangeliju pravi:

»Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«
Mt 18,20

Jezus ni postavil pogoja, da morata biti ta dva ali trije brez greha, da bi bil med njimi Bog.


 

Odgovorni smo drug drugemu

V predhodnih vrsticah Jezus reče apostolom:

»Karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Mt 18,18

Jezus Petru naloži tudi to, naj svojemu bližnjemu ne odpusti le sedemkrat, temveč do sedemdesetkrat sedemkrat (Matej 18,22).

Ti odlomki nas opominjajo, naj svoje brate in sestre v Kristusu kličemo k odgovornosti, namesto da bi grešni naravi dovolili, da nas razdvaja. Pomagajmo drug drugemu na poti svetosti. Bistvo krščanstva je v iskanju ravnovesja med usmiljenjem in pravičnostjo – vsi moramo odpuščati, ker je tudi nam odpuščeno.


 

»Ljudje, ki hodijo v cerkev, so hinavci!«

To je verjetno res, kajti hinavce najdemo povsod. Znova je treba poudariti, da Cerkev – podobno kot katero koli drugo ustanovo – sestavljajo nepopolni ljudje. Toda naš odnos z Bogom zadeva nas same. Bog nas ni poklical, da sodimo druge. Kako vemo, da je nekdo hinavec? Ker sodimo druge.

V Matejevem evangeliju nam Jezus govori:

»Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu?« Mt 7,1–4

Bolje je, da poskrbimo za svojo lastno dušo, kot da svoje duhovno stanje zanemarjamo z obsojanjem drugih.

»Toda jaz Sveto pismo berem doma!«

Če imamo Sveto pismo, ne potrebujemo Cerkve – to je tehten argument. Poleg tega, kaj človek sploh lahko še pove, česar Kristus že ni? 

Edina težava je v tem, da je Kristus sam ustanovil Cerkev, kot lahko znova preberemo v evangeliju po Mateju:

»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva.«
Mt 16,18–19

Morda se nam zdi, da nas Sveto pismo lahko zadostno nahrani, toda Sveto pismo nam govori, da tudi mi potrebujemo Cerkev.

V Matejevem evangeliju je zapisano: »Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar,« to pomeni izobčenec, oseba, ki nima vere.

Nihče ni tako popoln, da ne bi potreboval Cerkve

Cerkev je nepopolna, ker jo sestavljajo nepopolne osebe. Toda Cerkev kot Kristusovo telo obstaja zato, da skupaj »lahko postajamo popolni, kakor je popoln (naš) nebeški Oče« (Mt 5,48). 

Vsi smo grešniki, vendar si vsi lahko prizadevamo za svetost. Prizadevajmo si za svetost s skupnimi močmi.

Članek je prevedel Mario Jurišić. P

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 26.9.2021, 26. navadna, slomškova nedelja, volitve v ŽPS in GŽS, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.9.2021

Osek ob 19h na priprošnjo sv. Roku za dušno in telesno zdravje Osek 4b

Torek 28.9.2021

Ozeljan ob 19h + Ivan Košuta Ozeljan 53, 8 dan

Sreda 29.9.2021, Mihael, Gabrijel in Rafael nadangeli

Šempas ob 19h za zdravje Šempas 131, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 30.9.2021, Hieronim

Ozeljan ob 19h + Špacapan Ozeljan 114

Petek 1.10.2021, Terezija deteta Jezusa

Osek ob 19h + Olga Živec Vitovlje 83b

Sobota 2.10.2021, angeli varuhi

Šempas ob 8h po namenu prijatelja, ob 19h v Šmihelu koncert sakralne glasbe

27, navadna nedelja, roženvenska, 3.10.2021

ob 9h v Oseku + Marc Boris p. n. Osek 93, rožni venec molijo pevci

ob 10.30 v Šempasu + Velikonja in Jermolj, rožni venec moli molitvena skupina

ob 16h v Šmihelu šagra, maša v čast sv. Mihaelu za vse, ki obnavljajo in skrbijo za cerkev, po maši druženje

 

MISLI BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Anton Martin Slomšek

+ Ne pozabimo v veselju trpljenja, da nas sreča ne pohujša! Tolažimo se v trpljenju s prihodnjim veseljem, da ne obupamo.

+ Delajmo zvesto, čeravno nam nihče na roke ne gleda. Bog nas vidi, on bo naš plačnik.

+ Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi: ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno - se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.

+ Prenapeta struna poči in prenapeta beseda slabo opravi. Ne ženi previsoko nobene reči! Ne pikaj in ne lizaj, povej pa vsakemu, kar mu gre, toda po meri in pa spodobno!

+ Nič ne pomaga pritoževanje; potrebno je dejanje vsakemu stanu - zvestoba vsakemu delu. Zvestoba bo dala boljše ljudi in boljše čase.

+ V luži se veliko grdega zarodi, še več hudega v srcu lenega človeka.

+ Le za trojno suknjo skrbite otrokom: za poštenost, delavnost in pobožnost; vse drugo jim bo navrženo.

+ V mladosti imaš začeti kaj si pritrgovati in potrpeti, da boš odrastel zdrav in srčen korenjak, ne pa mehkužen meglenjak.

+ Delaj veselo; delo je božji dar, ki nam zemljo polepša, živež poslajša, nam zdravje ohrani in nas greha obvarje.

+ Drevo, ki se preveč košati, malo sadja ali nič ne zarodi. Tudi z mladino se tako godi.

+ Kdor prerad obeta, zaupanje drugih od hiše pomete in ponavadi mož beseda ni. Če več obljubimo, kakor dopolnimo, svoje poštenje zgubimo.

+ Dajmo Bogu, kar je božjega, in Bog nam bo dal, kar je potrebnega za dušo in telo.

+ Česar se človek v mladosti navadi, vse svoje žive dni zna.

+ Narodi so kakor veje enega drevesa in ne smejo ovirati drug drugega. Vsak narod naj ima svoj prostor, v katerem se najlepše razvija in prinaša največ sadu prave omike, resničnega napredka.

+ Čim večja je naša svoboda, tem večja je naša odgovornost pred Bogom.

+ Molitev je nebeška pošta: po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol.

+ Prizadevajmo si vsa, še tako majhna dela, zvesto opravljati, tudi majhnih dobrih del veliko storiti.

+ Vsi se v večnost odpravljamo. Ali pa se tudi na srečno smrt pripravljamo? Vse naše dejanje in nehanje, vse naše potovanje je hoja k našemu grobu. Daljna priprava na smrt mora biti vse naše življenje.

+ Tri korake je naredil naš Dobri Pastir: iz nebes na zemljo, z zemlje na križ, s križa v tabernakelj, da med nami biva, se daruje in nas hrani.

+ Molitve in dobra dela, ki niso iz dobrega namena, so drevo brez sadja. Če naše delo nima dobrega namena, je kakor prazno listje na drevju.

+ Starši in vzgojitelji; dajte si dopovedati z znamenji časa in spoznajte, da človek, ki je vero izgubil, ne pozna več nobene postave in nobenih mej.

+ Slovenščina, mila beseda naše matere, naj nam bo ravno tako draga kakor zemlja, na kateri je naša zibel tekla.

+ Vsaka hiša ima svojo sončno in senčno stran. Vsak človek ima svoje slabe in dobre lastnosti. Ni tako hudobnega, da bi v kakšni reči dober ne bil. Pa tudi tako dober ni nobeden, da bi se kaj ne pregrešil.

+ Tisti, ki božji previdnosti vse izroče, živijo zadovoljno. Bog daje dobre in hude letine, pošlje dobre pa tudi hude oblasti. Pustimo Boga gospodariti!

+ Starši, ne naveličajte se učiti in svariti svoje otroke, moliti zanje! Dokler je drevo še mlado, se lahko zravna, staro se zlomi!

+ Slabi prijatelji so kakor sončna ura, ki le tako dolgo kaže, dokler sonce sije. Ko se sonce skrije, tudi sence na uri ni.

+ Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen! Skrbi, da boš več dobrega storil, kakor govoril. Varuj se prilizovanja, izogibaj se psovanja in zasmehovanja.

+ Otrokom vse dovoliti pomeni storiti jih nezadovoljne za vse žive dni. Kdor želi srečno starost dočakati, se ne sme v mladih letih razvaditi.

+ Tri reči imej vedno pred očmi: božje oko, ki vse vidi, božje uho, ki vse sliši, in pa tisto knjigo, v katero zapiše Bog vsako tvoje dejanje.

 

Zapisnik seje župnijskega pastoralnega sveta Župnije Šempas z dne 9. septembra

2021 v prostorih učilnice župnišča v Šempasu

Oznanila župnij Šempas in Osek; 19.9.2021, 25 navadna nedelja , internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.9.2021

Osek ob 19h + iz družine Badalič Osek 6b

Torek 21.9.2021

Ozeljan ob 19h v zahvalo za uslišane prošnje Šmihel 18

Sreda 22.9.2021

Šempas ob 19h v čast usmiljenemu Jezusu za Klavdija in Adrijana, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 23.9.2021

Ozeljan ob 19h + Breda Širok Ozeljan

Petek 24.9.2021, Anton Martin Slomšek

Osek ob 19h vsi pokojni Pegan Vitovlje 82b

Sobota 25.9.2021

Šempas ob 8h + starši Šempas 131

26.9.2021, 26. navadna, slomškova nedelja, volitve v ŽPS in GPS

ob 7.45 v Ozeljanu za zdravje Šmihel 18

ob 9h v Oseku Bogu in MB v zahvalo Osek 6b

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Priprava na zakon: 2021/22
Vsi trije termini obsegajo dve celodnevni srečanji in sicer dve
zaporedni soboti (celodnevni program od 9. do 19. ure z vmesnim časom za
odmor in kosilo v lastni režiji).
Lokacija je vedno Frančiškanski samostan Kostanjevica (Kapela),
Škrabčeva ulica, Nova Gorica.
Če se bodo razmere zaostrile, se bomo dogovorili pa za obliko na daljavo.
1. tečaj: 6. in 13. november.
2. tečaj: 5. in 12. februar
3. tečaj: 21. in 28. maj s. Mateja

 

Seja ŽPS Šempas 9.9.2021.

Prisotni: Zvonka Žižmond, Milena Černe Vidal, Nelida Pavlič, Suzana Susič, Anka Volk, Marko

Vovk, Tanja Martelanc in Joško Tomažič.

 

1. Župnijski pastoralni svet se je pričel z uvodno molitvijo. Sledila je septembrska uvodna misel Slabotnost, nežnost in usmiljenje Sv. Jožefa iz Ko je orodje pospravljeno na svoje mesto …: kreposti in zgled svetega Jožefa (priročnik za člane župnijskega pastoralnega sveta). Brali smo o vlogi sv. Jožefa pri vzgoji Jezusa in sprejemanju slabosti v nas samih. Za osebni razmislek smo se pogovarjali o tem, kdaj čutimo Božje usmiljenje. Nekateri ga vsak dan, drugi, ko so na tleh itd. Pogovarjali smo se tudi o tem, ali sami svojim bližnjim izkazujemo nežnost in usmiljenje. Včasih nam to uspeva bolj, včasih pa manj. Poskušali bomo preseči naše slabosti in slediti zgledu sv. Jožefa.

2. Milena Černe Vidal je prebrala zadnji zapisnik župnijskega pastoralnega sveta s konca

avgusta 2020. Vse točke zapisnika je svet soglasno potrdil.

3. Nadaljevali smo s koronsko tematiko. G. župnik je povedal, da morajo pevci v cerkvi peti

z maskami. Veroučenci lahko obiskujejo pouk pod istimi pogoji kot obiskujejo šolanje v

javnih šolah, Verouk je namreč pouk o krščanski veri.

4. Volitve za izbiro kandidatov za nov župnijski pastoralni svet bodo 26. 9. 2021 in bodo

trajale en teden. Po maši se bodo razdelili volilni listki, lahko se bo vzelo tudi listek za tiste, ki

so doma in se maše iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo udeležiti, v cerkvi bo

postavljena volilna skrinjica. Najbolje je da volite takoj po maši. Lahko pa prinesete listek še do naslednje nedelje v cerkev. Vsak lahko napiše – predlaga v pastoralni svet dve ženski, dva moška in dva mlada ( mlada naj bosta stara od 16 do 30 let ). Prav tako lahko predlaga do 5. kandidatov v gospodarski svet. Kandidati naj bodo verni in delavni člani naših občestev. Potrebno je napisati priimek ime in naslov ali vsaj vas. Seveda smo se dogovorili tudi glede sestave volilne komisije.

5. Člani sveta so predlagali, da bi se zopet pričel mladinski verouk. Vodenje bi lahko prevzel

g. župnik in nekaj mladincev. Verouk bi lahko tudi združili s pripravo za animatorje.

6. Stična mladih se bo letos odvijala kot celodnevni program v Stični. Mladi se morajo sami

prijaviti na spletni strani in slediti navodilom, ki jih bodo prejeli.

7. Praznovanje Sv. Mihaela v Šmihelu bo 3. 10. 2021 popoldan. Če bo vreme dovoljevalo,

se bo maša odvila pred cerkvijo. Po maši bo konservatorka Zavoda za varstvo kulturne

dediščine, Območne enote Nova Gorica predstavila rezultate restavracije srednjeveških fresk.

V Ozeljanu to nedeljo zjutraj ne bo maše, saj bo popoldne ob 16h v Šmihelu. V soboto 2. 10.

2021 zvečer bo v sklopu praznovanja praznika sv. Mihaela tudi koncert klasične glasbe v

cerkvi. Do 1. novembra 2021 pa se bo morala odviti tudi uradna otvoritev restavriranih fresk.

Točen datum otvoritve še ni znan.

8. Slomškove nedelje letos ne bo.

9. Rožni venec se bo molilo v ž. c. v Šempasu vsako nedeljo v oktobru pred mašo in sicer po

naslednjem razporedu:

1. nedelja v oktobru: molitvena skupina

2. nedelja v oktobru: prvoobhajanci in njihovi starši

3. nedelja v oktobru: skupina Karitas

4. nedelja v oktobru: birmanci in njihovi starši

5. nedelja v oktobru: zakonska skupina

10. Vse svete se bo obhajalo na običajen način.

11. Zahvalna nedelja bo 7. 11. 2021, ko bodo svoj jubilej pri sv. maši v Šempasu praznovali

letošnji in tudi lanski jubilanti, ki se zaradi lanskih protikoronskih ukrepov sv. maše niso

mogli udeležiti.

12. Sv. Cecilija, 22. 11. 2021, se bo praznovala s sv. mašo v Oseku za vse cerkvene pevce.

13. Adventne venčke za vse naše cerkve naredijo birmanci iz 7. r. Material (sveče) priskrbijo

starši sami. Na 1. adventno nedeljo bo blagoslov adventnih venčkov pri sv. maši.

14. Marija Romarica bo romala od doma do doma v adventnem času. Pripravljen bo seznam,

na katerega se lahko vpiše družina, ki je pripravljena en dan v adventu moliti in častiti Marijo.

Tako bo vzpostavljena veriga molitve.

15. Blagoslov hiš bo letos samo na povabilo družine, če bo seveda izpolnjevala PCT pogoje. Najprimernejši čas je zvečer po delavniški maši ali dopoldne.

16. Miklavževanje v Ozeljanu bo 5. 12. 2021 ob 18h, pripravili ga bodo mladinci, otroška

zbora sodelujeta s petjem.

17. Celodnevno čaščenje v Šempasu in prilika za spoved bo 12. 12. 2021. Program

celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni

petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina; - 1 h po maši bogoslužni sodelavci; - 2 h po maši je tiha meditacija;

- 3 h po maši molitvena skupina; Vsi so povabljeni, da sodelujejo po svojih zmožnostih. Zadnji uri čaščenja sledi zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30.

18. Spoved v Oseku bo mogoče opraviti 19. 12. 2021.

19. Božična devetdnevnica se bo odvijala po ustaljenem urniku maš. Začne se s 16. 12. 2021.

20. Jaslice pripravijo birmanci 8. razreda.

21. Sveti večer; maše bodo po enakem razporedu kot predlani (18:00 Ozeljan, 20:00 otroška

božičnica v Ozeljanu, 22:00 v Oseku, 24:00 božičnica v Šempasu).

22. Na god sv. Lucije bo blagoslov konj v Vitovljah ob 10:30, zato bo maša v Šempasu ob

9:00.

23. Nedelja Sv. Družine se bo praznovala 26. 12. 2021

24. Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.

25. Novo leto: jutranje maše v Ozeljanu ne bo, ker ni nobene udeležbe.

26. Gospodovo razglašenje ali Sv. trije Kralji, maša bo v Šempasu.

27. Nedelja Kristusovega krsta se bo obhajala 9. 1. 2022.

27. Nedelja Božje besede se bo obhajala 23. 1. 2022. Pol ure pred sv. mašo se bo bralo Božjo

besedo.

Sestanek se je zaključil ob 21:30.

Zapisnik sestavila Tanja Martelanc. Šempas, 15. 9. 2021

Zapisnik sestanka Župnijskega pastoralnega sveta župnije Osek z dne 06. 09. 2021, v Oseku

Prisotni člani ŽPS Osek: Simon Kerševan, Elizabeta Guštin, Peter Ušaj, Samo

Stamboldžiosk, Klementa Winkler, Blažka Ličen, Mateja Košuta

1. Uvodna molitev

2. Pregled preteklih dogodkov

3. Pregled prihajajočih dogodkov

SEPTEMBER

Izbor novih članov ŽPS, ki bo predvidoma v nedeljo 26.9.

OKTOBER

Molitev rožnega venca, pol ure pred mašo: - nedelja 3.10. – pevci - nedelja 10.10. – prvoobhajanci - nedelja 17.10. – Karitas

- nedelja 24.10. – birmanci

Maša na vojaškem pokopališču v soboto, 30.10. ob 15.00

NOVEMBER

1.11. Vsi sveti: Osek- maša ob 14.00, blagoslov grobov: Osek ob 15.00, sv. Lucija 15.30

7.11. Zahvalna nedelja in zakonski jubilanti; križev pot na Ovčji plac ob 14.00

14.11. Šagra sv. Martina, ofer

Seznam za romanje Marijine podobe v adventu ( glede na razmere)

27.11. sobota, izdelava venčkov Karitas ob 14.00 in izdelava adventnih venčkov za cerkvi

(birmanci)

28.11. 1. Adventna nedelja, blagoslov adventnih venčkov

DECEMBER

5.12. 2. Adventna nedelja: celodnevno češčenje

- 10-11h prvoobhajanci in otroci do 6. Razreda

- 11-12h birmanci in srednješolci

- 12-13h osebna molitev

- 13-14h možje in fantje

- 14-15h žene in dekleta

- 15h sklep in blagoslov z Najsvetejšim

12.12. 3. Adventna: maša pri sv. Luciji, ponedeljek 13.12. maša pri sv. Luciji

Sreda 15.12. 10 let od smrti g. Bogdana Brica

19.12. 4. Adventna, spovedovanje ob 14h

Izdelava jaslic v Oseku in pri sv. Luciji z birmanci

24.12. Sveti večer, maša v Oseku ob 22h

25.12. maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9h

26.12. maša pri sv. Luciji ob 10.30 in žegnanje konj

27.12. sv. družina- blagoslov otrok

JANUAR

1.1. maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9h

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja, 12.9.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.9.2021

Osek ob 19h + starši Gleščič osek 75

Torek 14.9.2021

Ozeljan ob 19h za osvoboditev korona virusa Ozeljan 60

Sreda 15.9.2021

Šempas ob 19h + Vrban martin Ozeljan 18, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 16.9.2021

Osek ob 19h za zdravje in Božje varstvo Osek

Petek 17.9.2021

Osek ob 19h + Martina Kogoj p. n. sosedov

Sobota 18.9.2021

Šempas ob 8h za župnijo

19.9.2021, 25 navadna nedelja

ob 7.45 v Ozeljanu + iz družine Bolko Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Valentina Lorenzutti osek 71

ob 10.30 v Šempasu + Cernatič Ivan Šempas 136b

verouk reden

Na spletu dobimo družinske in zakonske kateheze na naslovu:

https://katoliska-cerkev.si/prva-kateheza-hodimo-skupaj

Stična mladih bo 18.9.2021


 

Žal za svojo vero nujno potrebujem Cerkev, duhovnika pravi »Vernica« na netu.

Samo on mi lahko podeli Sveto Rešnje Telo. Iz njega črpam svojo moč.
Samo on mi lahko podeli odvezo pri spovedi. Kar potrebujem, da lahko živim polno življenje.
Oni mi dajejo smernice in jaz se jih z veseljem držim. In ja, se držim predporočnega vzdrževanja, kontracepcije. Trudim se, da se koliko se da približujem vsem idealom.

Kdor ima milost, da je “doživel” Jezusa, ne bo krenil s poti. On je moja pot, moje življenje. In najlažje mu sledim v okviru Cerkve, pa to čeprav marsikaj ni tako kot mora biti.

Naslednji odgovor

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja, 12.9.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.9.2021

Osek ob 19h + starši Gleščič osek 75

Torek 14.9.2021

Ozeljan ob 19h za osvoboditev korona virusa Ozeljan 60

Sreda 15.9.2021

Šempas ob 19h + Vrban martin Ozeljan 18, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 16.9.2021

Osek ob 19h za zdravje in Božje varstvo Osek

Petek 17.9.2021

Osek ob 19h + Martina Kogoj p. n. sosedov

Sobota 18.9.2021

Šempas ob 8h za župnijo

19.9.2021, 25 navadna nedelja

ob 7.45 v Ozeljanu + iz družine Bolko Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Valentina Lorenzutti osek 71

ob 10.30 v Šempasu + Cernatič Ivan Šempas 136b

verouk reden

Na spletu dobimo družinske in zakonske kateheze na naslovu:

https://katoliska-cerkev.si/prva-kateheza-hodimo-skupaj

Stična mladih bo 18.9.2021


 

Žal za svojo vero nujno potrebujem Cerkev, duhovnika pravi »Vernica« na netu.

Samo on mi lahko podeli Sveto Rešnje Telo. Iz njega črpam svojo moč.
Samo on mi lahko podeli odvezo pri spovedi. Kar potrebujem, da lahko živim polno življenje.
Oni mi dajejo smernice in jaz se jih z veseljem držim. In ja, se držim predporočnega vzdrževanja, kontracepcije. Trudim se, da se koliko se da približujem vsem idealom.

Kdor ima milost, da je “doživel” Jezusa, ne bo krenil s poti. On je moja pot, moje življenje. In najlažje mu sledim v okviru Cerkve, pa to čeprav marsikaj ni tako kot mora biti.

Naslednji odgovor