Preskoči na vsebino


4.12.2022

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4.12.2022; 2. adventna nedelja, nternetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 5.12.2022

 

Ozeljan ob 18h za župnijo, po maši miklavževanje

 

Torek 6.12.22

 

Ozeljan ob 18h + Loverčič Drašček in Mervič Ozeljan 32a

 

Sreda 7.12.2022

 

Šempas ob 18h + Danijela Mihelj Šempas 193a, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 8.12.2022, praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije

Sv. Lucija ob 18h + Darko Remec Vitovlje 6b

 

 

Petek 9.12.22

 

Osek ob 18h + g. Anton Gleščič p. n. Vitovlje 62a

 

 

Sobota 10.12.2022, blagoslavljam domove

Šempas ob 8h + Angela Rijavec Šempas 163a

 

11.12.2022, 3. adventna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Elen Karat Ozeljan 18

Sv. Lucija ob 9h + g. Bogdan Bric p. n. Vitovlje 45h

Šempas ob 10.30 za Božji blagoslov Šempas 163

celodnevno čaščenje v Šempasu

ob 15h adventno spovedovanje v Šempasu

 

Celodnevno čaščenje v Šempasu 11.12.2022

Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- ob 12.30 – 13.30 tiha meditacija;

- ob 13.30 – 14.30 molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje, spoveduje g. Rafko Klemenčič, zaradi lažjega razporeda bodo čakalni listki

 

Celodnevno čaščenje v Oseku (4. december 2022, 2. adventna nedelja): 

10-11. ura: otroci do 7. razreda 

11-12. ura: birmanci, srednješolci in študentje

12-13. ura: osebna molitev v tišini 

13-14. ura: možje in fantje 

14-15. ura: žene in dekleta 

ob 15.uri: sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

 

Škofijski gimnaziji Vipava vabijo v soboto, 10. 12., ob 9.00 na
odprtih vrat, ko bodo predstavili šolo in dijaški dom. Noč v dijaškem
domu, ki je letošnja novost, pa se začne že v petek ob 17.00. Vse
informacije na strani sgv.si.

Adventni večeri 2022

v konkatedrali Kristusa Odrešenika, Sedejeva ulica 2, 5000 Nova Gorica.

 Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici: od ideje do posvetitve

V četrtek, 1. decembra 2022, ob 20h. Predaval bo dr. Renato Podbersič. Sledil bo pogovor ob 40-letnici posvetitve cerkve.

 Filip Terčelj – duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov

V sredo, 7.decembra 2022, ob 20h. Življenje in delo Filipa Terčelja, ki je svoja najbolj plodovita leta preživel na Goriškem bo predstavil g. Ivan Albreht.

 Fatimska skrivnost

V sredo, 14. decembra 2022, ob 20h. Ogled španskega filma, 120 min. Slovenski podnapisi.

ADVENTNA PREDAVANJA v Šempetru pri Gorici v župnijski cerkvi

 2. december, 18.30 dr. Gabriel Kavčič:

» Drvenje v gender prihodnost«

 9. december, 18.30 Marko Rijavec:

»Kako praznovati Božič v družini«

 16. december, 18.30 Urška in Matej Petač:

»Brez dlake na jeziku o spolnosti«

Brezmadežno spočetje Device Marije

Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.

Pomen praznika
Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu.

Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27.11.2022, 1. Adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov adventnih venčkov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža, Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 28.11.2022

 

Osek ob 18h mašuje g. Skalibski Ivan duhovnik grškokatoliškega obred iz Ukrajine, maša za Ukrajince in za našo župnijo, vabljeni vsi

 

Torek 29.11.22

 

Ozeljan ob 18h za vse pokojne

 

 

Sreda 30.11.2022

 

Šempas ob 18h v zahvalo za rešitev Jako Mervič Šempas 54, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 1.12.2022

 

Ozeljan ob 18h za najbolj pozabljene duše v vicah Ozeljan

 

 

Petek 2.12.22

 

Osek ob 18h za zdravje in Božje varstvo v družini Osek 17

 

 

Sobota 3.12.2022, blagoslavljam domove

Šempas ob 8h + Kosovel Karla Šempas 38g, 8 dan

 

4.12.2022; 2. adventna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Pavla in Franc Krapež Ozeljan 31j

Osek ob 9h + Stanko in Rozalija Gleščič Osek 84

Šempas ob 10.30 za Božji blagoslov Šempas 163

 

Celodnevno češčenje v Oseku (4. december 2022, 2. adventna nedelja): 

10-11. ura: otroci do 7. razreda 

11-12. ura: birmanci, srednješolci in študentje

12-13. ura: osebna molitev v tišini 

13-14. ura: možje in fantje 

14-15. ura: žene in dekleta 

ob 15.uri: sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

Škofijski gimnaziji Vipava vabijo v soboto, 10. 12., ob 9.00 na
odprtih vrat, ko bodo predstavili šolo in dijaški dom. Noč v dijaškem
domu, ki je letošnja novost, pa se začne že v petek ob 17.00. Vse
informacije na strani sgv.si.

Adventni večeri 2022

v konkatedrali Kristusa Odrešenika, Sedejeva ulica 2, 5000 Nova Gorica.

 Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici: od ideje do posvetitve

V četrtek, 1. decembra 2022, ob 20h. Predaval bo dr. Renato Podbersič. Sledil bo pogovor ob 40-letnici posvetitve cerkve.

 Filip Terčelj – duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov

V sredo, 7.decembra 2022, ob 20h. Življenje in delo Filipa Terčelja, ki je svoja najbolj plodovita leta preživel na Goriškem bo predstavil g. Ivan Albreht.

 Fatimska skrivnost

V sredo, 14. decembra 2022, ob 20h. Ogled španskega filma, 120 min. Slovenski podnapisi.

ADVENTNA PREDAVANJA v Šempetru pri Gorici v župnijski cerkvi

 2. december, 18.30 dr. Gabriel Kavčič:

» Drvenje v gender prihodnost«

 

 9. december, 18.30 Marko Rijavec:

»Kako praznovati Božič v družini«

 

 16. december, 18.30 Urška in Matej Petač:

»Brez dlake na jeziku o spolnosti«

 

 Advent je čas, v katerem se pripravljamo na božič, Jezusovo rojstvo. Začne se štiri nedelje pred božičem, na prvo adventno nedeljo. Hkrati je prva adventna nedelja tudi začetek novega cerkvenega leta.

Na kaj pomislite ob besedi “božič”? Na kupovanje daril, okraševanje božičnega drevesca, petje veselih božičnih pesmi, peko piškotov, pošiljanje božičnih voščilnic ter številne zabave, ki se jih morate udeležiti? Toda božič je veliko več! Zato ni čudno, da se nanj pripravljamo kar štiri adventne tedne.

Čas radostnega pričakovanja

Adventni čas je čas veselega pričakovanja, čas upanja in radostne priprave na Jezusovo rojstvo. To je čas, ko sam Bog prihaja v naše življenje in naše srce. On vstopa v vse trenutke in prostore našega življenja. V njem se prepletajo naša preteklost, sedanjost in prihodnost.

Čeprav se spominjamo Jezusovega rojstva, pa se hkrati že pripravljamo na Njegov drugi prihod. Advent nas na vse to pripravlja in nas spominja na “veselje v čakanju”.

Kaj je (in kaj ni) advent

Advent ni čas nakupovanja, stresa, mrzličnega tekanja po prepolnih trgovinah ali “dirka” do 25. decembra, pač pa je čas veselega pričakovanja, upanja in molitve. Jezus je tisti, ki se ga zares veselimo.

Če ste se do 25. decembra že naveličali božiča, ste se adventa lotili narobe.

Zelena in rdeča barva?

Adventni barvi nista rdeča in zelena (kot so pogosto oblečeni božičkovi škratje, ki jih videvamo v reklamah), pač pa vijolična in roza. Takšne so tudi najbolj primerne barve na adventnem venčku. Vsak teden na njem prižgemo novo svečo, tretji teden je to rožnata sveča, saj je tretja adventna nedelja imenovana tudi nedelja veselja, ker je Jezusovo rojstvo že blizu.Delite upanje in dobra dela:ponudite prostovoljno pomoč, namenite več časa molitvi, bodite prijazni in potrpežljivi s svojo družino in sodelavci, prijazno ogovorite neznance, darujte denar ali oblačila tistim, ki jih potrebujejo … Predvsem pa “delite upanje”, medtem ko čakate najpomembnejšega gosta – Jezusa.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Kristus Kralj vesoljstva, 20.11.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža, Miklavževanje 5.12.2022 ob 18h v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 21.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo za delo in dom Osek

 

Torek 22.11.2022, god sv. Cecilije zavetnice petja in cerkvenih pevcev

 

Ozeljan ob 18h za cerkvene pevce, posebej vabljeni vsi pevci,

ob tem prazniku vam čestitamo in se vam za ves vaš trud zahvaljujemo

 

Sreda 23.11.2022

 

Šempas ob 18h + Marija Cernatič Šempas 94, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 24.11.2022

 

Ozeljan ob 18h + Žižmond in Špacapan Ozeljan

 

 

Petek 25.11.22

 

Osek ob 18h v zahvalo za novo življenje in priprošnja za družino Osek 27a

 

 

Sobota 26.11.2022, blagoslavljam domove

Šempas ob 8h + Anka in Dušan Lenščak Šempas 43 p. n. Ferjančič

 

27.11.2022 1. Adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov adventnih venčkov

Ozeljan ob 7.45 za župnijo p. n. Ozeljan 31j

Osek ob 9h + Faganel Anton in Ivanka Osek 53

Šempas ob 10.30 + iz družine Ušaj Šempas 33g

 

 

Sodelavke  Karitas tudi letos izdelujemo adventne venčke. Od nedelje 20.11. so na voljo  po cerkvah,  priporočen dar je vsaj 5€.

Od 14. ure dalje v zakristiji v Oseku izdelava adventnih venčkov za Karitas (lahko prinesete tudi že izdelane venčke). Venec za cerkev sv. Martina in sv. Lucije izdelajo birmanc, pridite tudi birmanci ob 14. uri v zakristijo.

Pogovor z zgodovinarjem in publicistom dr. Alešem Maverjem V petek 25. novembra 2022 ob 19.30 v dvorani konkatedrale (Sedejeva ulica 2, Nova Gorica). Z gostom se bo pogovarjal dr. Renato Podbersič.

Večer se vključuje v Socialni teden 2022. Goriški večeri, VSO Severna Primorska

 

Cerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva, ki je letos v nedeljo, 20. novembra 2022.

Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu,[1] najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.

Pomen praznika
Božje kraljevanje pomeni dokončno izpolnitev človekovega hrepenenja po Bogu in željo, da bi mogel biti združen in povezan z Bogom. To kraljevanje je presežen Božji dar. Ob dovršitvi sveta se bo Kristusovo gospostvo z njegovim drugim prihodom razodelo v dokončnem odrešenju ljudi in v preoblikovanju ustvarjenega sveta. Drugi Kristusov prihod za kristjane ni razlog za strah in tesnobo, ampak predvsem povod za upanje, veselje in hrepenenje. Dnevi Kristusovega življenja nas spomnijo na Kristusovo darovanje za ljudi in njegovo poslanstvo na zemlji, praznik Kristusa Kralja pa na zgodovino odrešenja in (ne)vidno Božje delovanje v času.

Kristus kralj – hvalospev
To kraljevanje je Božji dar – milost. Začelo se je uresničevati z Jezusovo smrtjo in poveličanjem, v vsem sijaju in moči pa se bo izkazalo in uveljavilo ob koncu časov. To Božje kraljevanje izredno lepo izraža praznični hvalospev:

Svojega edinorojenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa,
si mazilil za večnega duhovnika in kralja vesoljstva,
da bi se na oltarju križa daroval
kot brezmadežna in spravna žrtev
ter izvršil skrivnost človeškega odrešenja.
Vse stvari bo uklonil svojemu vladarstvu
in izročil tvojemu neizmernemu veličastvu
večno in vesoljno kraljestvo:
kraljestvo resnice in življenja,
Kraljestvo svetosti in milosti,
kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni.

 

Odprtje fotografske razstave

ob 40-letnici cerkve Kristusa Odrešenika

V sredo, 23.11.2022 ob 20h, v dvorani konkatedrale (Sedejeva ulica 2).

Avtor fotografij je Metod Zavadlav (Foto atelje Pavšič Zavadlav). Dr. Renato Podbersič je napisal spremno besedilo.

Gostje večera bodo msgr. Gašper Rudolf, prvi župnik župnije Kristusa Odrešenika, ki je pri gradnji sodeloval kot župniik; g. Lovrenc Štanta, ki je bil nadzornik gradbenih in obrtnih del; go. Mateja Kvaternik Zupan, hči pokojnega arhitekta Franca Kvaternika in morda še kdo.

Vljudno vabljeni!

40 - letnica  posvetitve cerkve Kristusa Odrešenika (11.12.1982 – 11.12.2022)

Mejniki v zgodovini cerkve

21. 4. 1959: prva prošnja za lokacijo cerkve

4. 8. 1964: druga prošnja za lokacijo cerkve

11. 1. 1969: tretja prošnja za lokacijo cerkve

22. 11. 1969: četrta prošnja za lokacijo cerkve

5. 2. 1973: ustanovitev odbora za gradnjo nove cerkve

3. 6. 1976: ustanovitev Župnije Kristusa Odrešenika

22. 3. 1978: soglasje za izdajo lokacijskega dovoljenja za novo cerkev

27. 7. 1978: povabilo arhitektov za natečaj načrtov za novo cerkev

29. 7. 1980: gradbena pogodba s Primorjem Ajdovščina

14. 12. 1980: blagoslov temeljnega kamna

11. 12. 1982: posvetitev cerkve

11. 3. 1988: izdano uporabno dovoljenje

15. 3. 2004: imenovanje cerkve za konkatedralo

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13.11.2022, 33. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

zbiramo skodelice za Miklavža

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 14.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18h za mir in žrtve vojn Osek

 

Torek 15.11.2022

 

Ozeljan ob 18h + Drašček Mira Ozeljan 32

 

Sreda 16.11.2022

 

Šempas ob 18h + Danilo Krkoč Šempas 6, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 17.11.2022

 

Ozeljan ob 18h za vse pokojne sorodnike Ozeljan 32f

 

 

Petek 18.11.22

Osek ob 18h + g. Tone Gleščič, 8 dan

 

Sobota 19.11.2022, začnem blagoslavljati domove v Draščku in nadaljujem naprej na Visoko

Šempas ob 11h sv. krst maša za župnijo,

izdelovanje venčkov; za cerkve jih pripravijo birmanci 9.r.

ob 18.30 srečanje za mlade, birmance... na Trgu Evrope

 

Kristus Kralj vesoljstva, 20.11.2022

Ozeljan ob 7.45 + Mervič Majda Šmihel 33

Osek ob 9h + Primož Kurat Osek 53

Šempas ob 10.30 + Podgornik Jožef Šempas 13b

 

 

Vigilija mladih in gostovanje križa Svetovnega dneva mladih v Novi Gorici. Povabljeni mladi, birmanci in njihovi starši in botri.

 

- V petek ob 18.uri bo križ na Kapeli.

- V soboto, ob 18.30 se mladi zberejo na Trgu Evrope v NG, če bo zelo slabo vreme pa v

garaži konkatedrale. It Trga Evrope (če bo vreme) bodo mladi šli peš do konkatedrale. Ob

20.uri bo v cerkvi Kristusa Odrešenika potekala vigilija, ki bo predvidoma trajala približno

eno uro in 15 minut. Prisotna bosta oba škofa.

- Petje bo animiral mladinski ansambel iz Šempasa.

- Po vigiliji bo sledilo druženje mladih v garažnih prostorih konkatedrale.

- Večina mladih ne bo mogla na Svetovni dan mladih, ki bo v Lizboni, na Portugalskem, leta

2023. Lahko pa se srečamo ob križu SDM doma.

- To je priložnost, da mladi v molitvi doživijo krščansko občestvo, prisluhnejo katehezi, se

spoznavajo, povežejo med seboj...

Greste k maši, ne pa k obhajilu? Zakaj?

Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi nelepimi ravnanji, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija te grehe izbriše. V evangeliju Jezus jasno pove: “Če ne jeste mesa Sina Človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.” (Jn 6,53). To ni nikakršno pretiravanje. Tu gre za življenje! Sami, celo ob največjem naporu, v sebi ne bomo ustvarili Božjega življenja. Edini način je, da ga prejmemo od Njega, z uživanjem Njegovega telesa. Zakaj se torej tako pogosto odpovemo prejemanju obhajila?

Dve osebi pri obhajilu

Krstno bogoslužje dveh otrok. V cerkvi družina, prijatelji, okrog 30 ljudi. Krst je po maši, vendar ponudim možnost, da prejmejo sveto obhajilo. Gospodovo telo vzamem iz tabernaklja, stopim pred oltar in čakam. Pristopita dve osebi. Babica in eden izmed botrov, nihče drug. Kaj pa ostali?

Starši otrok so v takem položaju, da ne morejo prejeti obhajila, razumem. Toda preostali? Tudi nekaj prek dvajset drugih ne more pristopiti k obhajilu? Nočejo? Ne čutijo potrebe? To ni osamljen primer.

Ne razumemo evharistije

Nekateri pravijo: “Ne čutim potrebe.” Toda če nekdo tako misli, to pomeni, da sploh ne razume evharistije. Ni mogoče, da resnično veš in veruješ, da je to On, hkrati pa te ne zanima. Veliko bolj pogosto tisti “ne čutim potrebe” prikriva našo nepripravljenost stopiti na pot spreobrnjenja ali preprosto pristopiti k spovedi, ki se je bojimo. Takrat si je lažje reči: “Ne čutim potrebe. Ko jo bom začutil, bom glede tega nekaj ukrenil.” Na žalost tako pogosto izgleda začetek dolgoletnega izogibanja zakramentom.

Nisem vreden

Včasih pa je razlog popolnoma drugačen. V mnogih izmed nas obstaja prepričanje, da moramo biti za prejem Najsvetejšega popolnoma brez krivde. In ker smo redko v tako idealnem stanju (običajno največ 15 minut po spovedi), se bojimo, da bomo zagrešili bogoskrunstvo. K obhajilu pogosto ne pristopimo, ker nismo prepričani, ali smemo. Tu ne gre za situacije, ko resnično dvomimo, ali naši grehi sodijo v kategorijo “lahkih” ali “težkih”. V takem primeru nas prava pot do oltarja res vodi prek spovednice. Toda pogosto se lahko srečamo z razmišljanjem: Nisem vreden. Moje srce ni idealno čisto, torej ne morem prejeti Jezusa v evharistiji. Ta pristop k svetemu obhajilu ima na žalost dolgo in trdo življenje, kot vsak pogled, ki temelji na resničnih predpostavkah, iz katerih izpelje pobožno zveneče, toda napačne zaključke. Ampak reci le besedo

Resnica je, da v evharistiji prejmemo absolutno svetega Boga. Resnica je tudi to, da v primerjavi z Njim nihče izmed nas ni dovolj svet in čist. Nihče izmed nas ga ni vreden. To pri vsaki maši ponavljamo tik pred obhajilom: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni.” Toda pravimo tudi: “Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.” Katera je ta beseda? “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.” (Mr 2,17)

Ne nagrada, temveč zdravilo

Obhajilo ni nagrada za vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema. In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje izpovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji, če ta resnično poživi našo ljubezen do Boga in ljudi.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 32. navadna, zahvalna, 6.11.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ob 14h v mrliški vežici v Šempasu pogreb + Gleščič Ivota Šempas 48

ob14h od gostilne Olga začne molitev za nove duhovne poklice in novega škofa na Ovčji plac

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 7.11.2022

 

sv. Lucija ob 18h + Hrovatin Vitovlje 29a

 

Torek 8.11.2022

 

Ozeljan ob 18h v zahvalo za 25 let skupnega življenja Ozeljan

 

Sreda 9.11.2022

 

Šempas ob 18 + Mirko, Andrej in Marija Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 10.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18 za pokojne Marija in Stanko Rijavec Osek 22

 

 

Petek 11.11.2022, za vikend dobimo bogoslovca na pastoralno prakso

 

Osek ob 18h v zahvalo za novo življenje in priprošnjo za družino Osek 27a

 

Sobota 12.11.2022

 

Šempas ob 8h + Gleščič Ivo Šempas 48, 8 dan

 

13.11.2022, 33. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 za župnijo Ozeljan 31j

Osek ob 9h + Darko Remec Vitovlje 6b, 8 dan

Šempas ob 10.30 + Venier Nikolaj Šempas 18

 

V soboto 12. 11. pred praznovanjem farnega zavetnika sv. Martina bo KTD Osek v farni cerkvi priredilo tradicionalni Martinov koncert ob 18.30.

Nastopil bo:

Mladinski pevski zbor župnije Šempas pod vodstvom Neje Peršič   in

Vokalna skupina Lijak -Vogrsko, umetniški vodja Mojca Cej. Peli bodo cerkvene in ljudske pesmi.

 

  1. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

Zabeležka srečanja ŽPS Osek, 30. 9. 2022

Prisotni: Joško Tomažič (župnik), Simon Kerševan, Peter Ušaj, Ferdinanda Marinčič, Judita Vrtovec, Jakob Bizjak, Samo Stamboldžioski. Opravičeno odsotni: Maja Praček, Ambrož Vrtovec, Elizabeta Guštin.

1) Za duhovni uvod smo iz letošnjega gradiva za župnijske pastoralne svete »Župnija na sinodalni poti« prebrali odlomek o poslušanju. V pogovoru smo se dotaknili vprašanja, koliko ljudje danes sploh še slišimo oznanilo evangelija in kako se na to odzivamo, saj sta sodelovanje in udeležba ljudi pri v krizi. Zato je potrebno je župljane vzpodbujati, da bi se vključili v življenje župnije. Pozabiti ne smemo tudi na molitev drug za drugega.

2) Za prihajajoče obdobje smo si razdelili posamezne naloge: tajnik (Simon Kerševan), maša na vojaškem pokopališču (Samo Stamboldžioski), Vsi sveti (Simon), srečanje zakonskih jubilantov (Elizabeta in Ferdinanda), šagra ob sv. Martinu (Judita in Ambrož), venčki za Karitas (Elizabeta) celodnevno češčenje (Jakob in Maja).

3) Bogoslužni koledar (september 2022 – januar 2023)

NOVEMBER

6. 11. Zahvalna nedelja in nedelja zakonskih jubilantov. Popoldne ob 14. uri bo križev pot h Ketejevemu križu na Ovčjem placu.

13. 11. Šagra sv. Martina, blagoslov vina in ofer. Na voljo bo seznam za romanje Marijine podobe v adventu. Naj bo to naša duhovna priprava na praznike in priložnost za povezanost z Bogom in bližnjimi.

26. 11. (sobota) izdelava venčkov za Karitas in izdelava adventnih venčkov za cerkev v Oseku in cerkev sv. Lucije. Venčke za obe cerkvi izdelajo birmanke in birmanci.

27. 11. 1. adventna nedelja: blagoslov adventnih venčkov in pričetek romanja Marijine podobe.

DECEMBER

4. 12., 2. adventna, celodnevno češčenje v Oseku: 10-11h otroci do 7. razreda / 11-12h birmanci in srednješolci / 12-13h osebna molitev v tišini / 13-14h možje in fantje / 14-15h žene in dekleta / ob 15.uri sklep in blagoslov z Najsvetejšim.

11. 12., 3. adventna: maša pri sv. Luciji

18. 12., 4. adventna: popoldne spovedovanje v Oseku

Jaslice za cerkev v Oseku in pri sv. Luciji izdelajo birmanke in birmanci.

24. 12. (sobota) Sveti večer, maša v Oseku ob 22h

25. 12. (nedelja) maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9 h

26. 12. (ponedeljek) maša pri sv. Luciji ob 10:00 in žegnanje konj, pohod z baklami k Vitovski materi Božji in zahvalna maša (v dogovoru s KTD Vitovlje).

JANUAR

1.1. (nedelja) maše po nedeljskem urniku: Osek ob 9. uri.

4) Razno

Predlaga se, da bi se ob nedeljah pri molitvi Rožnega venca pred mašo uporabljalo mikrofon, saj je molitev, posebej med zvonjenjem, slabo slišna in ji je težko slediti. Z ŽGS-jem se bo preverilo možnost za ozvočenje.

Naslednja seja ŽPS bo v januarju.

Zapisal Simon Kerševan.

 

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 30.10.2022 31. žegnanjska nedelja, rožni venec molijo zakonci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 31.10.2022

 

Na Polanah ob 15h + Marjan Marinčič Vitovlje 45h

 

Torek 1.11.2022, Vsi sveti

 

Ozeljan ob 7.45 + Marija in Franc Fornazarič Šmihel 67, po maši gremo v urejeni procesiji na pokopališče,

Šmihel ob 9h

ob 10.30 Šempas + Suzana in Joško Žgavec Šempas 43 p. n. Ferjančič, po maši gremo v urejeni procesiji na pokopališče

Osek ob 14h + Remec Zdravko in Herma Osek 72a, po maši gremo v urejeni procesiji na pokopališče

Sv. Lucija ob 15.30

 

Sreda 2.11.2022, verne duše

 

Šempas ob 18 + sorodniki Šempas 169c, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 3.11.2022

 

Sv. Lucija ob 18 + Marija in Stanko Rijavec Osek 22

 

 

Petek 4.11.2022, prvi petek

 

Osek ob 18h v čast Svetemu Duhu v zahvalo Osek 93

 

Sobota 5.11.2022

 

Šempas ob 8h + g. Bric in Rusijan

 

32. navadna, zahvalna, 6.11.2022

Ozeljan ob 7.45 + Albin Črnilogar Ozeljan 25a

Osek ob 9h + Karlo Badalič in + starši Osek 91, srečanje zakonskih jubilantov

Šempas ob 10.30 srečanje zakonskih jubilantov, maša za zakonske jubilante

 

19. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

Tudi letos ima  Karitas na razpolago sveče, ki bodo po naših cerkvah.

Priporočen dar za svečo je 2€.

 

Seja župnijskega pastoralnega sveta Župnije Šempas z dne 26. septembra 2022 v prostorih učilnice župnišča v Šempasu Seja se je pričela ob 19:30. Prisotni: Zvonka Žižmond, Milena Černe, Dolores Štrukelj Mojca Oberdank, Martina Vulič, Natalija Škarabot, Anka Volk, Tadej Volk, Tanja Martelanc in Joško Tomažič.

1. Župnijski pastoralni svet se je pričel z uvodno molitvijo, sledila je duhovna misel.

2. Milena Černe je prebrala poročilo o delu različnih skupin v župniji. K vsaki točki poročila je svet povedal svoje mnenje.

3. Predlagali smo, da bi se strežniki oz. tisti, ki bi radi pričeli streči, srečajo 8. 10. 2022 ob 10h.

4. Pohvaljene so bile organistke župnije Šempas, ki redno igrajo na Sveti Gori. Iz naše župnije namreč prihaja največ organistov, ki je aktivnih v tem Marijinem svetišču.

5. Oratorij naj bi se prihodnje leto odvijal med 7. in 11. avgustom.

8. Vse svete se bo obhajalo na običajen način.

9. Zahvalna nedelja bo 6. 11. 2022, ko bodo svoj jubilej pri sv. maši v Šempasu praznovali jubilanti.

10. Adventne venčke se bo izdelovalo 19. 11. 2022 ob 15h. Za vse naše cerkve jih naredijo birmanci iz 9. r. Material (sveče) priskrbijo starši sami. Na 1. adventno nedeljo bo blagoslov adventnih venčkov pri sv. maši.

11. Marija Romarica bo romala od doma do doma v adventnem času. Pripravljen bo seznam, na katerega se lahko vpiše družina, ki je pripravljena en dan v adventu moliti in častiti Marijo. Tako bo vzpostavljena veriga molitve.

12. Miklavževanje v Ozeljanu bo 5. 12. 2021 ob 18h, pripravili ga bodo mladinci, otroški zbor sodeluje s petjem.

13. Celodnevno čaščenje v Šempasu bo 11. 12. 2019. Takrat bo tudi prilika za sveto spoved ob 15h. Program celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina;

- 1 h po maši bogoslužni sodelavci;

- 2 h po maši je tiha meditacija;

- 3 h po maši molitvena skupina;

Zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30

ob 15h adventno spovedovanje

14. Božična devetdnevnica se bo odvijala po ustaljenem urniku maš. Začne se s 16. 12. 2021.

15. Jaslice za naše cerkve pripravijo birmanci 8. razreda.

16. Sveti večer; maše bodo po naslednjem razporedu: 18h Ozeljan, 20h otroška božičnica v Ozeljanu, 22h slovesna peta maša v Oseku, 24h polnočnica v Šempasu.

17. Praznik Sv. Družine se bo praznoval 30.12.2022

18. Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.

19. Gospodovo razglašenje ali Sv. trije Kralji, maša bo ob 18h v Šempasu.

20. Nedelja Kristusovega krsta se bo obhajala 8. 1. 2022.

27. Nedelja Božje besede se bo obhajala 22. 1. 2022. V Ozeljanu se bo bralo Božjo besedo po maši, v Šempasu pa pol ure pred njo.

Sestanek se je zaključil ob 21:45. Zapisnik sestavila Tanja Martelanc.

Šempas, 19. 10. 2022

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 23.10.2022, misijonska nedelja, rožni venec vodijo birmanci, njihovi botri in starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260


 

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 24.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Gleščič Vitovlje 15a

 

Torek 25.10.2022, dan suverenosti

 

Ozeljan ob 19h za vse + iz družine Bolko Ozeljan 24a

 

 

Sreda 26.10.2022,

 

Šempas ob 19h + Brankovič in Ušaj Šempas 16c, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 27.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Vetrih Nejc Osek 72a

 

 

Petek 28.10.2022, Simon in Juda Tadej apostola

 

Osek ob 19h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b

 

Sobota 29.10.2022

 

Šempas ob 11h krst, maša za novokrščenko in njeno družino

 

30.10.2022 31. žegnanjska nedelja, rožni venec molijo zakonci

Ozeljan ob 7.45 + Oskar Terčič in + sorodniki Šmihel 21a

Osek ob 9h + za zdravje Osek

Šempas ob 10.30 pri maši krščevanje, maša za novokrščenca in njegovo družino

 

 

19. novembra 2022 bo v Novi Gorici v konkatedrali molitveno srečanje mladih goriške in koprske škofije. V začetnem delu ob 18.30 se bomo na Trgu Evropa srečali v "Poskusu biti mednarodni", ob 20h pa se v konkatedrali ob križu SDM vključili v molitev pred praznikom Kristusa Kralja. Mlade bosta nagovorila koprski in goriški škof, za prevode iz italijanščine bo poskrbljeno. Info na https://skofija-koper.si/vigilija-mladih-v-novi-gorici

 

Za vse, ki se poleti zanimate za udeležbo na Svetovnemu dnevu mladih 2023, so na Katoliški mladini organizirali dve informativni srečanji. Prvega se lahko udeležite že v sredo, 26. 10. ob 20.00 na KANI. Drugi pa bo 3. 11. potekal v živo in preko ZOOM-a.

 

Tudi letos ima  Karitas na razpolago sveče, ki bodo po naših cerkvah.

Priporočen dar za svečo je 2€.

 

 

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22 tretji del

Skrb za cerkev sv. Jakoba v Ozeljanu Na seznam, ki je na oglasni deski v cerkvi, so vključene prostovoljke in starši veroučencev, ki skrbijo za čistočo in krašenje cerkve za en teden. Sodeluje dvanajst prostovoljk in devet skupin staršev. Za velike praznike pa so vključene hišne številke iz Ozeljana po naslednjem razporedu: za božič od 1 do 50, za veliko noč od 50 do 100, za praznik sv. Jakoba pa od 100 do 140. Lepo bi bilo, če bi nas več sodelovalo v skrbi za cerkev. V tem primeru bi redkeje prišli na vrsto. Lepo povabljene tudi nove prostovoljke. Seznam pripravljam Zvonka Žižmond

Skrb za cerkev sv. Silvestra v Šempasu Po dolgoletni navadi skrbijo za čiščenje in krašenje cerkve verniki iz Šempasa, ki so razdeljeni v skupine glede na hišne številke – po 10, 20 ali celo 30 številk. Seznam visi na oglasni deski pred vhodom v cerkev. Pripravlja ga Ida Oberdank, ki tudi preverja, ali vse poteka tako, kot je treba. Po potrebi opozori skupino, da je na vrsti ali sama priskoči na pomoč. Vsaka ekipa pride na vrsto približno trikrat letno. Ob slovesnostih, kot je prvo sveto obhajilo, birma, poroka, zlata poroka ali krst, poskrbijo za čiščenje in krašenje starši oz. slavljenci. Lepo povabljeni vsi, ki še niste vključeni v krašenje cerkve, da se pridružite svoji skupini.

 

Marija romarica – romanje Marijine podobe po družinah v adventnem času

Tudi letos smo bili v adventnem času med seboj povezani v molitvi pred svojo podobo Marije, na svoj način, vendarle skupaj in z Bogom. Zaradi korone si podobe svetogorske Marije nismo fizično predajali, kot v letih pred pandemijo, smo pa v duhu bili kot eno.

Suzana Susič

 

Karitas

Smo skupina devetih prostovoljk, večina so stare 70 in več, ampak so zelo aktivne.

V preteklem letu je bila naša naloga prisluhniti in prepoznati pomoči potrebnim v župniji Šempas in Osek, jih usmeriti in poiskati pomoč, tako kot jo potrebujejo.

- Tako smo bile na voljo in organizirale prevoz do skladišča Karitas v Novi Gorici oz. šle same iskat in pripeljale hrano na dom starejšim brez vozniškega izpita.

- V adventnem času izdelovale venčke in s darom, ki smo ga dobile poskrbele za obutev otroka, družini z majhnima otrokoma nabavila drva za prvo silo.

- Aktivno smo se vključile tudi, ko so k nam prihajali ukrajinski begunci. Zbirale smo hrano po cerkvah. Kar se ni porabilo za Osek, je bilo poslano s konvojem v Ukrajino.

- Za božič in veliko noč obiščemo starejše in bolne; zaradi covida je marsikdo dobil zadnji dve leti vizitko po pošti.

- Aktivno smo se vključile tudi, ko je Goriška območna Karitas organizirala avtobusni prevoz za romanje ostarelih, bolnih in invalidov na Brezje 18.6.2022 in iz naše župnije se jih je udeležilo devet.

Natalija Škarabot

 

Stična mladih 2022

Letos je bilo srečanje za mlade v Stični na deževno soboto, 17. septembra. Iz naše župnije je odšlo 16 mladih. Po sveti maši, ki jo je vodil koprski škof, g. Jurij Bizjak, smo imeli različne delavnice, ki smo se jih lahko udeležili. Po večerji se je nadaljeval še večerni program. Zadovoljni in polni novih (spo)znanj, smo se v poznih večernih urah vrnili v Novo Gorico. Žal je na avtobusu manjkal le duhovni vodja.

Aljaž Štrukelj

 

Posebni dogodki

- 25. 3. smo se pri maši v Oseku pridružili papežu in škofom po sveti v posvetitvi Rusije in Ukrajine brezmadežnemu Marijinemu srcu.

- V sklopu Jakobove poti so 1. maja 2022 cerkev sv. Jakoba v Ozeljanu obiskali pohodniki revije Ognjišče.

- Med 10. in 15. avgustom je našo župnijo ponovno obiskal duhovnik Tobias Postler iz škofije Limburg v Nemčiji; 14. in 15. avgusta je somaševal pri maši v Šempasu

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16.10.2022; 29. navadna nedelja, rožni venec vodi Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260


 

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 17.10.2022, Ignacij Antiohijski

 

Sv. Lucija ob 19h v čast Svetemu Duhu za pravo odločitev

 

Torek 18.10.2022, Luka evangelist

 

Ozeljan ob 19h + Cej Marija Šmihel 13

 

 

Sreda 19.10.2022,

 

Šempas ob 19h v zahvalo Šempas 37a, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 20.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h Kosovel Vitovlje 63c, ob 19.30 priprava na krst

 

 

Petek 21.10.2022,

 

Osek ob 19h + Žimčevi Osek 23

 

Sobota 22.10.2022

 

Šempas ob 14h sveti krst, maša za blagoslov novokrščenca in njegove družine

 

23.10.2022, misijonska nedelja, rožni venec vodijo birmanci, njihovi botri in starši

Ozeljan ob 7.45 v čast Božjemu usmiljenju Ozeljan 24a

Osek ob 9h + Miran in Stanka Bovcon Osek 6

Šempas ob 10.30 + Rus Milena Šempas 92

 

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22 drugi del

 

Mešani pevski zbor

Napisala naj bi poročilo o delovanju župnijskega odraslega mešanega pevskega zbora. Priznam, da doslej še nisem dobila vprašanja, kako nam gre, ali imamo kakšne težave, kako funkcioniramo...pa se mi zdi prav in potrebno - tudi v luči sinode - pogovarjati se, spregovoriti o tem in tudi slišati komentarje, odzive, kritike....župnika, župnijskega pastoralnega sveta, vernikov -nedeljnikov.

Če pogledamo na hitro in od daleč, zgleda, da smo v sodelovanju z otroškim in mladinskim zborom bolj ali manj uspešno in lepo ''pokrili'' praznike in nedelje preteklega pastoralnega leta.

Z Anko pa vseeno ne moreva zatajiti grenkobe, žalosti in bolečine ob zavedanju, da se naše vrste krčijo, novih članov pa ni, da ni več gorečnosti in zveste pripadnosti za redno udeležbo na vajah in pri mašah in da priletijo včasih nizki udarci, kako smo preveč in predolgo peli ali pa da naju ni bilo... Kako zastaviti novo sezono? Kako daleč smo do uvedbe ljudskega petja namesto zborovskega? Je rešitev v odstopu/menjavi organista/zborovodje? Kako povezovati in graditi, netiti upanje in veselje, spodbujati za pričevanje in oznanjanje odrešenosti, ki jo lahko živimo samo v občestvu?

Zborovodkinja Marjetka Humar

Petje v Ozeljanu

V Ozeljanu se izmenjujejo štiri organistke po dogovoru. Pevskega zbora ni, petje pri maši je ljudsko. Za praznike se priložnostno dobijo pevci, da s petjem obogatijo bogoslužje.

Slovesno smo praznovali praznik sv. Jakoba starejšega (24. julija 2022). Kljub hudi vročini smo imeli tudi procesijo in se po končani sv. maši družili ob prinesenih dobrotah.

Dolores Štrukelj

 

Izredni delivci obhajila

Srečanje izrednih delivcev obhajila je letos zopet potekalo v živo 9. 4. 2022 v Vipavi. Udeležile smo se ga vse štiri izredne delivke obhajila: Milena Černe, Dolores Štrukelj, Ferdinanda Marinič in Lara Počkar. Po nagovoru škofa Bizjaka nam je vikar za pastoralo spregovoril o sinodi, ki je takrat potekala na ravni škofij. V nadaljevanju smo po skupinah in zatem v plenumu odgovarjali na sinodalna vprašanja: Kako pomembno mesto ima skupna molitev z drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v vaši župniji? Kakšni kristjani smo: veseli ali žalostni, dejavni ali zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši in kako živeti občestvenost tudi med tednom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja? Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Glede slednjega je g. Mozetič poudaril, da je na vredno prejemanje Jezusa potrebno opozarjati. Nismo sodniki, je pa potrebna jasnost. Pravila so lahko kje obešena, ali pa jih ponavljamo v oznanilih, spletnih straneh, kjer vsak lahko pride do jasnosti.

Milena Černe

 

Molitvena skupina za adoracijo v Šempasu in na Sveti Gori

Jezus je pogosto hodil na samo molit. Molil je k nebeškemu Očetu, čeprav je bil sam Bog. Tudi v naši župniji se enkrat tedensko, ob sredah, zbiramo k skupni molitvi in češčenju Najsvetejšega. Po sv. maši župnik izpostavi Najsvetejše in pol ure molimo in pojemo. Skupina ni velika, a je vztrajna. Vsakokrat namenimo nekaj časa češčenju v tišini, kjer je vsak sam s svojim srcem z Jezusom. Molimo za družine, župnijo, domovino, osamljene in bolne, Cerkev in duhovnike… Ob zaključku zapojemo evharistično blagoslovno pesem in prejmemo blagoslov z Najsvetejšim.

Okoli 10 molivk se na pobudo Danijele Jermol in Milke Abram tudi redno udeležuje celonočnega češčenja na prve petke na Sveti Gori. Molitve se začnejo ob 17.00 v petek s sveto mašo, po maši je izpostavljeno Najsvetejše. V molitvi izmenoma vztrajajo do 7.00 zjutraj, ko se adoracija zaključi s sveto mašo.

Nadja Černe

 

Oratorij 2022

Letošnji oratorij na temo Ignacija Lojolskega, sedmič zapovrstjo smo animatorji pod vodstvom Karoline Beltram in Tadeja Vovka ter duhovnim vodstvom domačega župnika Joškota Tomažiča izpeljali v drugem tednu avgusta. Udeležilo se ga je 40 otrok, pripravljalo ga je 29 animatorjev in animatork in za hrano je skrbelo 6 kuharjev in kuharic. Kljub manjšemu številu otrok smo oratorij uspešno izvedli in dobili prijeten odziv. Delali bomo še na organizaciji in pripravah oratorija, saj sva se kot nova voditelja še lovila. V prihodnjem letu načrtujemo oratorij v istem terminu, torej v drugem tednu avgusta in več oglaševanja, da bi se oratorija udeležilo več otrok.

Voditelj Tadej Vovk

 

Miklavževanje 2021

Lansko leto smo se priprave miklavževanja lotili kar mladinci sami. Priprave smo začeli že novembra, saj je bilo potrebno izbrati igrico, zbrati igralce, vaditi ter pripraviti darilca, ki so jih pri maši za miklavževanje dobili otroci. Skupaj nas je sodelovalo 10. Najprej smo izbrali ideje, ter naredili ožji izbor, stvari ki so se nam zdele najprimernejše. Najtežje smo se spopadli z izvedbo igrice ter usklajevanjem prostega časa, med katerim bi lahko vadili, zato smo morali žrtvovati marsikatero soboto, da smo se posvetili vajam.Med vajami smo se veliko nasmejali ter uživali, kljub temu, da smo po tretji izvedbi igrice na vajah že vsi komaj čakali da gremo domov. V pripravo smo vložili veliko truda in časa, vendar je bil na koncu ves trud poplačan in se je splačalo marsikaj žrtvovati. Voditeljica Klara Vulič

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 9.10.2022, 28. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes vodijo molitev rožnega venca starši in njihovi prvoobhajanci

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 10.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Danilo Rijavec Vitovlje 84

 

Torek 11.10.2022

 

Ozeljan ob 19h v čast sv. Mihaelu za pomoč zoper napade hudega duha Ozeljan 60

ob 20h v Šempasu prvo srečanje zakonske skupine povabljeni ste tudi novi mlajši pari

 

Sreda 12.10.2022,

 

Šempas ob 19h za vse pokojne iz družine Cigoj Vrtovin 36, po maši molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 13.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h po namenu Osek 72

 

 

Petek 14.10.2022,

 

Osek ob 19h + Šavli Julka Osek 69

 

Sobota 15.10.2022

 

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 163a

 

16.10.2022; 29. navadna nedelja, rožni venec vodi Karitas

Ozeljan ob 7.45 k Mariji za čistost in neomadeževanost Ozeljan 60

Osek ob 9h + Julij Samokec Vitovlje 52

Šempas ob 10.30 za župnijo

 

Poročilo o župnijskem dogajanju v šolskem letu 2021/22

Verouk 2. razred

2. razred verouka je obiskovalo 13 otrok, od tega 4 dečki in 9 deklic. Vsi otroci so verouk obiskovali redno. Nihče od otrok ni bil odsoten več kot 5 krat v celem letu. Pri katehezi smo uporabljali priročnik Jezus je moj prijatelj (Celjska Mohorjeva družba), zasledovali pa smo 3 cilje:

- spoznavnega: skozi igro, petje, poslušanje zgodbic, ipd. sem poskušala otroke napeljati na doseganje

- doživljajskega cilja: kjer otroci doživijo Jezusa, njegovo ljubezen in nauk. Preberemo odlomek iz Svetega pisma, ki nas spodbudi za uresničevanje

- dejavnostnega cilja: iz prebranega odlomka smo poskušali izluščiti bistvo oz. nauk, ga 'prevedli' v otrokom razumljiv jezik, se pogovorili, kako bi to lahko 'uporabili' v vsakdanjem življenju in naredili sklep, da bomo to tudi naredili oz. delali.

Posebno pri dejavnostnem cilju sem poskusila otroke po Jezusovem nauku usmerjati k izkazovanju ljubezni najprej v družini, med vrstniki in sošolci ter do vsakega človeka, ki ga srečamo. Velik pomen sem dala družini, spoštovanju, potrpežljivosti, lepim odnosom ter spoštovanju narave in ljubezni do naše domovine, kulture in jezika.

Pri lekcijah sem sledila liturgičnemu času in praznikom. Skupina je bila živahna, na trenutke bi lahko rekla tudi preveč. Po čutenju je bila med otroki kar velika razlika po izkustvu vere v domačem okolju. Katehistinja Martina Vulič

 

Verouk 4. razred

V preteklem šolskem letu je 4. razred obiskovalo 9 otrok. Uporabljali smo učbenik Pot v srečno življenje, pri urah pa smo poleg tega reševali naloge iz liturgičnega zvezka, ki se mi zdi primernejše nadomestilo za delovni zvezek.

Četrtošolci so vedno še polni navdušenja in odprti za vero in verske skrivnosti, toda lanska skupina se je izkazala kot posebej zavzeta za verouk. Žal je opazen trend, da kljub rednemu obisku verouka otroci in njihovi starši ne prihajajo k maši. Zato poleg rednih lekcij dajem velik poudarek molitvi in premišljevanju o sveti evharistiji.

Katehistinja Milena Černe

 

Priprava na prvo sveto obhajilo

Skupina letošnjih prvoobhajancev v Šempasu in Oseku je kot vsako leto bila posebna. Otroci so čisti in iskreni in so veseli, če so varni in ljubljeni. Mi odrasli jim dajemo zgled in Sv. Duh jim daje moč. Molimo zanje. Za naprej nimam novih idej, kot bo vodil Sv. Duh.

Katehistinja Suzana Susič

 

Višji razredi devetleke

Mnogi otroci lepo sodelujejo in se verouka tudi veselijo. Vedno bolj pa se čuti, da so odsotni pri bogoslužju. Prej so se zgovarjali na virus, sedaj pa jih kar ni. Bre maše, spovedi, molitve in življenja po veri, tudi verouk nič ne koristi. Malo sicer koristi, a vedeti in ne delati, je še bolj neodgovorno pred seboj, družbo in seveda Bogom, ki nas bo in ki nas že sedaj vprašuje: Ali me v resnici ljubiš? Birmanska skupina je velika, vendar so v njej tudi zelo oddaljeni, neredni pri verouku in ki jih ni nikoli pri mašah. V lanskem sedmem ali letošnjem osmem je še najslabše. Skupaj s starši se potrudimo zanje.

 

Bralci božje besede

Trenutno je 10 rednih bralcev BB: Martina Badalič, Dani Bregar, Anita Rijavec, Karolina Obljubek, Martina Vulič, Tadej Vovk, Nelida Pavlič, Mojca Oberdank, Klemen Kerševan, Suzana Susič in po potrebi (predvsem v tednu) Alenka Bovcon

Vsak od bralcev pride na vrsto 1x mesečno, za praznike, ki so med tednom, pa se načeloma posebej dogovorimo. Pred cca 2 leti, ko sem prevzela koordinacijo bralcev smo imeli srečanje, kjer smo se pogovarjali predvsem o tem:

- kdo bere berila pri bogoslužju (bralci naj bi bili sposobni dojeti naravo razodete Božje besede, saj se bralca BB uvršča med posebne Cerkvene službe),

- kako naj bralec prebere besedilo, da bodo sporočilo razumeli poslušalci,

- kako naj bralec pristopi k ambonu,

- kako naj zaključi branje.

Med covidom je bilo sodelovanje skoraj zaustavljeno, ker ni bilo maš. Ko so bile maše zopet dovoljene, sem vse bralce ponovno vprašala ali želijo še naprej sodelovati, in povabila tudi tiste, ki so se začasno odrekli zaradi raznih obveznosti in okoliščin. Pozitivno se je odzvalo 10 bralcev, nekateri pa so se ponudili za občasno sodelovanje. Vsem je bil razdeljen razpored branja in navodila kako je primerno prebrati BB. Vsi bralci se zelo vestno udeležujejo maš in branja po razporedu. V primeru, da kdo predvideva odsotnost, to sporoči vsaj dan pred nedeljsko mašo na moj telefon. Za zamenjavo poskrbim jaz. Vesela sem, da poteka vse tako kot je treba in se vsak izmed bralcev javi v zakristiji cca. 10 min pred mašo ter se vpiše v pripravljen obrazec. Hvala Bogu!

Voditeljica Alenka Bovcon

Otroški pevski zbor

To leto je zbor deloval pod vodstvom Tadeja, Tea in Neje. Peli smo pesmi, ki so jih otroci že poznali ter se naučili nekaj novih. Vaje smo imeli v živo vsak petek, nekajkrat pa tudi preko zooma. Zbor je obiskovalo okrog 15 otrok. Prepevali smo na obhajilu v Oseku in Šempasu, pri otroški polnočnici v Ozeljanu ter pri mašah v adventnem in postnem času. V prihodnjem letu bo zbor vodila Tanja Martelanc.

Organistka Neja Peršič

 

Mladinski pevski zbor

V šolskem letu 2021/22 je mladinski pevski zbor obiskovalo ok. 15 mladih. Nekaj pevcev se je maja zaradi študijskih obveznosti odločilo, da ne bo več pelo, tako da se je število znižalo na 11. Pevci so peli skoraj vsak mesec pri nedeljskih mašah, peli so tudi ob odprtju razstave pirhov na Sveti Gori, na poroki in pri krstu v Šempasu ter Sveti Luciji. Prepevali so večinoma štiriglasne mladinske ritmično duhovne pesmi, ena maša je bila izvedena v angleškem jeziku s poudarkom na črnsko duhovnih skladbah. Pevski zbor sta vodili Ana Zalar in Tanja Martelanc.

Organistka Tanja Martelanc

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2.10.2022, rožnovenska nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes vodi molitev rožnega venca molitvena skupina

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 3.10.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Edvina Bitežnik Vitovlje 62

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše 1. in 2. razreda

 

Torek 4.10.2022, sv. Frančišek Asiški

 

Ozeljan ob 19h v zahvalo za 50. letnico skupnega življenja Ozeljan 32f

 

Sreda 5.10.2022, sv. Favstina Kovalska

 

Šempas ob 19h za župnijo, po maši pol ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 6.10.2022

 

Ozeljan ob 19h + Cej Miroslav Šmihel 19a p. n. Ipavec in Biaggio

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše veroučencev 4. in 5. razreda

 

Prvi petek 7.10.2022, Roženvenska MB

 

Osek ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Osek

 

Sobota 8.10.2022, sv. Terezija Deteta Jezusa

 

Šempas ob 8h za župnijo

Šempas ob 10h vaja za nove strešnike (3. razred in starejše)

 

9.10.2022, 28. navadna nedelja, rožni venec vodijo starši prvoobhajancev

Ozeljan ob 7.45 v čast angelom varuhom za zvestobo v veri Ozeljan 60

Osek ob 9h + Gleščič Miroslav Osek 93

Šempas ob 10.30 za Božji blagoslov v novem študijskem letu

 

Na razpisu Min. za kulturo smo dobili za sv. Petra še 9.526,87 EUR, kar nam bo pomagalo še urediti notranjost cerkve, ki jo bomo začeli v naslednjem letu.

Območna Goriška Karitas organizira dobrodelno prireditev Goriška dlan, ki bo 16.10.2022 ob 17h v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vstopnice bodo na voljo 2.10 in 9.10. 2022. priporočen dar je 7€.

Molitev Rožnega venca začnemo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Zmolimo Apostolsko veroizpoved:

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto Katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

Zmolimo Oče naš:

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

Nato molimo molitev Zdrava Marija, za besedo Jezus pa povemo prošnjo (skrivnost), ter nadaljujemo s Sveta Marija.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Zmolimo:
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.


1. Veseli del (molimo ob ponedeljkih in sobotah)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam poživi vero;

  2. ki nam utrdi upanje;

  3. ki nam vžgi ljubezen. Slava Očetu.
    Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela;

  2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila;

  3. ki si ga Devica rodila;

  4. ki si ga Devica v templju darovala;

  5. ki si ga Devica v templju našla.


2. Svetli del (molimo ob četrtkih)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam daj duha pokorščine;

  2. ki nam daj srečo uboštva;

  3. ki nam podeli milost čistosti. Slava Očetu.
    Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je bil krščen v reki Jordan;

  2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež;

  3. ki je oznanjal Božje kraljestvo;

  4. ki je na gori razodel svoje veličastvo;

  5. ki je postavil sveto evharistijo.


3. Žalostni del (molimo ob torkih in petkih)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam utrdi spomin;

  2. ki nam razsvetli pamet;

  3. ki nam omeči voljo. Slava Očetu.
    Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je za nas krvavi pot potil;

  2. ki je za nas bičan bil;

  3. ki je za nas s trnjem kronan bil;

  4. ki je za nas težki križ nesel;

  5. ki je za nas križan bil;


4. Častitljivi del (molimo ob sredah in nedeljah)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam vodi naše misli;

  2. ki nam vodi naše besede;

  3. ki nam vodi naša dejanja.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je od mrtvih vstal;

  2. ki je v nebesa šel;

  3. ki je Svetega Duha poslal;

  4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel;

  5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

Po vsaki desetki rožnega venca za Slava Očetu lahko dodamo še naslednjo molitev: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

Molitev Rožnega venca končamo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ame

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 25.9.2022; 26. navadna nedelja, Slomškova, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 26.09.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Ušaj Jožef Vitovlje 82a

ob 19.30 v Šempasu srečanje ŽPS Šempas

 

Torek 27.9.2022, sv. Vincencij Pavelski ustanovitelj lazaristov

 

Ozeljan ob 19h + Mervič Darjo Ozeljan 32

 

Sreda 28.9.2022

 

Šempas ob 19h za župnijo, po maši pol

ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 29.9.2022, god nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela

 

Sv. Lucija ob 19h + Olga Živec Vitovlje 83b

 

Petek 30.9.2022, Hieronim zavetnik Koprske škofije

 

Osek ob 19h za vse + Badalič Osek 42

ob 19.30 v Oseku srečanje ŽPS Osek

 

Sobota 1.10.2022, sv. Terezija Deteta Jezusa

 

Romanje birmancev in njihovih staršev v Koper. Odhod iz avtobusne Šempas ob 8h, maša na Markovcu ob 9.30 za birmance

V Ljubljani shod za življenje

 

2.10.2022, 27. navadna rožnovenska nedelja

Osek ob 9h v čast Svetemu Duhu za pravilno odločitev

Šempas ob 10.30 V zahvalo in priprošnjo Šempas 185b

Šmihel ob 16h šagra sv. Mihaela + Cej Marija Šmihel 13

 

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Zaradi večjega interesa je padla odločitev, da se bo katehetska šola izvajala v Novi Gorici, a je tudi za tamkajšnjo izvedbo potrebno zadostno število prijavljenih.

Zato še posebej tiste, ki delujete v bližini Nove Gorice ali pa v mestu spodbujam, da pobarate še koga iz svoje župnije, da se prijavi. 

Prijave zbiramo do konca septembra. Tule je povezava, kjer zainteresirani najdejo podatke in tudi prijavnico: https://kps.rkc.si/skofija-koper/. s. Jana

Krščevanje v Šempasu v soboto 22.10. in 29.10. ob 11h. Zadnja priprava 20.10.ob 19.30

V torek 27.9. bomo imeli srečanje ŽK v stari učilnici ob 19 30. Natalija

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

Območna Goriška Karitas organizira dobrodelno prireditev Goriška dlan, ki bo 16.10.2022 ob 17h v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vstopnice bodo na voljo 1.10 in 9.10. 2022. priporočen dar je 7€. Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 18.9.2022, 25. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 19.09.2022

 

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v čast in zahvalo za 50. let skupnega življenja

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše prvoobhajancev

 

Torek 20.9.2022

 

Ozeljan ob 19h + Angelo in Marija Močilnikar Ozeljan 31j

 

Sreda 21.9.2022

 

Šempas ob 19h + Kerševan Majda p. n. Gradišče nad Prvačino, po maši pol ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 22.9.2022

 

Ozeljan ob 19h + starši Lukman Ozeljan 31j

ob 19.30 v Šempasu srečanje za starše birmancev

 

Petek 23.9.2022

 

Osek ob 19h za Božja varstvo pred naravnimi nesrečami Osek 4b

 

Sobota 24.9.2022

 

Šempas ob 8h za blagoslov in Božje varstvo mladoporočencev

 

25.9.2022; 26. navadna nedelja, Slomškova

Ozeljan ob 7.45 + Špacapan Ozeljan 114

Osek ob 9h Bogu v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 45m

Šempas ob 10.30 + Mrak Pavla Šempas 119

 

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Gospod škof  Jurij Bizjak pošilja na predlog Tajništva SŠK naslednje priporočilo: Tajništvo SŠK predlaga, da bi 21. septembra 2022 od 18.00 do 18.15 svetovni dan miru obeležili tudi z zvonjenjem vseh zvonov po vseh naših cerkvah. V upanju, da se bo res kdo vprašal: Komu zvoni? - JB

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Ne verouk, ampak kateheza, ki mora biti vseživljenjska in bolj preroška

Potrebno je namesto o »verouku« govoriti o »katehezi«, slednja je namreč vseživljenjska, ne le osnovnošolska. Njen cilj je jasen, zapisan tudi v 29. členu Slovenskega katehetskega načrta: »Katehizirance vabiti in spremljati k osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom, da bodo izpovedali osebno vero, se dejavno vključili v občestvo Cerkve in odgovorno živeli svoje poslanstvo v družbi,« je dejal dr. Šegula. Po njegovi oceni je poudarek na »vabiti« in »spremljati«, na človeku samem pa je, kako bo na vabilo in spremljanje odgovarjal.

Dr. Vodičar ocenjuje, da je vedno manj takih veroučencev, ki Cerkev zapustijo po birmi, »saj jih že prej ni več«. Po njegovi oceni bi zato kateheza morala »vedno bolj težiti k preroškosti« v smislu »utrjevanja temeljnih razlogov za bivanje, močnem čutu občestvenosti in solidarnosti,« s čimer bo Cerkev pričevalna pred starši, da bodo ti otroke vpisovali k verouku, hkrati pa je tako po Slovenskem katehetskem načrtu (2017) kot tudi po Pravilniku za katehezo (2021) po njegovih besedah treba skrbeti za »širitev kateheze izven klasičnih osnovnošolskih prostorov«.

Prognoza: Župnijska kateheza v stukturni krizi. Ljudje se odmikajo od življenja po veri.

Šegula krizo na katehetskem področju povezuje s krizo občestva in posameznika

»Mladi starši, ki so morda še odraščali v določenem stiku s Cerkvijo, danes ne čutijo nobene potrebe, da bi sebe in otroke obremenjevali še z veroukom. Notranje motivacije ni, okolje tega ne spodbuja in težko bo verouk tekmoval s športom, prostim časom, glasbeno šolo in podobnim,« meni.

Naj vse skupaj sklenemo s pričevanjem dr. Šegule: »Pred nekaj dnevi sem se po treh mesecih vrnil iz Pariza. Tam sem od blizu »srečal« njihovo katehezo. V župniji je enkrat na mesec, uro pred mašo. Število? Zelo malo. Pa nočem reči, dobro je, da sem bil tam, ker bo to čez deset let pri nas. Ne, tega si res ne želim. Ampak vseeno, delati moramo, ne toliko na številkah, na statistiki (na masi), ampak na »globini«,« je dejal.

Prognoza ni optimistična, a tisto, kar ostaja, je vedno znova vprašanje, kaj torej danes storimo za to »globino« pri verouku in vseživljenjski katehezi, kaj za izhod iz strukturne krize župnijske kateheze, tako na področju verouka kot tudi kateheze odraslih ter kaj, da bi dosegli tiste, ki jih danes oznanilo ne doseže – oziroma česa ne storimo – pa bi lahko?

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja 11.9.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

delavniške maše ob 19h

datum

kraj, ura in mašni namen

 

 

Ponedeljek 12.09.2022

 

Sv. Lucija ob 19h v čast angelom varuhom in MB za vnuke Vitovlje 45h

 

Torek 13.9.2022

 

Ozeljan ob 19h + Mirela Prezelj Ozeljan 72

 

Sreda 14.9.2022

 

Šempas ob 19h + Primožič Vinko in Vida Šempas 33l, po maši pol ure molitve pred Najsvetejšim

 

Četrtek 15.9.2022

 

Sv. Lucija ob 19h + Edvina Bitežnik Vitovlje 2a

 

Petek 16.9.2022

 

Osek ob 19h za vse pokojne Osek 4b

 

Sobota 17.9.2022

 

Šempas ob 16h zlata poroka Škarabot Jožef in Damijana Šempas 33l

 

18.9.2022, 25. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 za moč v boju z grešnimi strastmi p. n. Ozeljan 60

Osek ob 9h v zahvalo in priprošnjo Osek 4b

Šempas ob 10.30 v zahvalo za 10 let skupnega življenja Šempas 57d

 

Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje. Prijavite se pri verouku.

Stična 17.9.prijavite se čim prej. Do sedaj jih je prijavljenih že 15.

Verouk začnemo 12.9 2022

Seja ŽPS Šempas bo 26.9.2022

Pevske vaje za otroški pevski zbor obeh župnij bodo ob petkih ob 18h

srečanje za starše prvoobhajancev 19.9.2022 ob 19.30

srečanje za starše birmancev 22.9.2022 ob 19.30

Vincencijevo društvo iz Mirenskega Grada je tudi za letošnje veroučno leto pripravilo koledar, ki ga lahko vzamete zadaj skupaj s položnico. Prispevek za opremo hiše je 10 eur.

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

1. razred

sreda ob 16.30h

Miklavčič Marina

 

2.razred

torek ob 15.45

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16.45

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

Cenik katekizmov za: 1. razred 12 eur; 2. razred 12 eur; 3 r. 5 eur; 4. r. 10 eur; 5. r. 10 eur; 6. r. 10 eur; 7. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 8. r. 10 eur in delovni zvezek 8 eur; 9. r. 20 eur; liturgični zvezek 4 eur.

Prispevek za verouk 20 eur na veroučenca, za vsakega naslednjega otroka v družini pa 10 eur. Prispevek lahko oddate tudi kasneje ali tudi v pušico med letom v cerkvi pri maši.

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 28.8.2022, 22. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

pobreb + Ušaj Jožefa Vitovlje 82a bo v ponedeljek ob 16h pri sv. Luciji

pogreb + Mervič Darjota Ozeljan 32b bo v ponedeljek ob 17h v vežici v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 29.08.22

Sv. Lucija ob 20h + Košuta Vitovlje 62

Torek 30.8.2022

 

Ozeljan ob 20h + Mervič Darjo Ozeljan 32b

Sreda 31.8.2022

 

Šempas ob 20h za župnijo

Četrtek 1.9.2022

 

Sv. Lucija ob 20h + Ušaj Jožef Vitovlje 82a

Petek 2.9.2022

 

Ni maše

Sobota 3.9.2022

 

Ni maše

4.9.2022 angelska nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Faganel Jerko Ozeljan 75

Osek ob 9h + Dušan Cingrle Vitovlje 82

Šempas ob 10.30 za župnijo

Sobota 10.9.2022

 

Šempas ob 8h + Alojz in Olga Mladovan Šempas 33g

24. navadna nedelja 11.9.2022

 

Ozeljan ob 7.45 + Cej Miroslav Šmihel 13

Osek ob 9h + Marija Bovcon osek 5

Šempas ob 10.30 v čast Svetemu duhu za blagoslov v novem šolskem letu

Stična mladih 17.9.2022, prijavita se meni čimprej
Romanje birmancev in njihovih staršev ali botrov bo v soboto, 1. oktobra:
     ob 8. uri je odhod
     ob 9.30 bo sveta maša na Markovcu
     po maši bo malica iz popotne torbe
     ob 11.30 nas sprejme škof v koprski stolnici
     po maši lahki gremo v Izolo in Hrastovlje.

Verouk začnemo 12.9 2023

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

1. razred

sreda ob 16.30h

Miklavčič Marina

 

2.razred

torek ob 15.45

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16.45

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 

 

Dodatni verouk za prvoobhajance vsako prvo sredo ob 17h Suzana Susič

 

Blaž Zanjkovič 

 

Kaj je pomembneje, vero spoznavati ali vero živeti? Dati se podučiti o veri je veliko lažje, kot začeti živeti po veri v globokem odnosu z Bogom. Otroci se radi čudijo. Čudenje je najbližja pot do spoznavanja Boga. Vse okrog nas je veliko priložnosti za čudenje in občudovanje. Z otrokom stopimo v naravo, met živali, v gore na cvetoče vrtove. Tu vse kipi od božje prisotnosti. Brez navdušenja, se v nas nikoli ne bo razvil osebni odnos do Boga. Zato ob vsaki priložnosti spomnimo otroka, da je to božje delo, da je vse to Bog ustvaril za nas, da bi ga tako lažje spoznali in vzljubili. Otrok bo tako mimogrede in spotoma seznanjen z božjo bližino in Njegovo ljubeznijo. Zato se tudi mi starši moramo pred otrokom po otročje čuditi in se Bogu zahvaljevati. Vera je nekaj živega, vsakdanjega, je kakor hrana in pijača. Z otrokom moramo pogosteje pristopiti k ljudem v stiskah, da bo začutil, kaj pomeni dejavna ljubezen. Otroka je zato potrebno čimprej soočiti s trpečim, umirajočimi in z osebami s posebnimi potrebami. Vere brez dejanj ni. Govoriti otroku O Bogu brez dejanj ljubezni, je prazno in dolgočasno besedičenje za otroka

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 21. navadna nedelja 21.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 22.8. 2022, Devica Marija Kraljica

Sv. Lucija v zahvalo za 60. let življenja Vitovlje 31

Torek 23.8.2022

 

Ozeljan ob 20h v čast Svetemu Duhu za modrost in razumnost Ozeljan 60

Sreda 24.8.22

 

Šempas ob 20h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 25.8.22

 

Ozeljan ob 20h za zdravo pamet in Božje varstvo Ozeljan 60

Petek 26.8.22

 

Osek ob 20h + Anton Bovcon Osek 6

Sobota 27.8.22

 

Šempas ob 8h + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

28.8.2022, 22. navadna nedelja

Ozeljan ob 7.45 + Grošelj in Mole Šmihel 67

Osek ob 9h Bogu in MB v zahvalo za življenje

Šempas ob 10.30 + Jožef Cernatič Šempas 159a

DEVICA MARIJA KRALJICA

22. avgust

Peta skrivnost častitljivega dela rožnega venca in obenem zaključni del te prastare molitve, v kateri spremljamo Jezusa in njegovo Mater Marijo v 'radosti, bridkosti in slavi', se glasi: "ki je tebe, Devica, v nebesih kronal". Gre za govorjenje v podobi, izraža pa globoko duhovno, nadnaravno resnico. 'Krona' (ali 'venec') je bila že od nekdaj simbol zmagoslavja, najvišje časti, moči, veličastva in blažene radosti. Jezusova Mati Marija, ki jo je Sin vzel k sebi v nebesa z dušo in s telesom, sedi na desnici njega, ki je Kralj vesolja, kot Kraljica in obenem naša Mati. To vero izpoveduje že prastara molitev, ki je ljuba vsem vernim ljudem: »Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenja sladkost in upanje naše, pozdravljena!«

God Device Marije Kraljice je v bogoslužni koledar katoliške Cerkve uvedel papež Pij XII. ob prvem Marijinem letu, ki ga je Cerkev obhajala leta 1954. Do pokoncilske preureditve bogoslužnega koledarja se je z godom Device Marije Kraljice zaključil njen mesec maj, zdaj pa ga obhajamo 22. avgusta, osmi dan po prazniku Marijinega vnebovzetja. Ta datum je primernejši, saj se je Marijino kraljevanje v polnosti z vso učinkovitostjo začelo uresničevati šele od dneva njenega vnebovzetja. Na številnih upodobitvah Marijinega vnebovzetja vidimo, kako jo v nebeško slavo sprejemajo vse tri osebe Svete Trojice in kako ji Bog Oče in Sin polagata na glavo kraljevsko krono.

Resnica o Mariji kot Kraljici je del izročila Cerkve izza prvih krščanskih stoletij. Marija je kraljica, ker je mati njega, ki je Kralj vseh kraljev. Sveti Efrem Sirski v 4. stol. s poudarkom naslavlja Marijo kot 'Gospodarico' ali 'Gospo', sklicujoč se na njeno ime 'Miriam', ki pomeni gospa, gospodarica, vladarica. V bizantinskih (vzhodnih) cerkvah nas nad glavnim vhodom pogosto pozdravi podoba oziroma relief Marije, upodobljene v veličastvu: oblečena je kot cesarica, pred svojimi prsmi nosi božje Dete in ga da je krščanskemu ljudstvu v češčenje. Marija nastopa kot Kraljica – vendar pa taka, da Kristus ostane v središču. Češčenje Jezusove Matere Marije kot Kraljice se je v srednjem veku razširilo s krščanskega Vzhoda tudi na Zahod. Verniki pa so se zavedali, da Marija v duhovnem kraljestvu nima takšne oblasti in moči, kakršno ima Kristus, njen Sin, ki je Bog. Marija je sicer Kraljica, vendar bolj Kraljica (in Mati) usmiljenja. To je lastnost, ki jo v družinah radi pripisujemo materam nasproti običajno strožjim očetom. Pogosto so Marijo imenovali 'proseča vsemogočnost', ker so trdno verovali, da njen sin Jezus, vsemogočni Bog, pač ne more odbiti nobene njene prošnje.

Češčenje Marije Kraljice v slovenskem narodu lepo odražajo pesmi, ki Marijo opevajo kot Kraljico in izražajo trdno zaupanje v njeno pomoč. Lepo je to izpovedano v priljubljeni pesmi Bodi nam pozdravljena, katere zadnja kitica se glasi: »Venec rajske zdaj časti / ti obdaja glavo, / k tebi rado vse hiti, vse ti poje slavo. / Milostno poglej na nas, / mati Bogu mila, / dobra bodi nam ves čas, / kot do zdaj si bila.« K Mariji kot nebeški Kraljici se obrača slovenski vernik, še posebej kot romar, v priljubljeni pesmi Veš, o Marija, moje veselje. V drugi kitici te pesmi, katere besedilo je napisal nekdanji šentviški župnik Blaž Potočnik, je prikazan namen današnjega praznovanja. »Kaj pa ti hočeš, moja Kraljica, / sladka Devica, da ti podam? / Drugega nimam, srce mi vzemi / z nadami vsemi tebi ga dam.«

URNIK VEROUKA ZA VEROUČNO LETO 2022/23

1. razred

sreda ob 16.30h

Miklavčič Marina

 

2.razred

torek ob 15.45

Martina Vulič

 

3. razred

torek ob 15h

g. Joško Tomažič

 

4.razred

ponedeljek ob 16h

Milena Černe Vidal

 

5. razred

sreda ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

6. razred

četrtek ob 16h

Danijel Bregar

 

7. razred

torek ob 16.45

g. Joško Tomažič

 

8. razred

sreda ob 16h

g. Joško Tomažič

 

9. razred

torek ob 15.45

g. Tomažič Joško

 

 

Dodatni verouk za prvoobhajance vsak prvi sreda ob 17h Suzana Susič


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 20. navadna nedelja, 14.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 15.8. 2022, Marijino vnebovzetje

Ozeljan ob 7.45 za vse + Jermolj Ozeljan 19b

Šempas ob 10.30 za zdravje Šempas 6

Vitovlje ob 17h + Faganel Vitovlje 45i

Torek 16.8.2022

 

Ozeljan ob 20h + Cej Miroslav Šmihel 13

Sreda 17.8.22

 

Šempas ob 20h Sv. Jožefu v zahvalo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 18.8.22

 

Ozeljan ob 20h + Mirela Prezelj Ozeljan 72

Petek 19.8.22

 

Osek ob 20h + Badalič Karlo Osek 91

Sobota 20.8.22

 

Šempas ob 8h za župnijo

21. navadna nedelja 21.8.2022

Ozeljan ob 7.45 za odvrnitev otrokom škodljivih ideologij Ozeljan 60

Osek ob 9h Bogu in DM v zahvalo in priprošnjo Osek 6

Šempas ob 10.30 + Cernatič Ivan Šempas 136b p. n. Pečenko

Veliki Šmaren - Marijino vnebozetje

Kristusovo vstajenje in vnebohod sta bila za Marijo veliki prelomnici. Od tedaj si je želela, da bi bila tudi ona čim prej tam, kjer je njen poveličani Sin. Želja se ji je izpolnila takoj po končanem zemeljskem življenju, ko je bila z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo.

Verska resnica o Marijinem vnebovzetju skuša s človeškimi besedami približati skrivnost Božjega delovanja.

Seveda so te besede vedno skromnejše in mnogo bolj omejene kot skrivnost, o kateri govorijo. Kdo bi mogel doumeti, kaj vse je obseženo v resnici o Marijinemu vnebovzetju? Tudi si ni mogoče prav predstavljati, kako in kje se je izvršilo to končno Marijino poveličanje in njena dopolnitev v nebeški slavi.

Sicer pa nas zanima bolj sporočilo praznika, saj smo namenjeni istemu cilju. Za to pa imamo na voljo bogat praznični hvalospev.

Zvesto je poslušala Sina, ko je govoril o Božjem kraljestvu in blagoroval tiste, ki poslušajo in ohranijo Njegovo njegovo.

Z Jezusom je bila tudi pri njegovi daritvi na križu. „Ko je Kristusa spočela“ pravi koncil, „rodila“, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim, Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma svojevrsten način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah“ C 61).

Drugi vatikanski koncil pravi ob koncu konstitucije o Cerkvi, od koder je vzeta začetna misel hvalospeva: „Jezusova Mati je v nebesih že poveličana po telesu in po duši in je kot taka podoba in začetek Cerkve, ki naj bo v prihodnjem veku dovršena. Tako sveti tu na zemlji potujočemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe, dokler ne pride Gospodov dan“ (C 68).

Marija je tista, ki je bila in ostane poleg Kristusa najbližja Bogu
in najbolj upodobljena po Kristusu.

Ta najvišja upodobljenost po Kristusu - tudi po njegovem poveličanju - ima za vse kristjane in končno za vse ljudi veljavo znamenja.

Tako globoko zedinjenje med njo in njenim Sinom ostane najvišji vzor izmed nas z Gospodom. Marijino vnebovzetje je poroštvo, da bodo Božji otroci poveličani tudi po telesu in se bo dvigalo k Bogu češčenje celotnega odrešenega človeštva.

Marija je v svojem že sedaj dovršenem poveličanju podoba zmagoslavne Cerkve. V njeni osebi je na blaženi dan njenega vnebovzetja celotni nebeški Jeruzalem dobil v posest od očeta obljubljeno kraljestvo.

Tako vsi upamo na nebesa, na tisto dovršitev in dopolnitev, ki jo je Kristus dosegel s svojim vstajenjem, nam pa jo je obljubil postavil za cilj.

Marija je to končno dopolnitev že doživela, ker je verovala. Tudi mi smemo upati, da jo bomo doživeli, bomo božjo besedo poslušali in se po njej ravnali (prim. Lk11, 28).

  • Tako gre ob tem prazniku tudi za nas, za našo prihodnost. Marijino življenje in njeno poveličanje sta zgled za nas. Naše telo ni nekaj postranskega; dovršen in dopolnjen bo ves človek.

  • Večnega življenja ne bo deležna le naša duša, tudi telo bo vstalo in bo deležno nesmrtnosti; poveličano bo.

 

 

Naše poveličanje in naša nesmrtnost nista torej samo nekaj prihodnjega, temveč se vse začenja že v sedanjosti in na zemlji.

Temelje svoji večni blaženosti polagamo v zemeljskem življenju, hočemo biti deležni Kristusovega vstajenja in Marijine neumrljivosti, moramo tu in zdaj posnemati Marijo in živeti z Jezusom tako, kot je živela Ona.

Ko posnemamo Marijo, se bolj in bolj upodabljamo po Kristusu. Tako lahko tudi upamo, da bomo ob njegovem prihodu res njegovi in nas bo mogel izročiti Bogu in Očetu (prim. 1 Kor 15, 24).

Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena ogrnjena s soncem in luna pod njenimi nogami,
na njeni glavi pa
venec dvanajstih  zvezd.
/Apokalipsa - Razodetje 12:1/

Prav to pričakovanje nas mora spodbujati k večji vnemi za delo na tej zemlji, „kjer raste tisto telo nove človeške družine, ki že more dati nekak obris novega sveta“ (CS 39, 2).

Prav zato, ker verujemo v nebesa, tudi resno jemljemo svet in smo veseli, „ker moremo po zgledu Jezusa Kristusa, ki je opravljal rokodelska dela, vso zemeljsko dejavnost tako izvrševati, da človeška poklicna, družinska, znanstvena in tehnična prizadevanja povezujemo v življenjsko celoto skupaj z verskimi vrednotami, da se pod njihovim najvišjim usmerjanjem vse naravna na Božjo slavo“ (CS 43,1).


 

Če ne bi imeli upanja v vstajenje in v večno življenje, upanja, da bomo z Marijo v nebesa vzeto nekoč tudi mi deležni slave vstajenja, bi nas gotovo mučila brezupnost glede vsega, kar delamo.

Verovati v večno življenje pomeni upati, da ne bo nič od tega, kar storimo ali delamo, šlo v izgubo, temveč da „bomo vse odlične sadove narave in našega truda potem, ko smo jih v Gospodovem duhu in po Gospodovi volji razvijali na zemlji, znova našli toda očiščene vsega madeža, presvetljene in preobražene“ (CS 39, 3).


 

  • Ker upamo v nebesa, moramo verovati tudi v svet. Tu živimo, delamo, mislimo, pomagamo ljudem, ljubimo življenje in se trudimo da bi bilo čimbolj človeško in Božje. Vse to je dobro, tako dobro, da bo z nami moglo biti povzeto v večno življenje.


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 19. navadna nedelja, 7.8.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 8.08.22, začetek oratorija ob 8h; prosimo, kaj za malice

Sv. Lucija ob 20 + Marija Bovcon Osek 5

Torek 9.8.2022

 

Ozeljan ob 20h + Križanič Milica Ozeljan 130a

Sreda 10.08.22

 

Šempas ob 20h + starši Vovk Šempas 131, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 11.08.22

 

Ozeljan ob 20h + Faganel Jerko Ozeljan 74

Petek 12.08.22

 

Šempas ob 16h zaključna maša oratorija, za župnijo

Sobota 13.08.22

 

Šempas ob 8h za spreobrnjenje grešnikov

20. navadna nedelja, 14.8.2022

Ozeljan ob 7.45 v čast sv. Jakobu za mir na svetu

Osek ob 9h za + družini Batič in Badalič Osek 6b

Šempas ob 10.30 v dober namen Šempas 163a

Prosimo Gospoda, naj nam nakloni dež, ki ga tako zelo potrebujemo

Znašli smo se v primežu visokih temperatur in pomanjkanja dežja. Po naravi pustošijo požari, s katerimi se borijo številni požrtvovalni gasilci, marsikje se že soočajo s pomanjkanjem vode, pridelki na poljih in vrtovih pa se sušijo. Prosimo Boga, naj nam čim prej nakloni prepotrebnega dežja in tako zmanjša posledice, s katerimi se bomo soočali še nekaj časa.

Mogočni Bog, tvoji prstni odtisi so raztreseni po vsem stvarstvu. Z vsako stvarjo, ki si jo ustvaril, pričuješ o svoji slavi. Tvoja čudovita narava je na ogled vsem. Ti odpiraš nebesa in uravnavaš vode od zgoraj. Gospod, prosimo te, da na zemljo pošlješ potrebnega dežja. Naj se zemlja napoji in spet obrodi veliko sadu. Amen. Vsemogočni Oče, medtem ko požgana zemlja okoli mene kliče po vodi, je tudi moja vera na preizkušnji. Želim verjeti v tvojo obljubo, da nam boš naklonil potreben dež. Nočem dvomiti o tebi, zato te prosim, napolni mojo dušo z živo vero, zemljo pa napoji z vodo, da bo v vsej lepoti spet oznanjala tvojo slavo. Amen.

Bog vse tolažbe! Ko se dnevi daljšajo, voda hitro presahne. Med nami vladajo tesnoba, panika in nelagodje. Prosim te, pošlji svojega duha in naj nas pomiri tvoja skrbna roka. Prosimo te za obilno deževje, ki naj ohladi napetosti, naravi pa nakloni svojo milost, da si bo spet opomogla. Amen.

Gospod Jezus, ob pogledu na sušno naravo narašča naša tesnoba. Tudi rastline in živali potrebujejo dež, da si bodo opomogle. Pomagaj nam, Gospod, in naredi konec tem težavam. Naj se deževni oblaki približajo zemlji in natrosijo kaplje tvoje žive vode vsem bitjem in vdihnejo nazaj življenje v vso zemljo. Amen.

Gospod, ti si živi Bog, ki nam, otrokom tega sveta, daješ na razpolago vse stvari. Dana ti je oblast v nebesih in na zemlji. Kar si naročil, se je uresničilo. Oče, v tvoji moči je, da pošlješ obilen dež na zemljo in tako blagosloviš vse njene prebivalce.

Sveto pismo pravi, da ni dežja, ko grešimo proti tebi. Če so naši grehi razlog za to sušo, Gospod, prosimo za tvoje odpuščanje. Milostljivo nam odpusti naše grehe in po svojem usmiljenju poskrbi za pitno vodo, naše pridelke in živali.

Naša srca so oslabela v nenehni zaskrbljenosti glede prihodnosti. Toda vemo, Gospod, da imaš popolno oblast in nam boš naklonil potreben dež. Dajemo ti vso hvalo in slavo. Amen.

Dobro je, da otroci tudi med počitnicami nadaljujejo z navadami, ki so jih pridobili med letom pri verouku, in ne izgubijo stika z Bogom

Otroci in mladi že več kot en mesec uživajo na počitnicah. Čas, ki so ga prej morali razdeliti v urnik “opravljanja stvari”, se je spremenil v počitniško minevanje časa. Počitniški čas brez urnikov, rutine, dobrih navad ali dela pripelje tudi do tega, da otroci kaj hitro pozabijo na Jezusa.

Počitnice, kot je Bog želel

Kot starši jih moramo večkrat spomniti (pa tudi sebe), da Bog v tem času ne gre na počitnice. Krščansko življenje moramo ohranjati živo tudi poleti. Kristjani smo namreč 365 dni v letu. Zato moramo preživeti počitnice tudi z mislijo na Boga.

Vsi se veselimo počitnic, zasluženega počitka po mesecih dela in učenja. Gotovo imamo veliko pričakovanj glede tega, kaj bomo počeli, kaj bomo obiskali ali s kom se bomo srečali. Nasveti, da med počitnicami ne bomo izgubili duhovnega ritma Najpomembneje pa je, da imamo te dni ob sebi tudi Jezusa. Tukaj vam ponujamo nekaj načinov, kako. Dopust je čas za počitek in polnjenje baterij, za obnovo, razmišljanje in uživanje v skupnem družinskem času. To je čas, ko smo vsi skupaj, ne pozabimo pa, da je z nami tudi Jezus.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 31.7.2022, 18. navadna nedelja, goduje Ignacija Lojolski, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 1.08.22

 

Sv. Lucija ob 8h + starše košuta Vitovlje 37

Torek 2.8.2022

 

Ozeljan ob 8h v zahvalo in priprošnjo MB Šmihel 44

Sreda 3.08.22

 

Šempas ob 20h + Humar Kazimir in Marija Šempas 186a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 4.8.2022, Janez Marija Vijanej

 

Ozeljan ob 8h + Pisk Stanislav Ozeljan 3

Petek 5.8.2022, Marija Snežna

Osek ob 8h za župnijo

Sobota 6.8.2022, Jezusova spremenitev na Gori

Šempas ob 8h za Božji blagoslov na oratoriju

19. navadna nedelja, 7.8.2022

Ozeljan ob 7.45 + Elen Karat Ozeljan 18 in + Janko Likar Predmeja 102

Osek ob 9h za zdravje Osek

Šempas ob 10.30 + Marijo Bovcon Šempas 33g


 

Vir: Flickr/YouTube

Nekdanja zaposlena pri Facebooku Frances Haugen je preko tisočev strani notranjih dokumentov Facebooka, ker je prenehala delati, javnosti izdala, da Facebook s svojimi algoritmi namerno spodbuja konflikte in razdor ter slabi demokracijo ter da karteli drog in trgovci z ljudmi odkrito uporabljajo njegove storitve. Tako Facebook kot Instagram, ki je v njegovi lasti, pa škodita duševnemu zdravju otrok in najstnikov. O tem je spregovorila tudi v nagovoru ameriškemu kongresu.


 

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov

Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Kot je dejala, je od Instagrama verjetno odvisnih milijone več najstnikov, kot je znano. Medtem ko je v raziskavi internih strokovnjakov približno šest odstotkov 14-letnikov priznalo, da nimajo nadzora nad svojo uporabo Instagrama in da ta škoduje njihovemu telesnemu ali duševnemu zdravju ali šolskemu delu, je tistih, ki tega niso glasno priznali najverjetneje še veliko več. Na to kaže tudi dejstvo, da se vedno več mladih zdravi zaradi odvisnosti od socialnih medijev.

Skoraj tretjina najstnic se, kadar se glede svojega telesa ne počutijo dobro, zaradi Instagrama počuti še slabše. Strokovnjakinja za algoritme je dejala, da je podobno škodljiv tudi Facebook, katerega algoritmi za povečanje branosti otroke lahko od neškodljivih tem, kot so zdravi recepti »v zelo kratkem času« pripeljejo do vsebin, ki spodbujajo anoreksijo. Platforma izkorišča negativna čustva uporabnikov ter objave s pomočjo algoritmov razporeja na način, da bi ljudje čim dlje ostali na omrežju.

Facebook ve za škodo, ki jo povzročajo, a vodstvu ni mar

Izrazila je skrb za prihodnje generacije, ki so jim družbeni mediji normalizirali »neverjetno krutost« v medsebojnih odnosih, kjer prek zaslona ne prejmejo vizualne povratne informacije, da so nekoga osebno vznemirili. Številni mladi tako odraščajo v prepričanju, da je v redu, da ljudje, ki jim je mar zanje, ravnajo slabo, je dejala in dodala, da bo takšna prihodnost grozljiva. Še en zaskrbljujoč trend, na katerega je opozorila, je, da se otroci bojijo, da bi jih vrstniki izločili, če bi platformo zapustili.

Haugenova je poudarila, da je Facebook že dolgo vedel, da ljudem njegove aplikacije povzročajo veliko škodo, a da je vodstvu mar le za pridobivanje vedno večjega števila uporabnikov in denarja. Želi si Facebook spremeniti na bolje. Veliko bi po njeni oceni pripomoglo že razporejanje objav po kronološkem zaporedju, z dodatnim potrjevanjem, da si res želimo objaviti določeno vsebino in povišanjem starosti za pristop k družbenim omrežjem na 16 oziroma 18 let.

37-letna žvižgačica je Facebook zapustila maja letos. Pred tem je kopirala na tisoče strani notranjih dokumentov in raziskav, ki so podlaga za številne članke, ki močno odmevajo v ameriški javnosti. Za razkritja se je odločila po tem, ko je ugotovila, da omrežja ne more spremeniti od znotraj in po pogovoru s svojo materjo, ki je episkopalna duhovnica.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.7.2022, šagra v Ozeljanu, Krištofova nedelja, darovanje za vozila naših misijonarjev, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 25.7. 2022, sv. Jakob Starejši, apostol

Sv. Lucija ob 8h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Torek 26.7.2022, sv. Joahim in sv. Ana

Ozeljan ob 8h za zvestobo v stiskah in nevarnostih Ozeljan 60

Sreda 27.07.22, Gorast, Kliment, učenci Cirila in Metoda

Šempas ob 20h + Batič Pavlina Šempas 165, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 28.7.2022

 

Ozeljan ob 8h v čast Mariji Vnebovzeti Ozeljan 60

Petek 29.07.22, Marta, Marija, Lazar

Osek ob 8h + starša Marjo in Ema Košuta Osek 15

30.07.22

Šempas ob 8h v čast sv. Ignaciju Lojolskemu Šempas 33g

31.7.2022, 18. navadna nedelja, goduje Ignacija Lojolski

Ozeljan ob 7.45 po namenu Šmihel 9c

Osek ob 9h + iz družine Hrovatin Osek 16

Šempas ob 10.30 + Škarabot Evgen in David Šempas 42


 

Ignacij Lojolski velja za ustanovitelja jezuitov. Želel je postati bojevnik, a ga je huda poškodba preusmerila v duhovniški poklic. Napisal je znamenito knjižico duhovnih vaj, ki je priljubljena še danes

Kot otrok podeželskega plemiča se je rodil leta 1491 na gradu Lojola na severozahodu Španije. Pri krstu je dobil ime Inigo (njegovo življenje je opisano v knjigi z istoimenskim naslovom), ki ga je kasneje spremenil v Ignatius de Loyola. Korenina tega imena je beseda “ignis”, ki pomeni ogenj. Oče ga je menda hotel že kmalu usmeriti v duhovniški poklic, Inigo pa se je navduševal za viteško in pustolovsko življenje.

Usodna poškodba

Odšel je v vojno, kjer se je izkazal kot neustrašen bojevnik. Vendar ga je na bojišču zadela topovska krogla, ki mu je zdrobila kost pod desnim kolenom. Ta poškodba je usodno spremenila smer njegovega življenja.

Ko se je zdravil, si je zaželel svojega najljubšega čtiva – viteških romanov. A namesto teh so mu prinesli življenjepise svetnikov. Ob prebiranju zgodb se je v njem vedno močneje oglašala želja, da bi jih tudi sam posnemal.



 

Mariji je izročil svoj meč

V začetku naslednjega leta je z namenom, da poroma v Sveto deželo, zapustil domači grad. Ustavil se je v znamenitem romarskem svetišču Montserrat v Španiji, kjer je najprej opravil dolgo spoved, potem pa Mariji izročil svoj viteški meč.

Knjižica Duhovne vaje

Duhovna spoznanja, ki so dozorela v njem, je zapisoval. Iz teh zapiskov se je rodila znamenita knjižica Duhovne vaje. O njej nekateri pravijo, da je “povzročila več spreobrnjenj kot pa ima črk”.

V njej so nasveti, pravila in napotki za duhovne vaje, v središču katerih je poslušanje in premišljevanje Božje besede, predvsem življenja in delovanja Jezusa Kristusa.

Začetki jezuitov – Družbe Jezusove

Ignacij je začutil, da ga Bog kliče v svojo službo. Ko je študiral v Parizu, je pritegnil nekaj somišljenikov, ki so postali prvo jedro Družbe Jezusove. Zaobljube so naredili v kapeli na pariškem Montmartru.

Pravila Družbe Jezusove je potrdil papež Pavel III. leta 1540. Ta datum velja za “rojstni dan” Družbe Jezusove ali jezuitskega reda. Red je naglo rasel. Za prvega predstojnika so izvolili Ignacija. Jezuiti so že leta 1597 prišli tudi v Ljubljano in tu ustanovili prvo visoko šolo na naših tleh.

Prištet med svetnike

31. julija 1556 je Ignacij umrl v Rimu. V tem času je bilo po vsem svetu že več kot tisoč jezuitov. Ignacij Lojolski je bil leta 1622 prištet med svetnike skupaj s svojim rojakom in velikim jezuitskim misijonarjem Frančiškom Ksaverijem.

Ignacijanska duhovnost

To je duhovnost za vsakdanje življenje. Izvira iz prepričanja, da je osebni Bog dejavno navzoč v svetu in vsak trenutek našega življenja osebno skrbi za nas. Zanjo je značilna poglobljena molitev, ki vodi v dobre odločitve in dejavno življenje v služenju bližnjim. To je način molitve, ki odpira oči, da vidimo, kako je Bog ljubeče navzoč in dejaven v našem življenju. Bog je tisti, ki osebno računa na nas in nas nenehno vabi, da postajamo njegovi sogovorniki in odgovorni sodelavci.

Značilnosti ignacijanske duhovnosti

Ignacijanska duhovnost je sad bogate zgodovine. Poudarja, da je Bog na delu v vseh stvareh in da so nam vse stvari na svetu dane zato, da bi ga lažje spoznali. Uči nas razločevanja Božje navzočnosti sredi običajnega življenja ter temelji na Božjem klicu in našem odgovoru nanj. Pri tem je bolj kakor na razum osredotočena na srce, poudarja pa tudi notranjo svobodo. Je zelo prilagodljiva in praktična duhovnost.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16. navadna nedelja, 17.7.2022, šagra v Šempasu, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Dar za mašo, mašni štimpendij, se je povišal na 23 eur

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 18.7. 2022

 

Sv. Lucija ob 20h v čast in priprošnjo Sv. Duhu Vitovlje 83b

Torek 19.7.2022

 

Ozeljan ob 20h v čast sv. Jožefu v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 24

Sreda 20.07.22

 

Šempas ob 20h + Batič Pavlina Šempas 6, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 21.7.2022

 

Ozeljan ob 20h v čast sv. Jakobu za vdanost in potrpežljivost v preizkušnjah Ozeljan 60

Petek 22.07.22

 

Osek ob 20h + Marija Bovcon Osek 5, 8 dan

Sobota 23.7.2022

 

Šempas ob 8h v zahvalo Šempas 6

24.7.2022, šagra v Ozeljanu, Krištofova nedelja, darovanje za vozila naših misijonarjev

Šempas ob 7.45 za župnijo

Osek ob 9h v zahvalo in priprošnjo za srečno vožnjo p. n. Vitovlje 45h

Ozeljan ob 10.30 v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 37, po maši procesija

JAKOB STAREJŠI (UMRL OK. 44) God: 25. julij

V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je bil Jezus izbral iz vrst svojih številnih učencev, sta bila dva Jakoba. Med prvimi je bil za apostola poklican, zato je ob njegovem imenu vzdevek 'starejši' (po apostolski službi, ne po letih), malo kasneje pa je Jezus poklical še Jakoba, Alfejevega sina, ki mu pravimo 'mlajši'.

Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej je bil ribič, pri delu pa sta mu pomagala njegova odrasla sinova Jakob in Janez. Na Jezusov klic sta, kot poroča evangelist Matej, "pustila čoln in očeta ter šla za njim". Mati Saloma je bila sestra Jezusove matere Marije, zato sta bila Jakob in Janez prava Jezusova bratranca. V seznamu apostolov je Jakobovo ime med prvimi, vedno zraven Janezovega. Evangelist Marko pove, da je Jezus

Zebedejevima sinovoma dal ime 'sinova groma' in sicer zaradi njunega vihravega značaja. Ob neki drugi priliki sta si Jakob in Janez prislužila Jezusovo grajo zaradi svoje častihlepnosti. Hotela sta si izprositi čim boljši 'stolček' v Jezusovem kraljestvu. Skupaj s Petrom in z bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. Te tri je Jezus vzel s sabo, ko je šel na veliki četrtek zvečer molit v vrt Getsemani, kjer je v duhu videl grozo trpljenja, ki ga je čakalo prav kmalu. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob, kot večina apostolov, 'potuhnil', po Jezusovem vstajenju pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Prav malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha na prve binkošti. Pisatelj Apostolskih del poroča, da je Herod "dal z mečem usmrtiti Jakoba, Janezovega brata". To se je zgodilo o veliki noči leta 44.

Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji, vendar za to ni nobenega trdnega dokaza. Dejstvo pa je, da je grob tega apostola v Španiji, ki ga časti kot svojega zavetnika, in sicer v pokrajini Galiciji na severozahodu Pirenejskega polotoka, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Njegove kosti so prenesli tja najbrž v 7. stoletju, ko so Jeruzalem zasedli muslimanski Arabci. Compostela je kmalu postala sloveča božja pot brž za Sveto deželo in Rimom. Kdor je od nas romal v daljno Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen romarski klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka 'Jakobova pokrivača', plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi romarskega klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev. Poleg romarjev so ga svojega zavetnika razen klobučarjev častili še mornarji in voskarji. Kmetje se mu priporočajo za dobro letino in lepo vreme. Nekdaj je bil ta čas višek žetve, kajti "o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori". V Prekmurju se po tem svetem apostolu mesec julij imenuje 'jakobšček'; po njem nosijo ime 'jakobčki', prva jabolka.

CERKEV SVETEGA JAKOBA V OZELJANU

V Ozeljanu naj bi v 13. stoletju po nekaterih podatkih obstajala pražupnija, ki naj bi obsegala kar precejšnje število vasi, med njimi tudi Šempas, ali vsaj vikariat. V teku časa naj bi izgubil na pomenu, saj se kasneje kot pomemben župnijski sedež v tem delu doline omenja le Šempas.

Cerkev sv. Jakoba stoji na nekoliko privzdignjenem terenu sredi vasi in se z vzhodno stranico dotika grajskega poslopja. Okrog cerkve je bilo nekdaj tudi pokopališče, ki so ga leta 1871 prenesli v spodnji izravnan del vasi. Cerkev naj bi bila prej grajska kapela, ki pa je bila odprta tudi navadnim vaščanom. Z vzhodno stranico se je dotikala grajskega poslopja in imela t. i. kraljevsko emporo, privilegiran privzdignjen prostor za grajsko gospodo.

Ker stoji cerkev na zelo izpostavljenem delu in tudi v zgodovini ni bila nikoli kako drugače zavarovana, je bila velikokrat tarča raznih napadov, predvsem turških. Znano je namreč, daje leta 1504 škof Hieronim, sufragan oglejskega patriarha, ob vnovični posvetitvi cerkve relikvije vzidal v hrbtno stran oltarja, da jih Turki ne bi našli in oskrunili božjega svetišča.

Leta 1570, ko jo je vizitiral nadškof Porcia, je imela dva oltarja, levega posvečenega sv. Jakobu in desnega sv. Nikolaju. Cerkev je imela zvončnico z dvema zvonovoma in še en oltar, kije stal zunaj cerkve. Njena ladja je takrat najverjetneje obsegala velikost današnjega prezbiterija, prezbiterij pa je bil orientiran proti severozahodu.

Zanimiva je opomba iz vizitacij nadškofa Attemsa iz leta 1772, ki govori o tem, da naj bi se tedanji župnik odločil na novo zgraditi podružnično cerkev v Ozeljanu. Bržkone je bila nekdanja grajska kapela takrat povečana. Naslednje stoletje se je tudi ta razširjena cerkev izkazala za premajhno, zato so po letu 1878 bivšo cerkveno ladjo preuredili v prezbiterij, južno od njega pa prizidali današnjo preprosto pravokotno ladjo. Fasada cerkve je skromno okrašena, krasijo jo pilastri, niša s križem, profiliran venčni zidec ter na vrhu trikotno čelo. Zvonik najverjetneje stoji na temeljih starejšega, njegova kapa pa je novejšega datuma.

Na glavnem oltarju, ki je bil najverjetneje narejen konec 19. stoletja, je obrtniška podoba sv. Jakoba. Kipa levo in desno na glavnem oltarju je zaradi pomanjkanja atributov nemogoče identificirati. Zanimiva je freska z motivom poklona Sv. Treh kraljev, ki je naslikana za oltarjem, in je nekdaj najverjetneje krasila ladjo prvotne cerkve v drugi polovici 18. stoletja. Morda je ostanek nekdaj ambicioznejše poslikave notranjščine cerkve, ki pa na žalost ni ohranjena. Za oltarjem se hrani še obrtniška podoba Sv. družine. Na slavoločni steni v ladji sta podobi slikarja Toneta Kralj iz okrog leta 1953, desno podoba Kristusa Kralja v slavi, angeli nosijo kraljevske insignije, Kristus pa kaže na goreče srce, levo pa je podoba Brezmadežne, ki kači tre glavo. Orgle, delo bratov Zupan iz Kamnegorice iz leta 1900, so nekdaj spremljale mašno bogoslužje v šempaski cerkvi. V Ozeljan so jih prinesli leta 1965, ko so uredili tudi pevski kor v zadnjem delu cerkve. V cerkvi je še dragoceni procesijski križ in lep gotski kip Marije z Jezusom v naročju.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 15. navadna nedelja 10.7.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

Dar za mašo, mašni štimpendij, se je povišal na 23 eur

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 11.7. 2022

 

Sv. Lucija ob 20h + Winkler Anton Vitovlje 31

Torek 12.7.2022, sv. Mohor in Fortunat

 

Ozeljan ob 20h + Krapež Ana Šmihel 9

Sreda 13.07.22

 

Šempas ob 20h + Mirko, Marija in Andrej Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 14.7.2022

 

Ozeljan ob 20h + Gruden Šmihel 28

Petek 15.07.22

 

Osek ob 20h + Ivan Krapež Vitovlje 71

Sobota 16.7.2022

 

Šempas ob 8h v zahvalo p. n.

16. navadna nedelja, 17.7.2022, šagra v Šempasu

Ozeljan ob 7.45 + starši Hvala in Gleščič Ozeljan 49

Osek ob 9h za okrevanje sorodnice Vitovlje

ob 10.30 Šempas v čast sv. Mohorju in Fortunatu za župnijo

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč. Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo Kraška ulica 2, 6310 Izola Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

 

 

Mohor in Fortunat sozavetnika naše župnije.

Poleg Petra in Pavla ter Cirila in Metoda sta naslednja najbolj znana svetniška "dvojčka" Veljata za oglejska svetnika in mučenca. Mohor naj bi bil po legendi prvi oglejski škof, Fortunat pa njegov diakon.

Mohor in Fortunat sta se rodila v 3. stoletju. O njunem poreklu ne vemo nič drugega kot to, da naj bi bil sv. Mohor ugleden oglejski meščan. Zgodovinska dejstva postavljajo oba svetnika na ozemlje današnjega Beograda. Oba sta umrla mučeniške smrti, vendar pa se je zapis o njunem mučeništvu izgubil in nastale so legende, ki jih je v 6. stoletju zapisal Pavel Diakon v tako imenovani Zlati legendi.

Zgodovinska dejstva

Zgodovinsko pa je bolj zanesljivo, kar je zabeleženo v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mitrovica): mučeništvo naj bi po teh zapiskih prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303 ali 304. Mohor naj bi bil nižji klerik škofa v Singidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat.

V času preseljevanja narodov (najbrž med letoma 408 in 409) so v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo, kosti obeh mučencev prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala oglejska mučenca.

Njuni imeni imata poseben pomen

Ime Mohor je nastalo iz latinskega imena Hermagoras, kar pomeni “govorim javno”. Fortunat pa izhaja iz latinskega pridevnika fortunatus in pomeni srečen, blažen ali premožen. Čeprav je njun življenjski zgled pomemben še danes, pa njuni imeni nista več tako pogosti. Ime Mohor danes pri nas nosi le še 65 moških, Fortunatov pa je zgolj 30.

Mohor in Fortunat sta zavetnika Ogleja, drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije, saj sta jima leta 1961 to vlogo “prevzela” Ciril in Metod. Povezujejo ju z najstarejšo slovensko založbo – Mohorjevo družbo. Upodabljajo ju skupaj – Mohor je upodobljen kot škof, Fortunat pa kot diakon. Oba držita v rokah palmovo vejico, ki je simbol mučeništva.

Zavetnik založbe

Zakaj je leta 1852 dal blaženi Anton Martin Slomšek za zavetnika Celjske knjižne založbe izbral ravno sv. Mohorja? Sam je zapisal, da »kar sta Čehoslovakom brata Ciril in Metod, to je nam Slovencem sveti Mohor. Bil je od samega svetega Petra v našem starodavnem Ogleju za škofa posvečen in iz Ogleja se je prisvetila Slovencem zveličavna luč svete krščanske vere ... Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja ...«

Posvečenih jima je več cerkva

Na slovenskem ozemlju jima je posvečenih sedem župnijskih in več kot 20 podružnih cerkva. Po svetem Mohorju se imenuje več hribov, vrhov, naselij (Šmohor idr.) in cerkva v Sloveniji. K slednjim spada največja cerkev v Sloveniji – cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, kjer je bilo prvotno središče ljubljanske nadškofije. Točno 500 let od 1461 do 1961 sta bila tudi glavna zavetnika Ljubljanske nadškofije.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13. navadna nedelja, 26.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.06.22

 

Ob 17h v šempaski vežici pogreb + Batič Pavline Šempas 165

Sv. Lucija ob 20h + Rozalija in Stanko Gleščič Osek 84

Do nedelje ni maše.

V slučaju potrebe se v moji odsotnosti se obrnite na g. Rafkota Klemenčič GSM 041 862 636

14. navadna nedelja 3.7.2022

 

Ozeljan ob 7.45 + Ivan Mladovan Ozeljan 6

Osek ob 9h po namenu Osek

Šempas ob 10.30 + Badalič Katarina Šempas 176

Sreda 06.07.22

 

Šempas ob 20h za srečno zadnjo uro Ozeljan, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 7.7.2022

 

Sv. Lucija Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 82a

Petek 08.07.22

 

Osek ob 20h + Anton Prinčič Osek 68

Sobota 8.7.2022

 

Šempas ob 8h + Merhar in Leupušček Ozeljan

15. navadna nedelja 10.7.2022

 

Ozeljan ob 7.45 + starši Hvala in Gabrijelčič Ozeljan 49

Osek ob 9h za + sorodnico Vitovlje

ob 10.30 Šempas za župnijo

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč. Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo Kraška ulica 2, 6310 Izola Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

 

 

Prijava za oratorij 8.8.2022 v Šempasu je na naslednjem linku:

https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Oznanila župnij Šempas in Osek; 12. navadna nedelja, 19.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.06.22

 

Sv. Lucija ob 20h + Justina Gleščič Vitovlje 15a

Torek 21.06.22

 

Ozeljan ob 20h + Veronika Mrak Ozeljan 47 in 48

Sreda 22.6.2022

 

Šempas ob 20h v priprošnjo Jezusovemu in Marijinemu srcu, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 23.6.2022, praznik rojstva Janeza Krtstnika

 

Ozeljan ob 20h + Dora in Radomir Pavlin Ozeljan 48

Petek 24.6.2022, praznik Srca Jezusovega

 

Osek ob 20h Bogu in MB v priprošnjo osek

Sobota 25.06.22, dan državnosti

 

Šempas ob 15.30 zlata poroka Damjane in Vojteha Pavlica

Vitovlje ob 17h maša za domovino

13. navadna nedelja, 26.6.2022

ob 7.45 Ozeljan + Vekjet August Šmihel 14

Ob 9h sv. Peter v zahvalo za duhovništvo p. n.

ob 10.30 Šempas za župnijo

Prijave za oratorij, ki bo 8.8.2022 v Šempasu zbiramo na spodnjem naslovu: https://forms.gle/Bjqkm37z3pGn6xCH9

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč.

Vabljeni k vpisu v Katehetsko šolo

V naslednjem letu bomo na KPŠ izvajali biblično smer, ki bo organizirana na nacionalni ravni. Kljub temu pa je želja, da z novim študijskim letom razpišemo in začnemo s prvim letnikom na novi lokaciji tudi znotraj škofije (letos I. stopnjo zaključujemo v Sežani). 

Glede na pogovore in izražene želje v preteklih dveh letih je na prvem mestu dekanija Nova Gorica. Za izvedbo ste se zanimali tudi v Kopru, a v Kopru je bila šola 5 let nazaj nazaj, zato bi morda s to lokacijo še malo počakali. 

Upoštevati moramo, da je za izvedbo potrebnih približno 20 slušateljev, vpisanih v I. letnik. Ni nujno, da imajo vsi v načrtu, da naredijo še II. stopnjo, saj je I. stopnja zanimiva tudi za tiste, ki jih teologija zanima bolj na splošno. 

 

Kraška ulica 2, 6310 Izola

Telefon: 068/648 478

Elektronski naslov: kps.kp@rkc.si

 

"Poglabljaj se v Gospodove zapovedi, nenehno premišljaj o njegovih ukazih. 

On bo utrdil tvoje srce in dano ti bo hrepenenje po modrosti." 

(Sir 6,37)

Zgodovina verouka v šoli

Vse od nastanka šolstva je bil verouk v šoli. Vsak teden so imeli šolarji dve uri verouka. Katehet je vedno bil duhovnik in to župnik ali kaplan. V času stare Jugoslavije so veroučitelji – kateheti dobili od države honorar.

Po letu 1945 je vse bilo enako kot prej, z razliko v tem, da država ni plačevala veroučitelja in ni dajala nobenega honorarja. To je trajalo do leta 1946, potem pa so oblasti prepovedale dve uri poučevanja verouka. Smela se je vršiti v šoli le ena ura verouka. V letu 1947 je smel biti verouk le po končani šoli. Leta 1948 je smel učiti verouk v šoli duhovnik le z dovoljenjem »Ljudske oblasti.« Nato eno leto ni smel poučevati verouk kaplan, drugo leto pa župnik. Leta 1952 pa se dokončno prepove poučevanje verouka v šoli. Dovoljevalo se je učiti verouk le v cerkvi in v kapelah. Veroučitelj pa je moral imeti od staršev in otrok dovoljenje, da sme poučevati. V župniji je bila praksa, da so do 5. razreda upis podpisovali le starši, v višjih razredih pa tudi otroci in starši. Tako je verouk prešel iz šole v cerkev. Otroci so verouk obiskovali skoraj 100 %.

Časopis Slovenski poročevalec je pisal leta 1952 sledeče: »Šola naj služi napredku, ne pa zaostalosti.« S tem je jasno izrazil pogled oblasti na Cerkev. V članku pisec poudari, da »se bodo otroci učili dejansko tega, kar je potrebno za življenje, ne pa, da se jim zabija v glavo tiste stvari, ki so povsem nasprotne znanosti.«

Vera je ključ za razumevanje zgodovine in kulture, učencem pa pomaga, da sami odkrijejo svojo identiteto. Sčasoma si vsak mladostnik zastavi velika vprašanja, o katerih nemška skupina Fanta Geboren (Rojen): Kam gremo? Od kod smo prišli? Kaj je smisel? Je po smrti še kaj? Obstaja Luč? …

Učitelj etike lahko na tovrstna vprašanja odgovori le tako, da pove, da nekateri verjamejo tako, drugi drugače. Pa ni tukaj potrebno priznanje, pričevanje? To pa je lahko dano le, če je učitelj tudi pričevalec, ki lahko javno pove: »Verujem v vstajenje od mrtvih.«

S tem da tudi učencem možnost, da spoznajo sebe, si ustvarijo lastno identiteto zgradijo spoštljiv odnos do drugače verujočih in mislečih ali pa se ne strinjajo, sprašujejo in prejmejo odgovore, s čimer rastejo kot ljudje. Hkrati gre tudi za vzgojo v družbenih vrednotah, kulturi. Nenazadnje so informacije najboljši protistrup radikalizaciji …

Naš verouk pa se trudi tudi vzgajati za zakramentalno življenje po veri...

 

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Svete Trojice 12.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.06.22

 

Sv. Lucija ob 20h za otroke in mladino Ozeljan 60, po maši sinodalno srečanje

Torek 14.06.22

 

Ozeljan ob 20h + Blaško Bogdan Šmihel 54

Sreda 15.6.2022

 

Šempas ob 20h + Troha Vida Dobravlje, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 16.6.2022, zapovedan praznik Presvetega Rešnjega Telesa in Krvi

Šempas ob 19h v dober namen Šempas 162b, po maši procesija

Petek 17.6.2022

 

Osek ob 20h + Badalič Osek 42, po maši sinodalno srečanje

Sobota 18.06.22

Šempas ob 8h po namenu

12. navadna nedelja, 19.6.2022

ob 7.45 Ozeljan v čast Svetemu Duha za razsvetljenje Ozeljan 60

Ob 9h Osek + starši Loredan Vitovlje 63

ob 10.30 Šempas za župnijo


Ob 70-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca bo v soboto, 18. junija 2022, na Sveti gori ob 17. uri spominska maša in akademija. Sodelujejo pevski zbori župniji Kromberk, Kristus Odrešenik, Nova Gorica - Kapela, Osek, Solkan in Šempas. Lepo vabljeni.

Pri ŠK Koper smo začeli z dobrodelno akcijo "dvigalo za Jožico". Tokrat se na vas obračamo s prošnjo, da vsi skupaj pomagamo ga. Jožici Ličen do montažnega dvigala.Na račun: Škofijska Karitas Koper, Vipavska cesta 11 5270 Ajdovščina TRR   SI56 0475 0000 3155 558 Sklic SI00 130522 namen: dvigalo za Jožico. Hvala za vašo pomoč.

18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Od leta 2021 do leta 2023 poteka sinoda z naslovom: Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Papež Frančišek nas vabi, da se s srečanji odzovemu tudi v župnijskih skupnostih in tako poživimo življenje Cerkve v domačem kraju ter prispevamo svoj košček mozaika k življenju Cerkve v svetu.

Sinodalne večere bomo pripravili v ponedeljek, 13. junija, po maši pri sv. Luciji ter v petek, 17. junija, po maši v Oseku. Potekali bodo v obliki pogovorov o posameznih tematikah. 

 

Presveto Rešnje Telo in Kri je praznik, posvečen čaščenju Najsvetejšega in evharistije. Domače ime za ta praznik je telovo. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznovanje velike noči. Obhajamo ga na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice.

Izraz evharistija prihaja iz grške besede in pomeni zahvaljevati se. Evharistija je najpomembnejši zakrament zato, ker je v njej navzoč Kristus sam, kot živa oseba.

Trans-sub- … kaj?

Jezus ni rekel: “To je znamenje mojega telesa,” temveč je rekel: “To je moje telo!” Tako se je dobesedno dal v hrano in pri vsaki sveti maši smo zato na poseben način povezani z njim. Čeprav vidimo in okušamo kruh, pa je posvečena hostija v resnici Jezus sam. Bistvo ali substanca kruha se je namreč spremenila (transformirala) vanj. Tej spremembi pravimo transsubstanciacija, trenutek, ko se to zgodi, pa imenujemo spremenjenje.

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije. Njegovo obhajanje je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.

Kaj je monštranca in kaj Najsvetejše?

Posvečene hostije se hrani v ciboriju (pokrita, kelihu podobna posoda), eno hostijo pa v monštranci. Monštrance so umetniško izdelane, iz zlata ali pozlačene, in imajo pogosto obliko sonca z žarki. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti. Ob veliki noči in prazniku svetega Rešnjega Telesa in Krvi pa so v navadi procesije z monštranco, ki potekajo po cerkvah ali v bližnji okolici.


Nekoč prepovedan praznik

Praznovanje svetega Rešnjega Telesa in Krvi je tradicionalno povezano s slovesno procesijo, ki je bila v Sloveniji v času Jugoslavije skoraj povsod prepovedana. Po večini krajev so tradicijo obnovili. Po mnogih deželah in tudi pri nas se je razvil bogat obred. V procesijah po poljih in travnikih se dvigajo prošnje za blagoslov pridelkov.

Za praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi po večini krajev postavijo začasne kapelice ali oltarje, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. Procesija se ustavi pri štirih oltarjih, kjer prisluhnemo odlomkom iz evangelijev, nato pa sledi blagoslov z Najsvetejšim.


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Binkošti, 5.6.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Delavniške maše ob 20h

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 06.06.22

 

Sv. Lucija ob 18.30 + Roza Winkler Vitovlje 31

ob 19h v Šempasu srečanje voditeljskih regijskih parov

Torek 7.6. 2022

Ozeljan ob 20h + Ivan Mladovan Ozeljan 6, 8 dan

Sreda 8.6.2022

 

Šempas ob 20h + Angela in Adolf Peršič Vitovlje 2, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 9.6.2022

 

Sv. Lucija ob 20h + Kosovel Vitovlje 63

Petek 10.6.2022

 

Osek ob 20h v zahvalo za vse dobro v prvih 50. letih življenja Osek 6

Sobota 11.06.22

 

Šempas ob 8h + Markočič Pepca in Angel Šempas 43a

Nedelja Svete Trojice 12.6.2022

ob 7.45 Ozeljan + Julijana Štrukelj Rutarjeva 4 N.G.

Ob 9h Osek v zahvalo in priprošnjo Majniški Kraljici Vitovlje 45m

ob 10.30 Šempas za župnijo

18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Od leta 2021 do leta 2023 poteka sinoda z naslovom: Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Papež Frančišek nas vabi, da se s srečanji odzovemu tudi v župnijskih skupnostih in tako poživimo življenje Cerkve v domačem kraju ter prispevamo svoj košček mozaika k življenju Cerkve v svetu.

Sinodalne večere bomo pripravili v ponedeljek, 13. junija, po maši pri sv. Luciji ter v petek, 17. junija, po maši v Oseku. Potekali bodo v obliki pogovorov o posameznih tematikah. 

 

Ob 70-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca bo v soboto, 18. junija 2022, na Sveti gori ob 17. uri spominska maša in akademija. Sodelujejo pevski zbori župniji Kromberk, Kristus Odrešenik, Nova Gorica - Kapela, Osek, Solkan in Šempas. Lepo vabljeni.

 

Junijsko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu so prvič obhajali leta 1833 v Franciji.

Vsake vrtnice naj bi vsaj na nek način pričale o Njem, saj je mesec junij posvečen prav Srcu Jezusovemu.  V tem mesecu praznujemo  praznik Srca Jezusovega pa tudi praznik sv. Rešnjega telesa in krvi.  

Bistvo češčenja Srca Jezusovega

Vsem nam je poznano popolno in manj popolno kesanje. Pri popolnem kesanju se kesam, ker sem žalil božjo ljubezen. Pri manj popolnem kesanju pa, ker se bojim kazni, npr. vic in pekla. Pri takem nepopolnem kesanju se torej kesam zaradi kazni, ki me bo doletela, če bi vztrajal v grehu, kesam se tako v prvi vrsti zaradi škode, ki jo bom utrpel. Kesam se v bistvu zaradi samega sebe. A kljub vsemu tudi manj popolnega kesanja ne velja zanemariti.

Podobno bi mogli reči, da poznamo bolj in manj popolno češčenje Srca Jezusovega, kjer gre dejansko za bolj ali manj popolno ljubezen do Jezusa. Tu pa za razliko od manj popolnega kesanja ni v ospredju kazen, ampak korist. Pij XII. je v okrožnici o Srcu Jezusovem zapisal: Resnični častilci Srca Jezusovega so trdno prepričani, da Bogu ne služijo v prvi vrsti zaradi osebne koristi, telesne ali dušne, časne ali večne, ampak zaradi dobrote Boga samega (HA 63). Nato papež pojasnjuje, kakšno naj bo popolno češčenje Srca Jezusovega: Resnični častilci Srca Jezusovega hočejo Bogu služiti s tem, da mu vračajo ljubezen, ga molijo in mu izkazujejo dolžno hvaležnost (HA 63). Papež poudarja, da moramo v prvi vrsti imeti pred očmi božjo ljubezen in ne pretirano ljubezen do sebe, to je koristi, ki izvirajo iz češčenja Srca Jezusovega. Srce Jezusovo torej častimo, ga ljubimo, molimo in mu izkazujemo hvaležnost zaradi božje ljubezni, ki jo simbolizira in predstavlja Srce Jezusovo. V ospredju naj bi ne bile v prvi vrsti koristi, ki jih imamo od češčenja Srca Jezusovega. Seveda te koristi so in je prav, da se jih zavedamo. Kakor ne smemo podcenjevati manj popolnega kesanja, tako tudi ne manj popolnega češčenja Srca Jezusovega.

K bistvu češčenja Srca Jezusovega spada po papeževih besedah poleg ljubezni do Srca Jezusovega tudi zadoščevanje. Ljubezen in zadoščevanje sta dve besedi, ki opišeta bistvo češčenja Srca Jezusovega.

Srce Jezusovo je upodobljeno tako, da se iz njega dviga plamen in da je prebodeno s trnjem. Prvo predstavlja ljubezen, drugo trpljenje in zadoščevanje. Tega dvojega ni mogoče ločiti. Ljubezen in zadoščevanje sta neločljivo povezani sestavini. Pravo češčenje Srca Jezusovega vključuje oboje.

Kaj predstavlja Srce Jezusovo? Jezus nas je poznal in ljubil s človeškim srcem. Njegovo, za naše zveličanje prebodeno Srce je simbol tiste neskončne ljubezni, s katero Jezus ljubi Očeta in vsakega človeka (PKKC 93).

Jezus je dejal: Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo (Mt 6,33). Podobno bi mogli reči: Iščite in prizadevajte si najprej za bolj popolno obliko češčenja Srca Jezusovega in navržene vam bodo številne duhovne koristi

Iz ranjenega Odrešenikovega Srca je bila rojena Cerkev kot oskrbnica njegove krvi. Iz istega Srca je preobilno pritekla tudi milost zakramentov. Papež nato navaja sv. Tomaža Akvinskega: Iz Kristusove strani je pritekla voda, da umiva, kri pa, da odrešuje. Kri se nanaša na zakrament evharistije, voda pa na zakrament krsta.

Na osnovi poudarka božje ljubezni, iz katere izvirajo evharistija, ostali zakramenti, Cerkev, Marija in celo delovanje Svetega Duha (prim. HA 41), razumemo papeža Pija XII., ki pravi, da je češčenje Srca Jezusovega nekakšen povzetek celotne skrivnosti našega odrešenja. Vse izvira iz božje ljubezni in vse naj bi nas vodilo k tej božji ljubezni. V češčenju Jezusovega Srca se povezujejo in na nek način stikajo vse oblike različnih pobožnosti. Te pobožnosti, če so pravilne, nas usmerjajo k češčenju Srca Jezusovega. Iz tega tudi sledi, da ni nasprotja npr. med češčenjem evharistije in češčenjem Srca Jezusovega, prav tako ne med češčenjem božje Matere in češčenjem Srca Jezusovega. Nasprotno! Evharistija in češčenje Srca Jezusovega, Marija in češčenje Srca Jezusovega, ljubezen do Cerkve in češčenje Srca Jezusovega ter še bi lahko naštevali, vse to se med seboj povezuje in eno drugo pospešuje.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Velikonočna nedelja 29.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 30.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Justina Gleščič Vitovlje 15a

Torek 31.5.2022, zaključek šmarnične pobožnosti

Ob 16h v Šmihelu pogreb + Augusta Vecchieta Šmihel 14, zato je vsa moj verouk prestavljen na ponedeljek

Ozeljan ob 19.30 + Elen karat Ozeljan 18

Sreda 1.6.2022

Šempas ob 19.30 + Modest Murovec Šempas 76, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 2.6.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + iz družine Govekar in Hvala Marija Ozeljan 62a

Petek 3.6.2022

Osek ob 19.30 v dober namen Šempas 163a, po maši vaja za prvo obhajilo

Sobota 4.6.2022

Šempas ob 8h + Andrej Bensa Šempas 167b

Binkošti, 5.6.2022

ob 7.45 Ozeljan + Vekjet August Šmihel 14, 8 dan

ob 10.30 v Šempasu prvo obhajilo 10. prvo obhajancev, molimo zanje in zanje tudi mašujem

Vitovlje ob 16h šagra, maša + Ipavec Danilo Vitovlje 19

V soboto 18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

BINKOŠTNA DEVETDNEVNICA je duhovna priprava na binkošti, praznik tretje Božje osebe – Svetega Duha. Prične se v petek po Jezusovem vnebohodu in traja do binkošti. Prvo devetdnevnico so doživeli Marija in apostoli. V dneh med vnebohodom in prihodom Svetega Duha na binkoštni praznik. Vztrajali so v molitvi in prošnji za to, kar jim je Jezus m obljubil: Svetega Duha Tolažnika.

Binkoštna devetdnevnica je med vsemi najpomembnejša, saj je to molitev za to, kar je v Cerkvi najodličnejše: za darove Svetega Duha. To je povabilo k molitvi »da bi se ponovno vrnili v gornjo izbo« in dan po Jezusovem vnebohodu začeli vsak dan klicati Svetega Duha ter ga prositi za potrebe trenutnega dne in vse prihodnosti.

VSAK DAN: O pridi, Stvarnik Sveti Duh, obišči nas, ki Tvoji smo, napolni s svojo milostjo, srce po Tebi ustvarjeno. Ime je Tvoje Tolažnik, in dar Boga najvišjega, ljubezen, ogenj, živi vir, posvečevalec vseh stvari. Razsvetli z lučjo nam razum, ljubezen v naša srca vlij, v telesni bedi nas krepčaj, v slabosti vsaki moč nam daj. Odženi proč sovražnika, in daj nam stanoviten mir, pred nami hodi, vodi nas, in zla nas varuj vsakega. Po Tebi naj spoznavamo, Očeta in Sina Božjega in v Tebe trdno verujemo, ki izhajaš večno iz obeh. Amen.

PRVI DAN (petek) Pridi Duh vstalega Kristusa, naj v Tebi postanem ud Kristusovega skrivnostnega telesa. Pridi Sveti Duh in poruši pregraje sovraštva in razdeljenosti, ki smo jih zgradili s svojo sebičnostjo. Pridi, Duh občestva med Očetom in Sinom, in nas poveži v eno samo srce, ki ljubi in veruje v edinega Boga Očeta. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

DRUGI DAN (sobota) Pridi, duh modrosti, ki izhajaš iz Očeta in Sina, Ti veselje naših src, reši nas navezanosti na stvari in nam daj okusiti Očetovo Ljubezen do nas. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

TRETJI DAN (7. velikonočna nedelja) Pridi, duh umnosti, ki si navdihoval preroke, Ti Luč našega razuma, pomnoži nam vero, da bomo v dogodkih in stvarstvu odkrivali navzočnost Božjega kraljestva. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi …

ČETRTI DAN (ponedeljek) Pridi, duh svéta, ki nam pomagaš postajati živa daritev v Kristusu, v slavo Boga Očeta; Ti blagi Tolažnik, podari nam dar razločevanja in modrost pri odločanju. Pomagaj nam odgovoriti na Jezusov klic in vršiti vsa naša dela v skladu z Očetovo voljo. Pomagaj nam v svobodi hoditi za Kristusom našim Gospodom, da se bo širilo Božje Kraljestvo. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

PETI DAN (torek) Pridi, duh moči, ki nas v Kristusu povezuješ v eno telo in eno dušo. Ti Opora slabotnih in Moč ljubezni, daj da bomo vedno in povsod pričevali za Kristusa, služili trpečim bratom in vsem potrebnim, premagovali sebičnost in slaba nagnjenja. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

ŠESTI DAN (sreda) Pridi, duh vednosti, ki nas vodiš k polnosti resnice. Ti notranji Učitelj, pomagaj nam, da se odtrgamo od modernih malikov; uči nas, da bomo v stvareh videli pot, ki nas vodi k Očetu ter cenili stvarstvo kot Božje delo, ki proslavlja Boga; pomagaj nam v Kristusu prepoznati Srce sveta! Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ... SEDMI DAN (četrtek) Pridi, duh pobožnosti, ki si nas prerodil za Božje otroke in nas naredil za svoje zemeljsko svetišče. Ti Gost naših duš, prebivaj v naših srcih in nas razvnemi s sinovsko ljubeznijo, pozornostjo in naklonjenostjo, da bomo ljubili Očeta nad vse in v Kristusu postali enega srca in duha! Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ...

OSMI DAN (petek) Pridi, duh strahu božjega, Ti, ki si občestvo Ljubezni med Očetom in Sinom, zasej v naših srcih strah pred tem, da bi Te izgubili, vtisni v našo notranjost tenkočutno vest, da bomo živeli v ljubezni in bili pripravljeni rajši vse pretrpeti, kakor grešiti. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje! Pridi ... DEVETI DAN (sobota) Marija, Božja mati in Mati Cerkve. Ti si pred binkoštnim molila skupaj z apostoli. Tebi izročamo svojo prihodnje življenje. Tebi izročamo vse želje našega srca. Bodi nam učiteljica na poti vere. Nežno in krepko odpiraj naše srce, da se bo lahko popolnoma odprlo ljubezni Svetega Duha. Sveti Oče, v Jezusovem imenu, pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje!

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6. velikonočna nedelja, nedelja turizma, 22.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

V soboto 18. 6. 2022 je vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Goriška območna Karitas bo poskrbela za prevoz, vsi zainteresirani naj se čim prej prijavijo. Natalija: 051 228 231.

Nimam več mašnih namenov

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 23.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Julij Samokec Vitovlje 52

Torek 24.5.2022, Marija Pomočnica kristjanov

Ozeljan ob 19.30 + Marija Menard Ozeljan 140

Sreda 25.5.2022

Šempas ob 19.30 + Podgornik Alojzija Vitovlje 89, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 26.5.2022, Gospodov vnebohod

Sv. Lucija ob 19.30 + Edvina Bitežnik Vitovlje 2a

Petek 27.5.2022, začetek binkoštne devetdnevnice

Osek ob 19.30 + starši Rijavec Osek 75

Sobota 28.5.2022

Šempas ob 8h + Peršič Šempas 5

7. velikonočna nedelja 29.5.2022

ob 7.45 Ozeljan v zahvalo po namenu Ozeljan ob 9h Šempas za župnijo

ob 10.30 Osek prvo obhajilo šestih prvoobhajancev, molimo zanje in zanje tudi mašujem

Kaj moramo vedeti pred prvo sveto spovedjo in obhajilom

  1. TEKOČE IN BREZ NAPAKE SPOVEDNI OBRAZEC?

  2. PET STVARI ZA DOBRO SPOVED?

  3. KAJ JE VEST? Notranji glas po katerem nam govori Bog in nam pove kaj je dobro in kaj je slabo in greh.

  4. KAJ POMENI IZPRAŠATI SI VEST? Pomeni pomisliti kaj sem storil dobrega in kaj sem dobrega opustil in kaj slabega storil.

  5. KAJ SO VELIKI IN KAJ SO MALI GREHI? Veliki grehi so, ko svobodno razžalimo Boga in prizadenemo sebe ali sočloveka v zelo hudi stvari. (Npr. nevera v Boga, preklinjanje Boga ali človeka, sovraštvo, opuščanje nedeljske sv. maše in vsakodnevne molitve, sovraštvo ali žaljenje staršev ali drugih ljudi, ubijaje, laži, kraje, sramotenje telesa, gledanje nespodobni stvari, huda jeza, požrešnost, lakomnost, nevoščljivost, lenoba, sebičnost …)

  6. KOMU GREHI ŠKODUJEJO? Nam in bližnjim, Boga pa grehi užalostijo.

  7. KAJ POMENI TRDNI SKLEP? Trdni sklep je osebna odločitev, da se bom poboljšal in da se bom trudil, da ne bom več grešil.

  8. KAJ POMENI OPRAVITI POKORO PO SPOVEDI? Pomeni, da po spovedi naredim to, kar mi spovednik pri spovedi naroči, da popravim škodo, ki so jo povzročili moji grehi in v molitvi prositi Boga, da mi pomaga, da ne bi več grešil.

  9. KDAJ GREMO K SPOVEDI? Vedno, ko storimo hud ali veliki greh.

  10. KAJ JE REDNA SPOVED? Redna spoved je enkrat na mesec, ali vsaj 4 krat na leto.

  11. KATERI SO GLAVNI DELI MAŠE? Začetni obred, besedno bogoslužje, evharistično bogoslužje in sklepni obred.

  12. V KAJ SE PRI MAŠI SPREMENITA KRUH IN VINO? Spremenita se v resnično duhovno telo in kri Jezusa Kristusa.

  13. ALI JE V HOSTIJI RESNIČNO NAVZOČ JEZUS? Da.

  14. KAJ JE EVHARISTIČNI POST ALI POST PRED SVETIM OBHAJILO? To je čas, ko eno uro pred sv. obhajilom ne jemo in ne pijemo z namenom, da se pripravim na srečanje z Jezusom pri maši.

  15. KDAJ NE SMEMO K OBHAJILU? Kadar imamo veliki ali smrtni greh. Ko se nismo držali evharističnega posta in ko nam ni žal za svoje grehe.

  16. KAKO DRŽIMO ROKE, KO GREMO K OBHAJILU? Sklenjene kakor pri molitvi.

  17. KAJ REČEMO, KO PREJMEMO OBHAJILO? Amen. (kar pomeni – tako je)

  18. KAJ NAREDIMO PO OBHAJILU? Gremo v klop, pokleknemo in zmolimo molitev O Jezus zdaj si v mojem srcu…. ali se kako drugače zahvalim Jezusu za obhajilo.

MOLITVE IN MAŠNI ODGOVORI:

1. Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu

2. Tebe ljubim Stvarnik moj

3. O Jezus blagoslovi me.

4. Duša Kristusova posveti me posveti me. Telo Kristusovo, zveličaj me. Kri Kristusova, napoji me. Voda strani Kristusove, operi me. Trpljenje Kristusovo, utrdi me. O dobri Jezus, usliši me. V svoje rane sprejmi me. Od tebe se ločiti ne pusti me. Pred hudim sovražnikom brani me. Ob uri moje smrti pokliči me in k tebi priti pusti me, da bom s tvojimi svetniki hvalil te na vekov veke. Amen.

5. O Gospa moja …

6. 10 Božjih zapovedi. 1. Veruj v enega Boga. 2. Ne skruni božjega imena. 3. Posvečuj Gospodov dan. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne nečistuj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem. 9. Ne že svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

7. Kako odgovorimo na duhovnikove besede pri maši:

            Gospod z vami – IN S TVOJIM DUHOM.

            Kvišku srca – IMAMO JIH PRI GOSPODU.

            Zahvalim se Gospodu našemu Bogu. – SPODOBI SE IN PRAVIČNO JE.

8. Kesanje pri maši: Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil v mislih, besedah in dejanju, mnogo dobrega opustil in slabega storil. Žal mi je, zelo mi je žal. Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta.

9. Kako odgovorimo na duhovnikove vzklike:

            Poslušali smo Božjo besedo …   BOGU HVALA

            Iz svetega evangelija po …          SLAVA TEBI GOSPOD

            To je Kristusov evangelij..           HVALA TEBI, KRISTUS

10. Svet, svet, svet si ti Gospod, Bog vsega stvarstva…..

11. Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te, slavimo te, molimo te, poveličujemo te, zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave.

12. Hvaljen Bog, Gospod vesolja po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh… to vino…Bogu čast in hvala vekomaj.

13. Jezus, verujem v te. Jezus upam v te, Jezus ljubim te nad vse, Jezus tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živi in mrtev.

14. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas (2x) Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, podari nam mir.

15. Pojdite v miru…. Bogu hvala.

16. Ko pokleknemo pred Jezusom v tabernaklju rečemo: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo, zdaj in vekomaj. Amen.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. velikonočna nedelja, 15.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Dve begunki z otrokoma, še vedno iščeta prostor, kjer bi lahko živeli. Za ukrajinske begunce smo prejšnjo nedeljo zbrali 2400 eur. V Ozeljanu 600, v Šempasu 900 in v Oseku 900 eur

Kdor še ni oddal spričevala naj to stori ta teden

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 16.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Edvina Bitežnik Vitovlje 2a

Torek 17.5.2022

Ozeljan ob 19.30 + Leopold Loverčič Ozeljan 37

Sreda 18.5.2022

Šempas ob 19.30 + starši Šempas 131, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 19.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 v čast sv. Janezu Vijaneju Vitovlje

Petek 20.5.2022

Osek ob 19.30 + starši Gleščič Osek 75

Sobota 21.5.2022

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168

ob 19.30 srečanje za animatorje v pripravi za oratorij

6. velikonočna nedelja, nedelja turizma, 22.5.2022

ob 7.45 Ozeljan + Mervič Ivana Ozeljan 67c ob 9h Osek Bogu v zahvalo za ozdravitev Osek 12

ob 10.30 Šempas za župnijo

18.5.2022 ob 17h je v Novi Gorici priprava staršev na krst njihovih otrok. Kdor še nima priprave na krst in želi krst svojih otrok naj se pridruži.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja dobrega Pastirja, 8.5.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ofer za naše begunce, ob 15h od Olge molitve na Ovčji Plac. Še dve begunki z otrokoma, iščeta prostor, kjer bi lahko živeli.

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 9.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Milica Živec Vitovlje 29p. n. Vitovlje 83b

Torek 10.5.2022

Ozeljan ob 19.30 + Jermolj in Velikonja Ozeljan

Sreda 11.5.2022

Šempas ob 19.30 za dobre namene Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 12.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Živec Milica Vitovlje 29

Petek 13.5.2022

Osek ob 19.30 Bogu in staršem v zahvalo za življenje

Sobota 14.5.2022

sv. Lucija ob 11h krščevanje, maša za novokrščence

5. velikonočna nedelja, 15.5.2022

ob 7.45 Ozeljan + Belingar, Bratina in Poljak Šmihel 6

ob 9h Osek krščevanje, maša + Faganel Jožef Vitovlje 45i

ob 10.30 Šempas + Humar Franc Šempas 186c

18.5.2022 ob 17h je v Novi Gorici priprava staršev na krst njihovih otrok. Kdor še nima priprave na krst in želi krst svojih otrok naj se pridruži.

Prošnja

Poleg tega, da zbiramo sredstva za pokritje stroškov župnišča, (zaprosili smo tudi državo, a so vloge zahtevne in postopki zato dolgotrajni), iščemo rešitev za dve mladi mamici, ki imata vsaka enega otroka in trenutno živita v skupnem gospodinjstvu z zakoncema v Oseku, kar je zgolj začasna rešitev, zato prosimo župljane, če lahko pomagajo najti nastanitev za eno leto, torej za čas, ko imata mamici z otrokoma pravico do začasne zaščite. Morda ima kdo prazno stanovanje v svoji hiši ali ve za koga, ki bi pomagal. Tistemu, ki nudi stanovanje, je obljubljena pomoč države, seveda po enakem postopku, po kakršnem smo zaprosili za pomoč pri povračilu stroškov župnišča. Postopke zdaj že poznamo. Mamici z enajstletnima dečkoma prihajata iz Odese, ena tekoče govori angleško, obe sta izobraženi. Dečka sta že vstopila v šesti razred šole v Šempasu. Poleg tega, da materi iščeta stanovanje, potrebujeta delo in sta pripravljeni sprejeti karkoli, ker sta v gmotni stiski. Če potrebuje kdo pomoč na kmetiji, v gospodinjstvu, v podjetju, naj se obrne na Ireno Ipavec Geržina ali na Natašo Konc Lorenzutti, ki sta z begunkama v stiku. Najpozneje prihodnji teden bosta dobili odločbo o začasni zaščiti, kar jima daje pravico do zaposlitve v naši državi. Obe sta tudi sami zelo dejavni pri iskanju nastanitve in dela, zato ni nobene skrbi, da bi kogarkoli izkoristili.

 

Krst otrok in starševska odgovornost za rast Božjega življenja

Še pred nekaj desetletji je bil krst otrok skorajda samo po sebi umevno dejstvo, saj je bila velika večina otrok takoj po rojstvu krščenih. Ob tem se ni skoraj nihče spraševal, če je krst podeljen iz verskih razlogov, saj je krst spadal v sestavni del človekovega življenja. Krst je bil del tradicije in zato je bila njegova podelitev v prvi vrsti kulturno dejanje, ki je sodilo v prostor, kjer je že stoletja prisotno krščansko izročilo.

Ali želja po krstu dejansko vključuje elemente vere?

Danes krst otrok ni več sam po sebi umeven, še vedno pa se podeljuje otrokom staršev, ki to želijo. Tako kot krščevanje ni samo po sebi umevno, tudi ni samo po sebi umevno, da tisti, ki krstijo svojega otroka, tudi v resnici želijo krst zaradi verskih razlogov. Če se v preteklosti nismo spraševali po razlogih za krst, se danes, ko živimo v spremenjenih kulturnih razmerah, vsaj nekateri sprašujemo, zakaj se ljudje odločajo za krst.

Vprašanje, ki se postavlja je, ali starši v resnici želijo s krstom otroku posredovati tudi vero, kar je v preteklosti bilo skoraj samo po sebi umevno.

S krstom starši prevzamejo odgovornost verske vzgoje

Če je nekaj desetletij nazaj bilo za starše normalno, da svojemu otroku posredujejo krščanske vrednote, danes mnogi starši, sicer otroka krstijo, toda po krstnem obredu na področju vere zanj nič več ne storijo. To je nekaj podobnega, kot da bi seme položili v zemljo, takoj za tem pa bi popolnoma pozabili na okopavanje, zalivanje, ipd.

Starši namreč s tem, ko se odločijo za krst, prevzamejo odgovornost, da bodo otrokovi prvi vzgojitelji v veri. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo krstno življenje v otroku zamrlo. Lahko se celo zgodi, da mu bo krst celo škodil, ker potem, ko bo odrastel, ne bo vedel, kaj pravzaprav s krstom početi.

Mnogi krščeni so postali nasprotniki Cerkve

Rezultat neodgovornega odnosa do krsta se pokaže čez nekaj let, tudi ko po prejemu birme, otroci množično zapustijo okrilje Cerkve. Mnogi izmed njih postanejo odkriti cerkveni nasprotniki, vse več se jih tudi izpisuje iz Cerkve. Primer takšne prakse so mnogi slovenski politiki, ki so sicer v mladosti hodili k verouku ali celo ministrirali, danes pa so odkriti cerkveni nasprotniki.

Zanimivo je, da med tistimi, ki niso imeli nobenega opravka s cerkvijo, skoraj ne bomo našli njenih nasprotnikov. To pomeni, da je nekaj narobe s samimi začetki, pri samem krstu, ki ga mnogi jemljejo kot dejanje »za vsak primer«, češ, saj ne more škoditi. Resnica je ravno v tem, da lahko tistemu, ki ima do krsta in do krščanstva brezbrižen ali celo sovražen odnos, njegovo sprejetje celo nevarno.

Za krst veljajo podobne zakonitosti kot pri rojstvu

Ob tem se sprašujemo zakaj sploh krstiti otroke in kakšna je vloga staršev pri krstu otroka? Ali je dovolj samo namen staršev, da želijo krst za svojega otroka ali je potrebno staršem storiti še kaj več?

Odgovor na vprašanja glede krsta otrok in s tem tudi vloge staršev, je lahko dokaj naravno.

Povsem naravno je namreč, da starši podarijo otroku življenje. Pri začetku otrokovega življenja je pomembno, da mu starši življenje sploh omogočijo. Ko je otrok spočet v materinem telesu, je predvsem vloga matere v tem, da otroku pusti rasti in se razvijati v njenem telesu. Ko pride čas poroda, ga rodi v življenje, vendar s tem še njena naloga ni končana.

Vloga staršev je tudi v tem, da otroku omogočajo rast v vseh človekovih razsežnostih: telesni, psihični in duhovni. Vse tri človekove razsežnosti se prepletajo, vendar je pri tem ključnega pomena duhovna razsežnost. Omogočanje razvoja duhovne razsežnosti se začne s krstom otroka, kar pomeni, da starši s krstom svojega otroka vsadijo vanj Božje življenje.

»Pošiljanje« k verouku je lahko celo škodljivo

S tem pa njihova naloga ni končana, ampak ravno nasprotno, sprejeli so odgovornost, da bodo omogočali, da bo seme Božjega življenja v njem rastlo in se razvijalo do takrat, ko bo otrok postal duhovno odrasel, kar pomeni, da bo lahko skrbel sam za svojo duhovnost. Tradicionalna krščanska miselnost narekuje, da je bistveno, če starši otroka vpišejo k verouku, ga pošiljajo k nedeljski maši in se na ta način ob koncu osnovnošolskega verouka »dokoplje« do zakramenta birme. Vendar je vprašanje, če je takšen način verske vzgoje sploh smiseln, če že ni celo škodljiv.

V Katoliški cerkvi se je uveljavilo popačeno mišljenje, kjer mnogi mislijo, da otrok doseže duhovno zrelost, ko prejme zakrament birme. Zakrament birme ni zakrament zrelosti in odraslosti v veri, ampak zakrament, ki omogoča rast Božjega življenja. Starši s krstom otroka vsadijo vanj Božje življenje, z birmo pa se lahko Božje življenje razvija.

 

Krščanstvo v obliki zapovedi lahko postane ideologija

Vloga staršev, (in tudi vero učiteljev), ni v tem, da bi morali otroku posredovati mnogo verskega znanja. Vloga staršev je samo, da so otroku prvi pričevalci vere. Če sami živijo Božje življenje, potem bodo Božje življenje otroku tudi posredovali. Seveda ni nujno, da bo otrok tudi sam avtomatsko živel tako kot njegovi starši. Pred seboj bo imel sliko nekoga, ki živi krščanstvo in potem se bo na podlagi pričevanja staršev lahko v zrelosti sam odločil ali bo takšno življenje tudi sam sprejel ali ne.

Rak rana mnogih krščanskih staršev je namreč, da nemočno opazujejo, kako se njihovi otroci oddaljujejo od krščanskega življenja. Pri tem jih obdajajo občutki krivde, češ, da niso dovolj dobro otrokom predali vere. Resnica je morda tudi v tem, da so tudi sami sprejeli popačeno sliko krščanstva. Predaja krščanstva v obliki zapovedi in prepovedi, sploh ni krščanstvo, ampak samo ena izmed mnogih ideologij.

Dvojno življenje lahko izhaja tudi iz izkrivljene verske vzgoje

Prav tako je vprašljiva krščanska vzgoja, če sloni zgolj na pošiljanju otroka k verouku in k nedeljski maši. V prvi vrsti je tu problematična beseda »pošiljanje«. Če je samo otrok tisti, ki mora obiskovati verske dejavnosti, potem je bolje, da ga sploh ne bi »pošiljali«. V prvi vrsti je tu zgled staršev. Če pomeni staršem nedeljska maša vrhunec in bistvo njihovega življenja, potem je njihov zgled na mestu, če pa ga samo pripeljejo v cerkev, sami pa gredo v trgovski center, ali kuhat kosilo, potem prižgejo zeleno luč za otrokovo razklanost.

Na ta način se otrok priuči dvojnega življenja, kjer mu nekaj narekuje njegova notranjost, na zunaj pa deluje glede na njegovo trenutno življenjsko korist. Da je tega v slovenski družbi veliko, ni treba dokazovati, saj smo pragmatičnemu načinu življenja priče na vsakem koraku. Iz zapisanega lahko vsaj sklepamo, da dvojno življenje izhaja tudi iz izkrivljenje verske vzgoje.

Verska vzgoja je stvar srca

Pri vprašanju verske vzgoje ne gre za vprašanje količine, ampak za vprašanje srca. Če je bistvo krščanske vzgoje zgolj v količini naučenih molitvic ali veroučne snovi, potem ni krščanstvo nič drugega kot materializem. Takšen način je obsodil že Jezus: »Pri molitvi pa ne blebetajte, kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili« (Mt 6,7). Če pa je bistvo krščanske vzgoje odpiranje Božji ljubezni, ki živi v nas, potem je zadeva povsem drugačna. Kdor ljubi, namreč moli z odprtostjo srca, kar pa ni časovno omejeno, ampak je človekova življenjska drža.

Morda smo pozabili, da je ljubezen edina stvar, ki se je ne da naučiti niti kupiti, ampak jo je potrebno preprosto sprejeti. Če starši sprejmejo otroka z ljubeznijo v življenje, potem je velika možnost, da se bo počutil varen ob starševski ljubezni. Če starši z ljubeznijo predajo otroku Božje življenje s krstom, potem je velika možnost, da se bo Božje življenje v otroku pravilno razvijalo. Kako pa se bo Božja ljubezen kazala v otrokovem življenju, ni več stvar staršev, ampak je to zadeva Božje previdnosti.

Odgovor na vprašanje, kdaj človek povsem versko odraste, lahko najdemo pri apostolu Pavlu, ki je šele ob koncu življenja dejal: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil« (2 Tim 4,7). Tako tudi apostol Pavel potrjuje, da človek ne odraste versko pri birmi, ampak dozori šele ob slovesu s tega sveta.

Objavljeno:5. 3. 2020‧ Avtor: Amadej Jazbec

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Sv. Jožef delavec 1.5.2022, 3. velikonočna nedelja, začetek šmarnic, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Letošnje Šmarnice govorijo o Frančišku Saleškem, danes ob 16h šmarnice na Vitovljah

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 2.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Ivan Krapež Vitovlje 71 p. n. Pelicon

Torek 3.5.2022

Ozeljan ob 19.30 + Mervič Ivana Ozeljan 67c, 8 dan

Sreda 4.5.2022

Šempas ob 19.30 + Podgornik Alojzija Vitovlje 98, 8 dan, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 5.5.2022

Sv. Lucija ob 19.30 za Božji blagoslov Vitovlje

Prvi petek 6.5.2022

Osek ob 19.30 po prejetem namenu

Sobota 7.5.2022

Šempas ob 13.30 v Šempasu poroka med Urško Oberdank Šempas 37a in Dejanom Hvala Gore 10a Zavratec

Nedelja dobrega Pastirja, 8.5.2022

ob 7.45 Ozeljan Marija Menard Ozeljan 140, 8 dan

ob 9h Sv. Lucija za župnijo

ob 10.30 Šempas + Krkoč Danilo p.n. Lenščak Šempas 43a

ob 15h od Olge molitve na Ovčji Plac


 

8.5.2022 bomo v Ozeljanu, Oseku in Šempasu imeli ofer za ukrajinske begunce v Oseškem župnišču. Mesečni stroški za nafto, eketriko, plin...,  so  približno 500eur. Upamo, da bomo kdaj kaj dobili tudi od države. Do takrat so odvisni od naše radodarnosti.

 

Kaj NISO dobri razlogi za poroko?

Med slabe razloge za poroko gotovo sodijo: Toliko časa sva že skupaj; vse prijateljice so že poročene; sorodniki si želijo poroke; že od otroštva sanjam o beli obleki; vsaj en dan si želim biti v središču pozornosti. Pa še kakšen bi se našel.

Par, ki se za poroko odloči predvsem zaradi enega od zgornjih razlogov (ali – še slabše – o razlogih za poroko niti ne razmisli), je na najboljši poti v pogubo. Oziroma v slovensko statistiko. Otroške sanje, babičina želja ali praznovanje tridesetke pač ne bodo vplivali na srečen zakon. Poroka še zdaleč ni magični obred, ki izboljša obete za prihodnost, ampak je trdnost zakona odvisna od zavezanosti zakoncev, da uresničita to, kar sta si ob poroki obljubila.


 

Največji predsodek: poroka je gromozanski strošek

Nasprotniki poroke nikoli ne pozabijo omeniti, kakšen neracionalen strošek je poroka in na koliko boljših načinov lahko porabimo takšno goro denarja.

Dobra novica: poroka je zastonj. Tisto, kar stane, je ohcet. Zanjo pa zapravimo natanko toliko, kot želimo! Če organiziramo holivudsko poroko z 200 svati, limuzino, poročnimi šotori, vrhunskim kateringom in dvema fotografoma, bo račun astronomski. A tu gre za našo odločitev. Poroka ni nič manj veljavna in spomini nič manj nepozabni, če praznujemo v ožjem krogu, s preprosto pogostitvijo ali piknikom in dobrim vzdušjem. Mladoporočenci, ki svate namesto za darila prosijo za denarni prispevek, ponavadi ugotovijo celo to, da večino stroškov poroke pokrijejo z darovi povabljenih.

Denar vsekakor ne more biti razlog, da se ne odločimo za poroko. Sodobno poročno megalomanstvo je družbeni konstrukt in nima nobene zveze ne s poroko, kaj šele z ljubeznijo.

In kaj SO dobri razlogi za poroko?

A vsi zgornji pomisleki ne pomenijo, da je poroka nesmiselna. Ravno nasprotno! Poroka s pravo osebo ni samo smiselna, ampak je čudovita in pomembna. V prid ji govori kar nekaj dobrih razlogov!

  • Ko fant in dekle končata obdobje spoznavanja, se odločita, ali sta za skupaj (poroka) ali ne (razhod). Takšna odločitev je ključna! Vse več parov obdobje brez obveznosti in odločitve podaljšujejo v nedogled, zaradi česar na koncu najbolj trpijo sami. V takšni zvezi se ne da načrtovati prihodnosti, pogostejše je tudi dolgotrajno vztrajanje v zvezi brez prihodnosti.

  • Poroka je odločitev, da želimo z nekom preživeti preostanek življenja in da se bomo za to vsak dan z vsemi močmi trudili. Odločitev se je precej lažje držati, če jih ozavestimo in izrečemo na glas.

  • K odgovorni odločitvi za poroko spada poglobljena priprava na zakon. Za trdnost zakona je čas oblikovanja odnosa izrednega pomena. Nekateri pari ravno med programom priprave na zakon ozavestijo neujemanja v odnosu, zaradi česar se izognejo nepremišljenemu nadaljevanju zveze.

  • S poroko svojo odločitev javno oznanimo okolici. Zakon in družina ne zadeva le naju, ampak celotno družbo, ki temelji na zdravih in trdnih zvezah. Tudi bližnji se ob poroki zavežejo, da nama bodo po svojih močeh stali ob strani.

  • Cerkvena poroka je zakrament. V svoji človeškosti se zavedava, da se bova čez življenjske viharje težko prebila sama. Zato prosiva Boga, naj v najino zvezo vstopi On in nama pomaga živeti najino poročno obljubo.

  • Če se zavežemo k ljubezni v sreči in nesreči, do konca življenja, smo bolj motivirani za reševanje težav, ko se pojavijo. Zveze, kjer sta partnerja skupaj le toliko časa, dokler jima ustreza, so precej bolj ranljive.

  • Poroka je začetek zakona. Izpolnjujoč zakon pa je nekaj najlepšega, v kar smo v življenju lahko poklican

 

 

8.5.2022 bomo v Ozeljanu, Oseku in Šempasu imeli ofer za ukrajinske begunce v Oseškem župnišču. Mesečni stroški za nafto, eketriko, plin...,  so  približno 500eur. Upamo, da bomo kdaj kaj dobili tudi od države. Do takrat so odvisni od naše radodarnosti.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. velikonočna nedelja, nedelja božjega usmiljenja, 24.4.2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Zaradi podaljšanih praznikov ta teden ni verouka

datum

kraj, ura in mašni namen

ponedeljek 25.4.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + Bogdana in Darinka Vitovlje

Torek 26.4.2022

Ozeljan ob 19.30 v čast sv. Jožefu za odvrnitev greha in zmot Ozeljan 60

Sreda 27.4.2022

Šempas ob 19.30 + Lenščak Anka in Dušan Šempas 43a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 28.4.2022

Sv. Lucija ob 19.30 + starši Rijavec Osek 95

Petek 29. 4.2022

Osek ob 19.30 vsi + Gruntar Ljuboš in Branka Osek 45a

Sobota 30.4.2022

Šempas ob 8h + Doužak Ivanka in Franc Šempas 13b

Sv. Jožef delavec

1.5.2022, 3. velikonočna nedelja, začetek šmarnic

ob 7.45 Ozeljan za duhovnike Ozeljan 60

ob 9h Osek + Remec Peter Osek 108

ob 10.30 Šempas za župniji

ob 16h Vitovlje šmarnična pobožnost


 

Sinodalna vprašanja za delo po skupinah izrednih delivcev

 

Skupna hoja je mogoča le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije.

1. Kako pomembno mesto ima po vašem mnenju skupna molitev z drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v vaši župniji? Kako se to vidi? Ali se sami čutite dovolj nagovorjene, da bi bolj sodelovali pri bogoslužju? Bi bili pripravljeni nekoga osebno nagovoriti, da pristopi kot sodelavec?

 

  • Druženje po maši, ob kavici, še bolj pomembno je v urbanih okoljih

  • Romanje podobe in skupna molitev s sosedi

  • Praznovati praznike z veseljem in s tem privabimo tiste, ki redko prihajajo

  • Biti pripravljeni osebno nagovoriti druge za sodelovanje in s tem jim damo tudi občutek, da službe niso rezervirane samo za nekatere.

  • Reden obisk maše je temelj pri ustvarjanju odnosov.

  • Vabimo tudi z načinom življenja – težko je nagovoriti drugega z besedo

  • Vera naj ljudje odkrivajo sami, treba pa jih je prav usmeriti.

  • Skupnost je izredno pomembna, gradi odnose med seboj in z Bogom.

 

 

 

 

 

  • Sodelovati tudi tako, da si upaš predlagati župniku kaj bi se dalo in se z njim posvetovati in imeti dovolj poguma za nagovor posameznikov.

  • Pomembna so tudi druženja izven župnij, medžupnijska romanja, dekanijski križevi poti….

  • V določenih dilemah moramo biti pripravljeni na odločanje in na lep način to posredovati naprej.

 

2. Kakšni kristjani, ki obhajamo evharistijo v naši župniji smo: veseli ali žalostni, dejavni ali zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki ali ljudje ki na otroke gledamo kot na motilce? Kaj to pove o naši veri? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši in Kako živeti občestvenost tudi med tednom?

- prizadevajmo si biti veseli in dejavni. Ni vedno to čutiti pri naših bogoslužjih. Morda smo vzgojeni, da vedrina ne sodi v cerkev.

- otroci ne motijo, bolj motijo odrasli, ki klepetajo, tudi pred cerkvijo pred mašo, ko naj bi se zbrali pred bogoslužjem. Če gre preko mere, morajo starši urediti. Razveseljivo je to, da mlade družine nosijo s seboj k maši mlajše otroke.

- izražanje občestvenosti med tednom – molitve pred mašo, češčenje najsvetejšega, tudi verouk je živeti občestveno. Tudi srečanja za starše veroučencev, ministrante in druge skupine izražajo občestvenost.

3. Kaj me pri obhajanju bogoslužja ovira in kaj priteguje v osebno in občestveno srečanje z živim Bogom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja?

- Zadnje čase se pojavlja premalo možnosti za sveto spoved, pri bogoslužju smo vse prevečkrat zgolj opazovalci. Potrebno je vedno znova spodbujati in razlagati drže pri bogoslužju. Pomembna je tudi tihota.

Velikokrat smo preveč vkalupljeni, ni več kaj dodati.

Potrebno bi bilo tudi obnoviti določene pobožnosti in dejavnosti, ki nagovarjajo tudi otroke, mlajše.

4. Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Kako omogočiti tolažbo svete evharistije čim več bolnikom in ostarelim?

- Reden dogodek srečevanja s starejšimi in bolnimi naj bi bilo obhajilo na domu. Bolni in ostareli naj izrazijo sami željo, mi pa bodimo pozorni ter odkrivajmo starejše in jim to tudi predlagajmo. Potrebno je tudi ljudi pripraviti o vlogi izrednih delivcev, ki na domove prinašajo bolnim in ostarelim Jezusa.

- Na vredno prejemanje Jezusa je potrebno opozarjati. Nismo sodniki, je pa potrebna jasnost. Pravila so lahko kje obešena, ali pa jih ponavljamo v oznanilih, spletnih straneh, kjer vsak lahko pride do jasnosti.

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Velika noč 17.4.2022, Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Velikonočni ponedeljek 18.4.2022

Sv. Lucija ob 10h + Danilo Kogoj Vitovlje 82

Torek 19.4.2022

Ozeljan ob 19h + Mrak Veronika Ozeljan 67a

Sreda 20.4.2022

Šempas ob 19h + Dovžak Jožef Šempas 13c, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 21.4.2022

Sv. Lucija ob 19h + Živec Milica Vitovlje 29, ob 19.30 srečanje za starše prvoobhajancev

Petek 22. 4.2022

Osek ob 19h vsi + Badalič Osek 42

Sobota 23.4.2022

Šempas ob 8h vsi pokojni Vovk in Mužina Šempas 131a

2. velikonočna nedelja, nedelja božjega usmiljenja, 24.4.2022

 

ob 9h v Oseku vsi pokojni iz družine Bovcon Osek 6, krščevanje

ob 10.30 v Šempasu za novokrščence, krščevanje

ob 16h v Šmihelu + Terčič Marica in Frančko Šmihel 49


 

ZAPISNIK 1. SESTANKA PASTORALNEGA SVETA ŽUPNIJE OSEK

petek, 8.4.2022, ob 19:30, zakristija v cerkvi v Oseku

 

Župnik Joško Tomažič blagoslovi prisotne člane pastoralnega sveta (PS), Judita pa prebere potrdilo g. škofa Jurija Bizjaka, da so v PS za mandat do l. 2025 izvoljeni:

Ferdinanda Marinčič, Judita Vrtovec, Maja Praček, Elizabeta Guštin, Samo Stamboldžioski, Peter Ušaj, Simon Kerševan, Jakob Bizjak in Ambrož Vrtovec (ta večer opravičeno odsoten).

 

Večino sestanka smo posvetili sinodalni poti Cerkve, ki se bo izvajala do leta 2023, v treh stopnjah: na ravni posameznih škofij, na kontinentalni ravni in nazadnje na ravni celotne Cerkve.

Kaj to pomeni?

V času, v katerem živimo, je tudi Cerkev postavljena pred nove izzive in iskanje novih poti, da se čim bolj približa skupnosti, občestvu. Grška beseda »synodos« ima dva pomena: prvi je zborovanje, drugi pa skupaj hoditi, skupaj potovati. Sinodalna pot je proces, s katerim naj bi vsi skupaj, škofje, duhovniki in verniki, v Cerkvi začrtali pot, ki bo povezovala, bogatila in pritegnila občestvo k Bogu.

Vsak posameznik, čisto vsak izmed nas, bo tokrat imel možnost, da pristopi in pove svoje predloge, ki bodo slišani in upoštevani.

 

 

 

 

Župnik Joško pove, da si bo potrebno vzeti čas za pogovor, čas za drugega in za Boga. Da bo potrebno govoriti pogumno, pošteno in brez vsiljevanja. Da bo potrebno poslušati Boga, duha, bližnjega, lastno vest in Cerkev. Da je s sinodalno potjo odpravljen način za spremembe v Cerkvi, ko so le-te lahko določali la cerkveni predstavniki (duhovniki, škofje,,…),ne pa tudi verniki. Da je sinoda čas za sanje, ko se lahko vprašamo in si predstavljamo, kakšna bo Cerkev čez 10, 20 let. Na tej poti vidi tudi skušnjave: da bi se usmerjali le nase, da bi videli le težave , da bi prišlo do konfliktov….

 

Simon je povzel besede g. škofa Jurija Bizjaka in duhovnika Ervina Mozetiča ob srečanju za tajnike pastoralnih svetov. Tema je bila pot- pot Cerkve in osebna pot. Če želimo doprinesti cerkveni skupnosti, moramo ostati povezani in odprti za mnoge stvari, a ne smemo izgubiti osnovne krščanske drže, osnovnega »vodnjaka«- kot nomadi, ki so lahko potovali kjer koli po puščavi, a z zavestjo, da ne smejo zgrešiti oaze z vodo.

 

Spraševali smo se, kaj bi v okviru sinode lahko naredili v naši župniji?

 

Simon predlaga, da se v velikonočnem času, do Binkošti, ob nedeljah bere Molitev za sinodo.

Predlaga, da bi znotraj PS imeli manjše skupine za različne zadolžitve (npr. za oznanjevanje, za bogoslužje, za Karitas, za sinodo….). Kako ponesti Kristusa v ta svet? Tako, da mi sami živimo evangelij.

Samo predlaga, da bi se mlade, ki zaključijo OŠ, spodbudilo k mladinskemu verouku.

Jakob pove, da se nekaj mladih dobiva v Šempasu, a da so to bolj družabna srečanja. Sam hodi k skupini na Mirenski grad. Tam so tudi študentje, ki vodijo ta srečanja, o temah pa se pogovarjajo globlje, ne le površno.

Ferdinanda predstavi, kako potekajo sinodalni večeri v Novi Gorici.

 

V zvezi s sinodo v naši župniji se sprejme naslednja sklepa:

  1. SKLEP: Po Beli nedelji, do Binkošti, se pri nedeljskih mašah, po obhajilu, bere Molitev za sinodo;

  2. SKLEP: v maju ali juniju se pripravi pogovorne sinodalne večere, vsakih 14 dni. Predlog je, da se jih pripravi ob ponedeljkih, pri Sv. Luciji, po maši. Povabi se župljane naše in župljane sosednjih župnij. Za pripravo teh srečanj so zadolženi Jakob Bizjak, Maja Praček in Simon Kerševan.

 

V nadaljevanju smo pregledali še koledar do septembra 2022:

1.5.2022: nedelja, Sv. Jožef delavec: maše, kot običajno na nedeljo, popoldan šmarnična pobožnost, ob 15.00 h, na Vitovljah;

- Šmarnice vsak dan pri mašah oz. pri SV. Martinu, ob 19.00 h;

8.5.2022: 4. velikonočna nedelja, maša pri SV. Luciji, nedelja Dobrega pastirja, molitveni dan za duhovne poklice – 14 razmišljanj o sinodi ob 14-tih križih na poti do Ketejevega križa, ob 15.00 h;

29.5.2022: nedelja- prvo sveto obhajilo šestih prvoobhajank, maša ob 10.00 h;

5.6.2022: Binkošti, maša na Vitovljah, ob 16.00 h;

25.6.2022: sobota, Dan državnosti, maša za domovino na Vitovljah, ob 17.00 h;

26.6.2022: nedelja: šagra in maša pri Sv. Petru, ob 9.00 h;

3.7.2022: nedelja: maša ob Sv. Urhu, Osek, ob 9.00 h;

15.8.2022: ponedeljek-Marijino vnebovzetje-Veliki Šmaren, maša na Vitovljah, ob 17.00h

 

S kratko molitvijo smo srečanje zaključili ob 21.30 uri.

 

Zapisala: Elizabeta Guštin

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 10.4.2022, cvetna nedelja, blagoslov zelenja, procesija, pasijon..., internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

danes ob 14h spovedovanje v Oseku

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 11.4.2022

Sv. Lucija ob 19h + starši Marjo in Ema Košuta Osek 15

Torek 12.4.2022

Ozeljan ob 19h v zahvalo za zaustavitev virusa Ozeljan 60

Sreda 13.4.2022

Šempas ob 19h + Jožef Cernatič Šempas 159a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Veliki četrtek 14.4.2022, spomin postavitve evharistije, zapovedi ljubezni, duhovništva, po mašah čaščenje Jezusa v vrtu Getzemaniju

ob 10h v Novi Gorici krizmena maša pri kateri škof, skupaj z vsemi duhovniki, posveti sveta olja...

ob 18h v Oseku + Ažman Jože Vitovlje 63d

ob 19.30 v Šempasu + Jelka Oberdank Šempas 124

Veliki petek 15.4.2022, branje pasijona, čaščenje križa, obhajilo, čaščenje Jezusa v Božjem grobu

ob 15h križev pot

ob 18h v Oseku obredi velikega petka

ob 19.30 v Šempasu obredi velikega petka

Sobota 16.4.2022

Šempas ob 7h blagoslov velikonočnega ognja, v Oseku ob 7.30;

blagoslov velikonočnih jedil: 13h Sv. Peter; 13.30 Osek; 14h Sv. Lucija; 14.30 Šmihel; 15h Ozeljan; 15.30 Šempas, vaja za strežnike

ob 20h vigilija Jezusovega vstajenja v Šempasu + Mervič Leopolda Šempas 13c, po maši procesija

Velika noč 17.4.2022

Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike

 

Ob 5.30 v Oseku vigilija Jezusovega vstajenja + Rafael Mlečnik Vitovlje 54, po maši procesija

ob 9h v Ozeljanu za stanovitnost v preizkušnjah Ozeljan 60

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Cvetna nedelja

Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.

Simbolika cvetne nedelje

Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja in zgodovine odrešenja.

Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: potzelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (prim. Jn 14,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na križu. Kot Vstali spremlja dva učenca na poti v Emavs (prim. Lk 24,13–35). To je simbol, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino, jo podpira z močjo Svetega Duha. Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2] oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru.

Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu.

Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.


 

 

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5. postna nedelja, 3.4.2022. Križev pot vodijo pevci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260 p

danes ob 14h spovedovanje v Šempasu, začetek postnega misijona na radiu Ognjišče

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 4.4.2022

Sv. Lucija ob 19h + Anton Winkler Vitovlje 31

Torek 5.4.2022

Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo Šmihel 44

Sreda 6.4.2022

Šempas ob 19h + Bele in Košuta Šempas 173, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 7.4.2022

Sv. Lucija ob 19h za vse + iz družine Ličen Osek 46

Petek 8.4.2022, celodnevno spovedovanje v Novi gorici

Osek ob 19h + Vinko Ličen Osek 47, po maši križev pot in nato srečanje ŽPS Osek

Sobota 9.4.2022

Šempas ob 8h + Kurat Marija Šempas 69, obiščem bolnike, prosim sporočite mi njihove naslove

10.4.2022, cvetna nedelja, blagoslov zelenja, procesija, pasijon ...

Ob 7.45 Ozeljan za družino Špacapan Ozeljan 126b

ob 9h v Oseku + Miroslava Cingrle Vitovlje 82d

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

ob 14h postno spovedovanje v Oseku


 

RAZPORED SPOVEDOVANJA v cerkvi Kristusa Odrešenika petek, 8. aprila 2022 od 7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik; od 8. do 11. ure – g. Cvetko Valič; od 11. do 13. ure – g. Jožko Bric; od 13. do 15. ure – g. Joško Tomažič; od 15. do 17. ure – g. Lojze Kržišnik; od 17. do 19. ure – g. Cvetko Valič.

MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI
O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen. (Po rimskem obredniku)

Pogoji za dobro opravljeno spoved
- dobro si izprašati vest
- obuditi kesanje svojih grehov
- narediti trden sklep o poboljšanju
- grehe iskreno priznati spovedniku

- opraviti naloženo pokoro

Pred dobro spovedjo premisli: 
- Ali grem vsaj enkrat na leto k spovedi ali pa menim, da nimam nobenega greha? 
- sem vestno opravil pokoro, ki sem jo dobil pri zadnji spovedi?
- Kdaj sem bil nazadnje pri sveti spovedi?
- Ali sem kakšen večji greh pozabil povedati?
- Sem kak greh namerno zamolčal?
- Sem vestno opravil pokoro, ki mi je bila naložena pri zadnji spovedi?
- Sem po svojih močeh povrnil škodo, ki sem jo povzročil s svojimi grehi?
- Sem se trudil, da ne bi več grešil?
- Sem se varoval tudi grešne priložnosti?
- Kateri greh največkrat ponavljam in zakaj?
- Sem se morda na kak greh že navadil?
- Sem se trudil za rast v duhovnem življenju?
- Na kaj bom moral biti v prihodnje posebej pozoren?
- V čem je moj trdni sklep o poboljšanju?

 

SPRAŠEVANJE VESTI

MOJ ODNOS DO BOGA Ali sem se trudil za versko izobraževanje s poslušanjem božje besede? – Sodeluje pri verouku? – Se izogibam vsega, kar veri škoduje? – Ali sem vero v Boga in v Cerkev vedno in Brez strahu izpovedoval? – Ali sem se vere sramoval? – Ali sem se v osebnem in javnem življenju pokazal kot kristjan? – Sem opuščal molitev? – Sploh nisem več molil? – Ali sem se zatekal k Bogu v skušnjavah? – Sem čital verski tisk? – Sem vraževeren?-

Ali imam do božjega imena spoštovanje in ljubezen? – ali pa sem Boga razžalil z nepotrebnim izgovarjanjem božjega imena? – S kletvijo? – Ali sem spolnil zaobljubo? – Sem zaupal v Boga? – Ali sem osramotil božjo Mater Marijo in svetnike? -

Sem ob nedeljah in zapovedanih praznikih rez opravičenega vzroka delal?  -Nisem bi po svoji krivdi pri maši?  - Ali sem izpolnil dolžnost vsakoletne spovedi in velikonočnega obhajila? –

MOJ ODNOS DO BLIŽNJEGA Sem starše in predpostavljene žalil? – Jezil? - Jim želel hudo? – Jih nisem hotel ubogati? – Sem jim nalašč nagajal? – Jih zmerjal? – Sem bil do njih grob? – Ali (kot roditelj) skrbim za versko vzgojo svojih otrok? –Jim z dobrim zgledom in roditeljsko oblastjo pomagam? –Spoštujem svoje ostarele starše? –Jim pomagam? –

Sem sebi ali bližnjemu resno želel smrt? –Sem svojemu zdravju škodoval z nezmernim kajenjem? –Nezmernostjo? –Popivanjem? –Razuzdanostjo? –Imam do koga sovraštvo? –Svojim bližnjim nisem odpustil? – Sem spoštoval življenje (nerojeno in rojeno)? –

Sem bil do sebe ali drugih nesramežljiv? – Sem se nesramežljivo obnašal? – Sem se vdajal nečistim mislim ali predstavam? – Sem nesramno govoril? –Čital? – Sem kaj nečistega storil? –

Ali sem spoštoval lastnino svojega bližnjega? – Sem si jo mogoče krivično prilastil ali sem jo po svoji krivdi poškodoval? – Storjene škode nisem popravil? – Sem rad pomagal bližnjemu v potrebi? –

Sem lagal? - - Z lažjo drugim škodoval? – Sem razkrival napake drugih, opravljal? – Sem o drugih lažnivo govoril, obrekoval? – Sem bližnje sramotil? – Sem krivo pričeval? –

ODNOS DO SEBE Ali sem si prizadeval za napredovanje v duhovnem življenju z molitvijo, poslušanjem in premišljevanjem božje besede, prejemanjem zakramentov in premagovanjem? – Ali sem ošabno in bahaško preziral druge, misleč, da sem več kot drugi? – Ali potrpežljivo prenašam težave in nasprotovanja v življenju? – Ali sem se postil in se zdržal pri jedi? – Ali sem zaradi strahu ali hinavščine ravnal zoper prepričanje svoje vesti? –

Ali mi še v kaki drugi stvari vest kaj očita? –

 

RAZPORED SPOVEDOVANJAv cerkvi kristusa odrešenikapetek, 8. aprila 2022 7. do 8. ure – g. Lojze Kržišnik 8. do 11. ure – g. Cvetko Valič 11. do 13. ure – g. Jožko Bric 13. do 15. ure – g. Joško Tomažič15. do 17. ure – g. Lojze Kržišnik17. do 19. ure – g. Cvetko Valič


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. postna nedelja 27.3.2022, nova ura, križev pot vodi Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, teden družine

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 28.3.2022

Sv. Lucija ob 19h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 29.3.2022

Ozeljan ob 19h + Mrak Veronika Ozeljan 67a, pogrebna

Sreda 30.3.2022

Šempas ob 19h za zdravje p. n. Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 31.3.2022

Šempas ob 19h + za župnijo, ob 19h po maši srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij

Petek 1.4.2022, prvi petek

Osek ob 19h + Remec Hermina in Zdravko Osek 72, po maši križev pot

Sobota 2.4.2022

Šempas ob 10.30, sv. krst, maša + Ivan Krapež Vrtovin 71, p. n. Gržellj

5. postna nedelja, 3.4.2022. Križev pot vodijo pevci

Ob 7.45 Ozeljan + Krapež Ana Šmihel 9

ob 9h v Oseku + Vetrih Nejc Osek 72

ob 10.30 v Šempasu za zaustavitev vojne

ob 14h postno spovedovanje v Šempasu spoveduje g. Rafko Klemenčič

V farovžu v Oseku so nastanjeni begunci iz Ukrajine. Trenutno tam živi 6 žensk in trije otroci, sestrici stari 7 in 9 let in deček, star 9 let. Na poti sta še 2 begunca, zakonski par, ki bo bival pri sorodnikih, prenočeval pa v farovžu. Trenutno je zanje dobro poskrbljeno in nimajo posebnih potreb. Kar bo zbrano v škatlah po naših cerkvah, bo, po potrebi, najprej oddano tem beguncem, česar ne bodo potrebovali, bomo oddali naprej. Ti ljudje, še posebej otroci, nujno potrebujejo našo pomoč. Hvala za vašo dobroto!

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

 

Dragi brat, pravi papež Frančišek, skoraj mesec dni je minilo od začetka vojne v Ukrajini, ki izmučenemu prebivalstvu vsak dan povzroča vse hujše trpljenje in ogroža tudi svetovni mir. Cerkev je v tej temni uri močno poklicana, da posreduje pri Knezu miru in se približa tistim, ki na svoji koži plačujejo posledice spopada. V tem smislu sem hvaležen vsem tistim, ki z veliko plemenitostjo odgovarjajo na moje klice k molitvi, postu in dobrodelnosti.

Ob številnih prošnjah Božjega ljudstva želim zdaj na poseben način Mariji izročiti narode, ki so v sporu. Kot sem dejal na koncu molitve Angel Gospodov nameravam 25. marca na praznik Oznanjenja, opraviti slovesno dejanje posvetitve človeštva, na poseben način Rusije in Ukrajine, Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Ker je prav, da se na prošnjo za mir pripravimo prenovljeni po Božjem odpuščanju, se bo to zgodilo med spokornim bogoslužjem, ki bo v baziliki sv. Petra ob 17.00 po rimskem času. Dejanje posvetitve je predvideno okoli 18.30.

To naj bi bila gesta vesoljne Cerkve, ki v tem dramatičnem trenutku po Mariji, njegovi in naši materi, prinaša Bogu krik bolečine mnogih, ki trpijo in prosijo za konec nasilja, in Kraljici miru izroča prihodnost človeštva. Prosim vas, da se pridružite temu dejanju in za petek, 25. marca, skličete duhovnike, redovnike in druge vernike k skupni molitvi na svetih krajih, da bo sveto Božje ljudstvo enodušno in srčno dvigalo svojo prošnjo k Mariji, svoji Materi. V zvezi s tem vam posredujem besedilo posebne molitve za posvetitev, tako da jo boste na ta dan lahko molili v bratski povezanosti.

Zahvaljujem se vam za sprejem in za sodelovanje. Iz srca blagoslavljam vas in vernike, ki so zaupani vaši pastoralni skrbi. Naj vas Jezus obvaruje in Sveta Devica varuje. Molite zame.

 

DEJANJE POSVETITVE BREZMADEŽNEMU MARIJINEMU SRCU

O Marija, Božja Mati in naša Mati, v tej uri stiske se zatekamo k tebi. Ti si Mati, ljubiš nas in nas poznaš: nič ti ni skrito, kar imamo v srcu. Mati usmiljenja, tolikokrat smo doživeli tvojo previdnostno nežnost, tvojo navzočnost, ki vrača mir, ker nas ti vedno vodiš k Jezusu, ki je Knez miru.

Toda mi smo izgubili pot miru. Pozabili smo pouk tragedij preteklega stoletja, žrtev milijonov padlih v svetovnih vojnah. Prezrli smo zaveze, ki smo jih dali kot Skupnost narodov in izdajamo sanje narodov o miru in upanja mladih. Zboleli smo za pohlepom, zaprti smo v nacionalistične interese, dovolili smo, da nas izsuši brezbrižnost in ohromi sebičnost. Raje se nismo menili za Boga, živeli s svojimi lažmi, gojili agresivnost, zatirali življenje in kopičili orožje ter pozabili, da smo varuhi svojega bližnjega in tudi naše skupne hiše. Z vojno smo razrili vrt Zemlje, z grehom smo ranili srce našega Očeta, ki hoče, da smo bratje in sestre. Postali smo brezbrižni do vseh in do vsega, razen do sebe. Sram nas je in ti pravimo: odpusti nam, Gospod!

V bedi greha, v naših naporih in krhkostih, v skrivnosti krivice zla in vojne, nas ti, sveta Mati, opominjaš, da nas Bog ne zapusti, ampak nas še naprej gleda z ljubeznijo in nam želi odpustiti, da bi ponovno vstali. On nam je podaril Tebe in v Tvoje brezmadežno srce dal zatočišče za Cerkev in za človeštvo. Po Božji dobroti si z nami in tudi v najbolj ostrih ovinkih zgodovine nas nežno vodiš.

Zato se zatekamo k tebi, na vrata tvojega Srca trkamo mi, tvoji dragi otroci, ki se jih nikoli ne naveličaš obiskovati in vabiti k spreobrnjenju. V tej temni uri nam pridi pomagat in nas potolažit. Vsakemu izmed nas ponovi: »Mar nisem tukaj jaz, tvoja Mati?« Ti veš, kako razvezati zaplete našega srca in vozle našega časa. Svoje zaupanje polagamo vate. Prepričani smo, da še posebej v času preizkušnje ne boš prezrla naših prošenj in nam boš prišla na pomoč.

Tako si storila v Galilejski Kani, ko si pospešila uro Jezusovega posredovanja in uvedla njegovo prvo znamenje v svet. Ko se je praznovanje spremenilo v žalost, si mu rekla: »Vina nimajo« (Jn 2,3). Še enkrat ponovi to Bogu, o Mati, kajti danes smo porabili vino upanja, veselje se je oddaljilo, bratstvo je razvodenelo. Izgubili smo človečnost, zapravili smo mir. Postali smo sposobni vsakega nasilja in uničenja. Nujno potrebujemo tvoje materinsko posredovanje.

Sprejmi torej, o Mati, našo prošnjo.
Ti, morska zvezda, ne dovoli, da bi potonili v viharju vojne.
Ti, Skrinja nove zaveze, navdihuj načrte in pota sprave.
Ti, »dežela neba«, vrni Božjo slogo v svet.
Pogasi sovraštvo, pomiri maščevanje, uči nas odpuščanje.
Reši nas vojne, obvaruj svet jedrske grožnje.
Kraljica rožnega venca, ponovno vzbudi v nas potrebo po molitvi in ljubezni.
Kraljica človeške družine, pokaži ljudstvom pot bratstva.
Kraljica miru, pridobi svetu mir.

Tvoj jok, o Mati, naj gane naša otrdela srca. Solze, ki si jih prelila za nas, naj razcvetijo to dolino, ki jo je naše sovraštvo izsušilo. In medtem ko hrum orožja ne utihne, naj nas tvoja molitev pripravi za mir. Tvoje materinske roke naj božajo tiste, ki trpijo in bežijo pod težo bomb. Tvoj materinski objem naj potolaži tiste, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove in svojo državo. Tvoje žalostno Srce naj nas gane k sočutju in nas spodbudi, da bomo odprli vrata in poskrbeli za ranjeno in zavrženo človeštvo.

Sveta Božja Mati, ko si stala pod križem, ti je Jezus, ko je poleg tebe videl učenca, rekel: »Glej, tvoj sin« (Jn 19,26): tako ti je zaupal vsakega izmed nas. Potem pa učencu, vsakemu izmed nas: »Glej, tvoja mati« (v. 27). Mati, želimo te sprejeti v svoje življenje in svojo zgodovino. V tej uri je človeštvo izčrpano in vznemirjeno, skupaj s teboj pod križem. Izročiti se mora tebi, se po tebi posvetiti Kristusu. Ukrajinski narod in ruski narod, ki te z ljubeznijo častita, se zatekata k tebi, medtem ko tvoje srce utripa zanju in za vsa ljudstva, ki jih uničujejo vojna, lakota, krivica in beda.

Mi torej, Božja Mati in naša Mati, slovesno izročamo in posvetimo tvojemu brezmadežnemu Srcu sami sebe, Cerkev in vse človeštvo, še posebej pa Rusijo in Ukrajino. Sprejmi to naše dejanje, ki ga vršimo z zaupanjem in ljubeznijo, stori, da bo prenehala vojna, svetu priskrbi mir. Da, ki je privrel iz tvojega Srca, naj Knezu miru odpre vrata zgodovine; zaupamo, da bo po tvojem Srcu prišel mir. Tebi zato posvečamo prihodnost celotne človeške družine, potrebe in pričakovanja ljudstev, stiske in upanja sveta.

Po Tebi naj se na zemljo izlije Božje usmiljenje in blago utripanje miru naj spet zaznamuje naše dneve. Žena privolitve, na katero se je spustil Sveti Duh, vrni med nas Božjo harmonijo. Ti, ki si »živi vrelec upanja«, odžejaj suhost našega srca Jezusu si stkala človeškost, naredi iz nas graditelje občestva. Hodila si po naših poteh, vodi nas na steze miru. Amen.

 

dpoved sama po sebi še ni post

Da je post dobil tako širok pojem, da ga uporabljamo za shujševalne in druge terapevtske namene, je posledica tega, ker smo ga tudi v verskem življenju zreducirali zgolj na odpoved. Odpoved npr. mesu ob petkih, sama po sebi še ni zagotovilo, da gre res za postno dejanje.

Če gre samo za odpoved iz navade, po možnosti v kombinaciji z zdravstvenimi razlogi, nikakor ne moremo govoriti o postu. Postno dejanje, ki vključuje odpoved nečemu, mora biti nujno povezano z nečim višjim. Post je sredstvo s katerim lažje odstranimo vse tisto, kar bistveno moti naše medsebojne odnose, posebej še odnos z Bogom.

V primeru, da se odpovemo mesu ali kakšni drugi hrani, ne da bi namesto odpovedi okrepili naš odnos z Bogom, gre preprosto za koristoljubje, ki nima nobene zveze s postom, prav tako ne z Bogom. Post v širšem pomenu besede je pravzaprav oblika molitve, ki krepi naš odnos z Bogom.

Namen posta je, da preusmerimo pozornost iz vsakdanjih materialnih stvari v duhovno dimenzijo bivanja.
Zakaj meso nadomeščamo z ribami?

Zakaj ravno odpoved mesu? Gre za simbolni pomen, kjer meso ponazarja Kristusovo telo. V postnem času je še posebej v ospredju njegovo trpljenje in smrt na križu. Z odpovedjo mesu se na simbolni način spominjamo smrti Jezusa Kristusa in njegove odtegnitve od nas. Tako priznavamo, da je umrl, hkrati pa hrepenimo po njegovem vstajenju od mrtvih in ponovnem prihodu med nas.

Mnogi meso nadomestijo z ribami, ki so, cerkvenopravno , sicer dovoljene, je pa vprašanje, če imajo zares kakšne zveze s postom. Ribe in druga vrsta hladnokrvnih živali namreč veljajo za postno hrano. To je povezano s tem, ker je bila včasih riba hrana revežev. Ker je bil postni čas včasih posvečen tudi solidarnosti, so se v ta namen bogataši na postne dni z odpovedjo mesu, solidarizirali z reveži.

Odpoved materialnim stvarem daje prostor duhovnosti

Namen posta je, da preusmerimo pozornost iz vsakdanjih materialnih stvari v duhovno dimenzijo bivanja. Seveda je človek skozi vse življenje povabljen, da vzdržuje in krepi duhovno »kondicijo«, vendar je postni čas eden izmed močnih časov v letu, ko naj bi človek še posebej okrepil odnos z Bogom.

Včasih je veljal za čas posta tudi advent, čas pred božičem, vendar se je postni značaj adventa popolnima izničil, namesto tega smo dobili »veseli december«. Da sta tako postni in adventni čas namenjena postu, nas opozarja tudi vijolična barva mašnega plašča, ki ga nosi duhovnik med tem časom. Vijolična barva je namreč tudi barva posta in spokornosti.

Človek ni nikoli jedel tako dobro kot danes

V današnjem času, ko predpostavljamo, da smo sposobni lastnega razmišljanja, je pravzaprav najboljše, če bi vsak, v skladu z njemu lastno človeško naravo, oblikoval post in dneve povezane z njim. Hrana zagotovo predstavlja pomemben del človekovega življenja, saj nikoli v zgodovini človek ni tako dobro jedel, kakor ravno v današnjem času. Nikoli pa tudi še nismo jedli tako zastrupljene hrane kot danes.

Če nekomu hrana veliko pomeni in morda meji že na malikovanje, je vsekakor prav, da se ji skuša tudi odpovedati. Namesto velikih obrokov, jih lahko precej zmanjša in da poudarek hrani, ki je preprosta. Na ta način njegove misli ne bodo več toliko pogosto potovale k hrani, ampak lahko namesto tega misli preusmeri h Bogu. Namesto kakšnega obroka, lahko posveti več

Marsikdo, ki se je odpovedal alkoholu med postnim časom, ga je podaljšal do današnjih dni. Smisel odpovedi alkohola je v tem, da namesto njegove razdiralnosti naredimo vse, da bi skrbeli za pristne medsebojne odnose.

Poleg hrane in pijače predstavljajo pomemben del človekovega življenja televizija in druga elektronska sredstva. Študije kažejo, da je od teh sredstev vse več ljudi zasvojenih. Če po eni strani jadikujemo, da nimamo časa za molitev ali obisk cerkve, nam po drugi strani zmanjkuje občutek za čas, ki ga preživimo npr. na družbenih omrežjih.

Poleg tega, da veliko časa posvečamo družbenim omrežjem, lahko tudi opazimo, da se tam mnogi dobesedno izživljajo drug nad drugim v obliki sovražnih zapisov. Bolj, kot odpoved mesu, bo marsikomu lahko koristila odpoved Tviterju ali Facebooku. Če bo toliko časa, kolikor ga je preživel na teh omrežjih posvetil Bogu, potem, bo marsikdo lahko z Bogom v neposredni navezi celoten dan.

Smisel odpovedi je v krepitvi odnosov

Skratka, smisel posta je v tem, da nas odpoved nečemu, kar nas običajno obremenjuje, pa se tega niti dobro ne zavedamo, pripelje v pristen odnos z Bogom. Ko govorimo o odnosu z Bogom, nikakor ne moremo, da ne bi ob tem hkrati govorili tudi v odnosu do sočloveka.

Racionalizem in ločitev duhovnega z materialnim nas je pripeljala do tega, da živimo po eni strani v dobrih odnosih z Bogom, po drugi strani pa celo največji »verniki« niso sposobni živeti pristnih odnosov s človekom. Vsak človek je namreč Božja podoba. Ko molimo k Bogu, ne molimo k nekomu, ki živi zunaj nas, ampak v globini našega srca.

Racionalizem in ločitev duhovnega z materialnim nas je pripeljala do tega, da živimo po eni strani v dobrih odnosih z Bogom, po drugi strani pa celo največji »verniki« niso sposobni živeti pristnih odnosov s človekom.
Postni čas nas pripravlja na velikonočni čas

Končno je post in postni čas namenjen pripravi na velikonočni čas, ki sledi postnemu času. Ko v postnem času izpraznimo iz sebe vse odvečne stvari, ki nam zamegljujejo odnos z Bogom, lahko v velikonočnem vzdušju sprejmemo življenje vstalega Gospoda v naše življenje. Vstali Gospod prihaja v srca vseh ljudi, zato pomeni sprejetje Vstalega tudi sprejetje bližnjega.

 »Boga ljubimo toliko, kolikor ljubimo človeka, ki ga najmanj ljubimo.«

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. postna nedelja, 20.3.2022, križev pot in sodelovanje pri mašah imajo birmanci, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260, teden družine

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 21.3.2022

Sv. Lucija ob 18h Bogu in MB v zahvalo Vitovlje 62a, priprava na krst

Torek 22.3.2022

Ozeljan ob 18h + Krapež Ana Šmihel 9, pogrebna

Sreda 23.3.2022

Šempas ob 18h + Špacapan Danila Šempas 194, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 24.3.2022

Sv. Lucija ob 18h + Marinčič Vitovlje 45h, ob 19h srečanje za starše 4.,5. in 6. razreda

Petek 25.3.2022, Gospodovo oznanjenje in materinski dan

Osek ob 18h + Dušan Cingrle in Martina Kogoj Vitovlje 82d, po maši križev pot

Sobota 26.3.2022

Šempas ob 8h v zahvalo za zdravje Šempas 61

4. postna nedelja 27.3.2022, nova ura

Ob 7.45 Ozeljan vsi + iz družine Cej in Rijavec Šmihel 13

ob 9h v Oseku + Ambrožič Pavel Osek 6d

ob 10.30 v Šempasu + Faganel Franc Ulica padlih borcev 14 Šempeter, 8 dan

ob 14. 30 križev pot na Vitovlje


 


 

srečanje za starše 4.5.6. razreda in tiste, ki še niso bili 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Gospodovo oznanjenje in materinski dan

Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.

Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina.

Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši 'da' in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.

Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime 'začetek odrešenja' ali 'spočetje Kristusa'. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.

Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca.

V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoro vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji.

Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

Na ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete.


 

Sveta Devica Marija,
ni tebi enake
med vsemi ženami sveta,
hči in dekla
vzvišenega in najvišjega Kralja, Očeta v nebesih,
mati najsvetejšega Gospoda našega Jezusa Kristusa,
nevesta Svetega Duha;
prosi za nas,
skupaj s svetim nadangelom Mihaelom
in vsemi nebeškimi močmi
in z vsemi svetniki,
svojega presvetega ljubljenega Sina,
Gospoda in Učenika.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej
in vekomaj.
Amen.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. postna nedelja, papeška, 13.3.2022, molitev križevega pota, molitev križevega pota, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 14.3.2022

Sv. Lucija ob 18h + Ivan Krapež p. n. Ušaj Vitovlje 83, priprava na krst

Torek 15.3.2022

Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan, srečanje za starše prvoobhajancev

Sreda 16.3.2022

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 33l, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 17.3.2022

Sv. Lucija + Franc Cingrle Vitovlje 82d

Petek 18.3.2022, prvi petek

Osek ob 18h po prejetem namenu Osek, molitev križevega pota

Sobota 19.3.2022, praznik sv. Jožefa

Romanje na Sveto Goro, križev pot ob 9h, maša ob 11h za naše družine

3. postna nedelja, 20.3.2022, križev pot in sodelovanje pri mašah imajo birmanci

Ob 7.45 Ozeljan + Vrban Josip Šmihel 28

ob 9h v Oseku v zahvalo in priprošnjo Svetemu Duhu Osek 93

ob 10.30 v Šempasu za zdravje Šempas 168b

ob 14.30 molitev križevega pota na Vitovlje

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 15.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

Na god sv. Jožefa, praznika očetov, 19. marca, na začetku tedna družine, bodo družine iz naše dekanije poromale na Sveto Goro, da se izročijo v varstvo Svetogorske Kraljice. Na Sveti Gori bo sveta maša ob 11. uri. To romanje je tudi romanje družin prvoobhajancev in birmancev. Priporočam pa tudi vse ostalim, ker drugega župnijskega romanja na Sveto Goro letos ne bomo imeli. Na Sveti Gori bo tudi priložnost za sveto spoved.

Naslov in rdeča nit bo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«.

Skupno se dobimo na Prevaljah ob 9h da molimo križev pot za družine. Strežniki naj vzamejo s seboj strežniške obleke, da bodo stregli.

Prebivalci Ukrajine so se zaradi vojaških spopadov znašli v hudi stiski in zato potrebujejo našo pomoč. Župnijska Karitas bo tako letos tekom postnega časa zbirala materialno pomoč. Tudi vi lahko pomagate in prispevate materialne dobrine v škatle, ki so pripravljene po naših cerkvah. Zadaj so tudi položnice. Hvala za vaš dar!

G. škof dr. Bizjak Jurij nas spodbuja, da razmišljamo o sprejemu beguncev v naših župniščih in po domovih in to sporočimo ravnatelju ŠKK Tihomirju Busiji do jutri.

Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove je bil dne 13. marca 2013 izvoljen za 266. papeža Katoliške Cerkve. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit in Neevropejec, ki si je izbral ime F rančišek. Rodil se je 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969.

V letih 1970 in 1971 je bil na tretji probaciji v Španiji, večne zaobljube pa je opravil 22. aprila 1973. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor.

Dne 31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov in je to službo opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.

Kardinali so kardinala Jorga Mario Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.

Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na sedmih konzistorijih imenoval 101 novega kardinala: 79 volivcev v konklavu in 22 brez volilne pravice. Kardinali, ki jih je imenoval papež Frančišek, prihajajo iz 59 držav. Kardinalski zbor šteje 215 kardinalov, od katerih je 121 volivcev v primeru konklava in 94 nevolivcev. V kardinalskem zboru so kardinali iz 90 različnih držav. 46 jih prihaja iz redovnih skupnosti.[1]

Papež Frančišek je od izvolitve opravil 65 apostolskih potovanj: 31 po Italiji in 35 v druge države, napisal tri okrožnice (Lumen fidei, 2013; Laudato si', 2015; Fratelli tutti, 2020), izdal pet apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013; Amoris laetitia, 2016; Gaudete et exsultate, 2018; Christus vivit, 2019; Querida Amazonia, 2020) in 46 dokumentov motu proprio

Sveti oče Frančišek je sklical izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, v oktobru leta 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanostiter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je potekala leta 2019.[2] Med letoma 2021 in 2023 poteka škofovska sinoda pod geslom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo, ki jo je sveti oče Frančišek razglasil 24. aprila 2021. Posebnost zadnje sinode je njen začetek na škofijski oziroma lokalni ravni, ki vključuje sodelovanje Božjega ljudstva. Slovesno odprtje je potekalo med 9. in 10. oktobrom 2021 v Rimu ter 17. oktobra 2021 v vsaki lokalni Cerkvi oziroma škofiji. Temeljni mejnik obhajanja 16. splošnega rednega zasedanja škofovske sinode bo oktobra 2023, nato bo sledilo obdobje uresničevanja sklepov, ki bo ponovno vključevalo krajevne Cerkve.

 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6.3.2022, 1. postna nedelja, molitev križevega pota, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 7.3.2022

Sv. Lucija ob 18h za vse pokojne iz družine Kompara Vitovlje 20a

Torek 8.3.2022

Ozeljan ob 18h po namenu Šmihel 28

Sreda 9.3.2022

Šempas ob 18h za zdravje Šempas 6, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 10.3.2022

Sv. Lucija v čast Svetemu Duhu Vitovlje

Petek 11.3.2022, prvi petek

Osek ob 18h + Ambrožič Pavel Osek 6d, 8 dan, molitev križevega pota

Sobota 12.3.2022

Šempas ob 8h za župnijo

2. postna nedelja, papeška, 13.3.2022, molitev križevega pota

Ob 7.45 Ozeljan v čast Jezusovi krvi

ob 9h v Oseku + Vinko Zornik Vitovlje 20a

ob 10.30 v Šempasu za odvrnitev vojne

ob 14.30 molitev križevega pota na Vitovlje

Srečanje ŽPS Šempas 10.3.2022 ob 19h

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 15.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 24.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

V sedanji svetovni stiski nas Bog sili k novemu razmišljanju in k zdravi pameti

Dan pepelnične srede je dan pričetka velikega posta za osvoboditev našega srca za Kristusa in za mir v Ukrajini in po svetu. Vsi drhtimo v velikem trepetu. Čutimo grožnjo svetovne vojne. Naša misel in molitev gresta na krilih Svetega Duha v srca vseh trpečih, preganjanih in umirajočih. Pepelnični pepel je pepel iz oljčnih vejic, ki pomenijo mir. S tem pepelom smo se zmeraj posuli na začetku posta. To pomeni umiranje grešnemu človeku, da bi na Veliko noč v Kristusu v nas vstal novi človek. Sedaj se sipa na ves svet pepel v vojni porušenih ukrajinskih domov. Pepel vojne v Siriji, Iraku in Afganistanu nas ni dosegel. K nam so od tam prišli mnogi begunci, vendar takrat še nismo občutili grožnjo vojne. Sedaj jo občutimo tudi mi. Lahko jo bomo čutili, Bog ne daj, še bol zaradi atomskega pepela.

Nismo se še opomogli od novega korona virusa in njegovih posledic, ko že moramo zbrati nove moči, da se bomo lahko borili za svoje življenje in za življenje tistih, ki bodo prišli na naša vrata prosit pomoči, kruha in strehe nad glavo. Ne moremo se več postiti zgolj zase in za svojo duhovno okrepitev. Ne moremo več praznovati Velike noči zgolj za svoje duhovno veselje in za obloženo velikonočno mizo. Postili se bomo tudi za druge in za njihovo preživetje. Postili se bomo, da bi drugi prišli do miru, da bi potem lahko tudi mi bili v miru.

Mir, ki ga sklepajo voditelji tega sveta, je zelo jalov mir. Pogodbe o miru čez noč postanejo preperele. Zgrozijo nas laži tistih, ki imajo v rokah svetovni mir. Njihova lahkotnost poseganja po orožju nas vedno znova pretresa in v nas prebuja zgroženost: Kje imajo ti ljudje vest? Kje je njihova človečnost? Kako je to sploh možno v tem času? Ne pretrese jih niti večkratni klic papeža Frančiška, da so pred Bogom odgovorni za svoja dejanja in se nehajo igrati z grožnjo uničenja človeštva.

Vsi ljudje v sebi nosimo svojo zgodbo. Milijone teh zgodb se sestavlja v eno veliko zgodbo o miru ali o vojni. Svetovni voditelji ne morejo nič storiti sami. Lahko delujejo samo, če imajo podporo za mir ali pa za vojno velikanskih množic, ki pa jih sestavljamo vsi posamezniki. V človeškem srcu se odvijajo veliki boji za mir ali za nemir.

Ali je v slovenskih srcih več miru, kot ga je v ruskih in ukrajinskih? Ne. Sploh ne. V vsakem srcu je samo toliko miru, kolikor je v njem tiste tišine, ki zmore v sebi zaslutiti Božjo pričujočnost in glas Boga. Težava pa je v tem, da smo v tem sedanjem času pozabili na Boga. Predali smo se svojemu napuhu in grožnjam. In kje ni napuha in groženj? Povsod sta, prav povsod.

Nebeška Mati Marija nas je v Fatimi opozorila, naj nehamo z grehi zlorabljati Boga drug proti drugemu. Nebeško opozorilo človeštvo ni vzelo resno. In kaj se bo sedaj zgodilo z nami? Se bo zgodil konec? Bog ni bog konca. Bog je čudovit v svojih novih začetkih. V sedanji svetovni stiski nas Bog sili k novemu razmišljanju in k zdravi pameti. Bog nam govori po tej stiski. Govori nam, da ne moremo in ne smemo biti drug proti drugemu. Bog je Oče vse ljudi. Vsi smo njegovi sinovi in hčere. Naša šibkost lahko najde svojo oporno točko samo v Bogu.

Iščimo v tem postnem času Boga. Zelo ga iščimo. Če nas grabita histerija in panika, iščimo Boga. Če nas grabi jeza nad Putinom in njegovim pristaši, iščimo Boga. Če nas grabi sovraštvo do nam nenaklonjenih, iščimo Boga. Če nas grabi obup, iščimo Boga. Svetovna stiska je sedaj naša Kalvarija. Tukaj pa je že Kristus na križu, zato nismo sami ali osamljeni. Na tej Kalvariji nas Bog ne razume po naših človeških načrtih, temveč po svoji nedoumljivi slavi in neskončni ljubezni do nas. V tišini našega srca veliko molimo. Naj bo ta molitev vpitje k Bogu po njegovi bližini, usmiljenju in pomoči. Bog je prav v tej tišini. Čaka nas, hrepeni po nas, ljubi nas.

Že tretja Velika noč v zadnjih letih bo drugačna. Pri prejšnjih dveh se nismo prepustili skušnjavi strahu in žalosti. Tudi letos se ne bomo. Vstali Kristus je naš Rešitelj, naša varnost in naše večno življenje. Kdo je lahko zoper nas, če je vstali Kristus z nami? Nihče. On je naše večno življenje že sedaj in nekoč v Očetovi slavi v prečudoviti večnosti.

Vse naj nas blagoslavlja in tolaži nebeški Oče, ki nam je po Kristusu dal moč Svetega Duha, da ohranimo v sebi tišino Božjega miru in upanja na rešitev iz sedanje stiske.Nebeška Mati Marija, Kraljica miru, naj bo vedno za nami in prosi za nas pri Bogu. Škof Peter Štumf

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27.2.2022, 8. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 28.2.2022

Sv. Lucija ob 18h za vse + iz družine Marinčič Vitovlje 20a

Torek 1.3.2022

Šempas ob 18h za zdravje in Božje varstvo Šempas 163a

Sreda 2.3.2022, pepelnica, začetek postnega časa, pri maši pepeljenje, strogi post

Šempas ob 18h za duhovni napredek v postnem času, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 3.3.2022

Ozeljan ob 18h + Špacapan Danila Šempas 194, pogrebna

Petek 4.3.2022, prvi petek

Osek ob 18h + Faganel Vitovlje 45i

Sobota 5.3.2022

Šempas ob 8h + starši Winkler in Humar Šempas 185

6.3.2022, 1. postna nedelja, molitev križevega pota

Ob 7.45 Ozeljan + Vrban Josip Šmihel 28, 8 dan, hvala za darove za cerkev v Šmihelu

ob 9h v Oseku + Ipavec danilo in + starši Vitovlje 19

ob 10.30 v Šempasu + Podgornik Jože Šempas 13b

Vabim vas na prvo postno predavanje, ki ga bo imel naš škof Jurij v
petek, 4. marca ob 19.30 v Novi Gorici v obnovljeni dvorani. Škof si je dal
naslov: Župnija za sinodo, za prestolnico in za domovino. (Za sinodo
razumemo, za prestolnico - vsi vemo, da bo leta 2025 Gorica in Nova
Gorica evropsko mesto kulture in to presega samo mesto, ampak se dotika
cele Goriške

Priprava na krst v Šempasu 7.3.2022 ob 19h

Srečanje ŽPS Šempas 10.3.2022 ob 19h

srečanje za starše prvoobhajancev in 1. in 2. razreda 14.3.2022 ob 19h

srečanje za starše birmancev 17.3.2022 ob 19h

srečanje za starše 4.5.6. razreda 21.3.2022 ob 19h

31.3. 2022 srečanje s šolsko sestro Emo iz Šturij ob 19h

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 20.2.2022, 7. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 21.2.2022

Sv. Lucija ob 18h + Badalič Vitovlje 65a

Torek 22.2.2022

Šempas ob 18h + Vinko Humar Šempas 185

Sreda 23.2.2022

Šempas ob 18h + starši Terčič Šempas 100, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 24.2.2022

Ozeljan ob 18h + Batič Leonard in Dominik Ozeljan 128a

Petek 25.2.2022

Osek ob 18h + Rozina Winkler Vitovlje 20

Sobota 26.2.2022

Šempas ob 8h v čast in zahvalo Presveti Trojici Šempas 38c

27.2.2022, 8. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan + Ipavec Marko Ozeljan 24

ob 9h v Oseku + iz družine Batič osek 10

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Priprava na krst bo 7.3.2022 ob 19h v Šempasu
 

Izogibanje nevarnostim

Tako kot vedno, ko gremo na pot, se moramo zavedati možnih nevarnosti, ki bi lahko ovirale naš napredek v času sinodalnosti. Navajamo nekaj nevarnosti, ki se jim je treba izogniti, če želimo spodbuditi živahen in rodoviten sinodalni proces.

1) Skušnjava, da bi vodili sami sebe, namesto da bi se pustili voditi Bogu. Sinodalnost ni strateška naloga podjetja, ampak gre za duhovni proces, ki ga vodi Sveti Duh. Skušnjava nas lahko zavede, da pozabimo, da smo romarji in služabniki na poti, ki nam jo je pripravil Bog. Naša skromna prizadevanja za organizacijo in usklajevanje so v službi Boga, ki nas vodi na poti. Mi smo glina v rokah božanskega Lončarja (Iz 64,8).

2) Skušnjava, da bi se osredotočali nase in na svoje trenutne skrbi. Sinodalni proces je priložnost, da se odpremo, pogledamo okoli sebe, vidimo stvari z drugih vidikov in gremo kot misijonarji na obrobja. Zato moramo razmišljati dolgoročno. To pomeni tudi, da moramo razširiti svoj pogled na razsežnost celotne Cerkve in si zastavljati vprašanja, kot so: Kakšen je Božji načrt za Cerkev tukaj in zdaj? Kako lahko uresničimo Božje sanje za Cerkev na krajevni ravni?

3) Skušnjava, da bi vidili le »težave«. Čeprav je izzivov, težav in stisk, s katerimi se soočata svet in Cerkev, veliko, bomo preobremenjeni, obupani in cinični, če bomo pogled upirali le na težave. Če bomo pozornost posvečali le temi, bomo morda spregledali svetlobo. Namesto da se osredotočamo le na tisto, kar nam ne gre dobro, bodimo hvaležni, da Sveti Duh ustvarja življenje, in poglejmo, kako lahko omogočimo, da bi Bog deloval še polneje.

4) Skušnjava, da pozornost posvetimo le strukturam. Sinodalni proces bo seveda zahteval prenovo struktur na različnih ravneh Cerkve, da bi spodbudil globlje občestvo, polnejše sodelovanje in rodovitnejše poslanstvo. Kljub temu se izkustvo sinodalnosti ne bi smelo posvečati predvsem strukturam, ampak izkušnji skupne hoje, da bi po navdihu Svetega Duha razločili nadaljnjo pot. Spreobrnjenje in prenova struktur se bosta uresničila le s trajnim spreobračanjem in prenovo vseh udov Kristusovega telesa.

5) Skušnjava, da ne bi pogledali onkraj vidnih meja Cerkve. Pri izražanju evangelija v našem življenju laiki in laikinje delujejo kot kvas v svetu, v katerem živimo in delamo. Sinodalni proces je čas za dialog z osebami iz sveta ekonomije in znanosti, politike in kulture, umetnosti in športa, medijev in družbenih pobud. To bo čas za razmislek o ekologiji in miru, življenjskih vprašanjih in migracijah. Če želimo izpolniti svoje poslanstvo v svetu, moramo stvari videti širše. To je tudi priložnost za poglobitev ekumenske hoje z drugimi krščanskimi veroizpovedi in našega razumevanja z drugimi verskimi izročili.

6) Skušnjava, da bi izpred oči izgubili cilje sinodalnega procesa. Ko bomo hodili po sinodalni poti, moramo biti previdni, da bo sinodalni proces kljub morebitnim obsežnim razpravam pred seboj ohranil cilj razločevanja tega, kako nas Bog kliče, da skupaj hodimo naprej. Sinodalni proces ne more rešiti vseh naših skrbi in težav. Sinodalnost je naravnanost in pristop za soodgovorno napredovanje v odprtosti za skupno sprejemanje Božjih sadov skozi čas.

7) Skušnjava konflikta in delitev. »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). To je goreča Jezusova molitev k Očetu, v kateri prosi za edinost med svojimi učenci. Sveti Duh nas vodi globlje v občestvo z Bogom in med seboj. Semena delitev ne obrodijo sadov. Nesmiselno je vsiljevati svoje ideje celotnemu telesu, tako da pritiskamo ali omalovažujemo tiste, ki mislijo drugače.

8) Skušnjava, da bi sinodo imeli za nekakšen parlament. S tem bi sinodalnost zamenjali za »politično bitko«, v kateri mora ena stran premagati drugo, da bi lahko vladala. Nasprotovati drugim ali spodbujati spore, ki vnašajo delitve, ogrožajo edinost in občestvo Cerkve, je v nasprotju z duhom sinodalnosti.

9) Skušnjava, da bi poslušali le tiste, ki že sodelujejo v cerkvenih dejavnostih. Ta pristop je morda lažji, vendar zanemarja pomemben del Božjega ljudstva.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 13.2.2022, 6. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 14.2.2022

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 83

Torek 15.2.2022

Šempas ob 18h v zahvalo in varstvo sv. Jožefu Vitovlje 81

Sreda 16.2.2022

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 17.2.2022

Ozeljan ob 18h + Živec Alojz in Zvonko Ozeljan 107

Petek 18.2.2022

Osek ob 18h + Marija in Stanko Rijavec Osek 52

Sobota 19.2.2022

Šempas ob 8h + Markočič Pepca in Anglel Šempas 43a

20.2.2022, 7. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan + Karlo in Pepca Mervič Šmihel 33

ob 9h v Oseku + Danilo in starši Rijavec Vitovlje 84

ob 10.30 v Šempasu + Čermelj Margerita Šempas 31

odelovanja v sinodalnem procesu

  • Sinodalnost zahteva čas za podelitev. Vabljeni smo, da govorimo s pristnim pogumom in poštenostjo (parrhesia) in tako vključujemo svobodoresnico in ljubezen. Po dialogu lahko vsi rastejo v razumevanju.

  • Ponižnost pri poslušanju potrebuje tudi pogum pri govorjenju. Vsakdo ima pravico biti slišan, tako kot ima vsak pravico govoriti. Sinodalni dialog je odvisen od poguma tako pri govorjenju kot pri poslušanju. Ne gre za razprave, v katerih bi prepričevali druge, ampak za sprejemanje tega, kar drugi povedo. Sveti Duh tako lahko govori v korist vseh (1 Kor 12,7).

  • Dialog nas vodi k novosti. Pripravljeni moramo biti na spreminjanje svojega mnenja glede na to, kar bomo slišali od drugih.

  • Odprtost za spreobrnjenje in spremembe. Pogosto se upiramo temu, za kar nas poskuša navdušiti Sveti Duh. Poklicani smo k opuščanju stališč samovšečnosti in udobja, zaradi katerih se odločamo zgolj na podlagi tega, kako smo nekaj počeli v preteklosti.

  • Sinode so cerkvena vaja razločevanja. Razločevanje temelji na prepričanju, da Bog deluje v svetu in da smo poklicani poslušati navdihe Svetega Duha.

  • Smo znamenja Cerkve, ki posluša in je na poti. V poslušanju Cerkev sledi zgledu samega Boga, ki posluša krik svojega ljudstva. Sinodalni proces nam daje priložnost, da se odpremo in pristno poslušamo, ne da bi se zatekali k že pripravljenim odgovorom ali vnaprej oblikovanim sodbam.

  • Odvrzimo predsodke in stereotipe. Naše šibkosti in težnja h grešnosti nas lahko obremenjujejo. Prvi korak k poslušanju je, da svoj um in srce osvobodimo predsodkov in stereotipov, ki nas vodijo na napačno pot, k nevednosti in delitvam.

  • Premagajmo nadlogo klerikalizma. Cerkev je Kristusovo telo, polno različnih karizem, v kateri ima vsak član edinstveno vlogo. Vsi smo med seboj odvisni in si delimo enako dostojanstvo znotraj svetega Božjega ljudstva. Po Kristusovi podobi je resnična moč v služenju. Sinodalnost pastirje poziva, naj pozorno prisluhnejo čredi, ki jim je zaupana, laike pa, naj brez zadržkov in iskreno izrazijo stališča. Vsi poslušajo drug drugega iz ljubezni, v duhu občestva in našega skupnega poslanstva. Tako se bo moč Svetega Duha kazala na različne načine v celotnem Božjem ljudstvu in po njem.

  • Rešimo se virusa samozadostnosti. Vsi smo na istem čolnu. Skupaj sestavljamo Kristusovo telo. Če opustimo privid samozadostnosti, se lahko učimo drug od drugega, hodimo skupaj in služimo drug drugemu. Lahko gradimo mostove onkraj zidov, ki nam včasih grozijo z ločitvami – zidov starosti, spola, bogastva, različnih sposobnosti, stopnje izobrazbe itd.

  • Premagujmo ideologije. Izogibati se moramo temu, da bi dajali večji pomen idejam kot resničnemu življenju v veri, ki jo ljudje živijo na konkreten način.

  • Vzbudimo upanje. Dejanja pravičnosti in resnice ne želijo pritegniti pozornosti ali priti na naslovnice, temveč je njihov cilj biti zvest Bogu in služiti njegovemu ljudstvu. Poklicani smo biti svetilniki upanja in ne preroki pogube.

  • Sinode so čas za sanje in »preživljanje časa s prihodnostjo«. Povabljeni smo k ustvarjanju krajevnega procesa, ki bo navdihoval ljudi in iz katerega ne bo nihče izključen, ter ustvarjati vizijo prihodnosti, polno veselja evangelija. Sodelujočim lahko pomagajo naslednja priporočila (prim. Christus Vivit):

    • imeti inovativen pogled: ustvarjalno in z nekaj drznosti razviti nove pristope;

    • biti vključujoč: sodelujoča in soodgovorna Cerkev, ki je sposobna ceniti svojo bogato raznolikost, sprejema vse tiste, ki jih pogosto pozabljamo ali se zanje ne zmenimo;

    • poslušati vsakogar in vse: če se učimo drug od drugega, bomo lahko bolje odražali čudovito večplastno resničnost, kakršna naj bi bila Kristusova Cerkev;

    • interpretacija »skupne hoje«: hoditi po poti, na katero Bog kliče Cerkev za tretje tisočletje;

    • razumeti idejo soodgovorne Cerkve: ceniti in vključevati edinstveno vlogo in poklic vsakega člana Kristusovega telesa za prenovo in izgradnjo celotne Cerkve;

    • po ekumenskem in medverskem dialogu iti k drugim: sanjati skupaj in hoditi skupaj z vso človeško družino.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 6.2.2022, 5. navadna nedelja, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 7.2.2022

Sv. Lucija ob 18h v zahvalo sv. Jožefu Vitovlje 45h

Torek 8.2.20222, Prešernov dan

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Bogu in MB Šempas

Sreda 9.2.2022

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 10.2.2022

Ozeljan ob 18h + Ana Merhar Ozeljan

Petek 11.2.2022, Lurška MB, dan bolnikov

Osek ob 18h za zdravje Osek

Sobota 12.2.2022

Šempas ob 8h za pokojne prednike Šempas 163a

13.2.2022, 6. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan + Anton Štrukelj in + starši Velikonja Ozeljan 10a

ob 9h v Oseku za Božje varstvo Osek

ob 10.30 v Šempasu + mama Jelka Cigoj p. n. Šempas 38c

dr. Anton Stres Vera in kultura

Tesno povezanost vere in kulture nakazuje že dejstvo, da imata besedi kultura in kult, bogočastje, isti koren. Ta besedni izvir je glagol »colo«, ki pomeni obdelovati, gojiti ali vzgajati, izkazovati čast ali častiti. V primeru kulture gre za negovanje človeškega duha »cultura animi«. Človek ne obdeluje in ne neguje samo zemlje, ampak tudi samega sebe in svoje odnose. Če je kultura omika, tudi olika, kot negovan odnos do bližnjega, nikakor ni zanemarljiv, čeprav je – žal – velikokrat zanemarjen. Sovražni govor ali celo pozivanje k sovraštvu je vse kaj drugega kakor kultura. Sicer pa je kultura gojen, negovan duhovni odnos, ki ga ima človek do resnice, dobrote in lepote in s tem tudi do Najvišjega, ki v sebi združuje resnico, dobroto in lepoto. Verovanje z vsemi svojimi tremi bistvenimi sestavnimi deli, namreč, prvič s svojo govorico in teoretičnim učenjem ter simbolnimi predstavami o tem, kaj je res kot poslednji smisel človeškega življenja, drugič s svojimi praktičnimi bogoslužnimi, kultnimi navodili in etičnimi, vsakdanjimi življenjskimi normami, ki odgovarjajo na vprašanje, kaj je dobro in prav, ter končno tretjič s svojimi institucionalnimi in občestvenimi skupnostmi pričevanja in postavljanja samega sebe v širše družbeno in politično okolje je od vsega začetka del splošnejše nege, skrbi in vzgoje, ki jo človek kot duhovno bitje namenja tudi odnosu do sebe, do bližnjega in do Boga ter s tem razvija sebe kot kulturno bitje.

Duhovnost kot skupni vir kulture in verovanja

Kult ali verovanje torej ni zunaj kulture, ampak je njen sestavni del. Vera in kultura si ne stojita vsaksebi tako, da bi se nato bilo treba vprašati, kako naj ju povežemo ali združimo, ampak je vera poseben in svojevrsten izraz iste človekove duhovnosti, ki človeku ne dopušča, da bi živel zgolj neposredno nagonsko, nepremišljeno in nekritično, se pravi brez tistega notranjega odmika, zaradi katerega ne samo govorimo ali delamo, ampak tudi vemo, da govorimo in delamo in se ravno zato lahko tudi sprašujemo, kako govoriti in delati in ne nazadnje: čemu govoriti in delati.

Bistvo človekove duhovnosti je ravno notranja navzočnost samemu sebi, odsevanje samega sebe v samem sebi. Človek je edino bitje, ki lahko naredi nekaj, česar poprej še ni bilo: nekaj novega. S tem pa smo v jedru in izviru kulture v širšem pomenu besede, kulture ali civilizacije, ki pomeni svet, ki ga človek ni podedoval od narave, ampak ga je naredil oz. ustvaril sam. Tega druga živa bitja ne poznajo. Kultura v širšem pomeni besede, ki jo imenujemo tudi civilizacija, je narejeni svet in obsega številna področja. To je najprej področje človekove proizvodnje dobrin in potrebnih stvari za telesno preživetje. To je tudi svet družbenih in političnih institucij, s katerimi človek oblikuje svoje odnose s sebi enakimi. Končno pa je to tudi svet, ki je povezan s človekom kot simbolnim bitjem, ki z uporabo najrazličnejših simbolov in znamenj gradi idealni svet in meri onstran tega, kar mu je neposredno dano. Leta 1982 je UNESCO kulturo opredelil kot »niz značilnih duhovnih in gmotnih, intelektualnih in čustvenih potez, ki zaznamujejo neko družbo ali družbeno skupino. Kultura obsega poleg umetnosti in literature tudi življenjske navade, osnovne človekove pravice, vrednostne sisteme, tradicije in verovanja. Kultura človeka usposablja da razmišlja o sebi. Kultura nas dela značilno človeška, umna bitja, obdarjena s kritično presojo in čutom za moralno obveznost. S pomočjo kulture razpoznavamo vrednote in sprejemamo odločitve. S pomočjo kulture izraža človek samega sebe, se začne zavedati sebe, priznava svojo nepopolnost, se sprašuje o svojih lastnih dosežkih, išče neutrudno nove smisle in ustvarja dela, preko katerih prerašča svoje omejitve.« Tudi vera je torej del kulture in po našem prepričanju celo njen bistveni sestavni del.

Če se omejimo na kulturo v ožjem pomenu besede, se pravi na umetnost, se tukaj človekova sposobnost, da ustvarja nekaj novega, pokaže v posebni luči. Kultura v ožjem pomenu besede so bolj ali manj genialne intelektualne, umetniške in duhovne stvaritve. To so stvaritve posameznikov, ki so v svojem spraševanju po zadnjem smislu odkrivali velike vrednote, ki dvigajo duhovno življenje ljudi ter gojijo in negujejo duha v njegovem najvišjem stremljenju po resnici, dobrem in lepem. Tu se kultura kot »cultura animi«, kot negovanje duha, najbolj pokaže. Papež Janez Pavel II. je v znamenitem govoru v UNESCO v Parizu leta 1980 kulturo na zgoščen način označil kot »tisto, po čemer človek kot človek postaja bolj človek«.

Med kulturnimi stvaritvami v širšem pomenu besede, se pravi med civilizacijo, in kulturo v ožjem pomenu besede, je razlika tudi v tem, da civilizacijski dosežki zastarijo, kulturne stvaritve pa so trajne in večne. Védenja o naravi v nas in zunaj nas, kakor so ga imeli pred stoletji, in tehničnih pripomočkov, recimo v medicini, ki so jih na osnovi takratnega védenja uporabljali, danes ne uporabljamo več. Védenje je podrejeno človekovi koristnosti in uporabnosti, zato je moralo prepustiti mesto drugim spoznanjem. Drugače pa je z velikimi kulturnimi stvaritvami, ki niso vezane na neposredno, se pravi materialno koristnost in uporabnost, temveč na »cultura animi«, na negovanje in dviganje človekovega duha. Torej na kvantiteto imetja, temveč na kvaliteto bivanja. Take so etične vrednote ljubezni in nesebičnosti, se pravi svetosti, ter velike stvaritve na področju lepega, bodisi v literaturi bodisi v likovni umetnosti ali glasbi. Le-te tudi danes ostajajo v polni veljavi, četudi smo medtem v marsičem spremenili slog in način ustvarjalnosti. Védenje o naravi ter njegova tehnična in ekonomska uporabnost, ki je bila v veljavi pred tisoč leti, sta danes izgubila svojo vrednost. Svetost svetnikov pred tisoč leti in vzvišenost navdiha gotskih katedral ali pesniških stvaritev pa nista obledeli. S svojo kulturo v ožjem pomenu besede kot negovanjem duhovne kvalitete bivanja se človek povzpne nad minljivost, začasnost in prehodnost ter se dotakne tistega, kar ostaja in kar kljubuje časovni minljivosti – absolutnosti.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. navadna nedelja, 30.1. 2022, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Na Škofijski gimnaziji Vipava vabijo na informativna dneva v petek, 11. februarja ob 9h in 15h ter v soboto, 12. februarja ob 9h. Na strani www.sgv.si bodo objavljene povezave za spletni obisk v živo in ostale informacije.

Zaradi korona krize, in premajhne udeležbe, veruk za vse veroučence ta teden odpade.

 

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 31.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Vinko Zornik p. n. Osek 4b

Torek 1.2.20222

Šempas ob 18h + Brankovič Šempas 193a

Sreda 2.2.2022, Jezusovo darovanje v templju - svečnica

Šempas ob 18h + Humar Marija U. Talcev 8 Deskle, pogrebna, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 3.2.2022

Ozeljan ob 18h + Pavlin Magdalena Ozeljan

Petek 4.2.2022

Osek ob 18h + Mitja Blokar in Karel Faganel Osek 17

Sobota 5.2.2022

Šempas ob 8h + Alojz in Pavla Samokec Šempas 61b

6.2.2022, 5. navadna nedelja

Ob 7.45 Ozeljan za domovino Ozeljan 31j

ob 9h v Oseku + Jože Peršič Osek 16

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Kako naj se starši soočimo z nemotiviranostjo, slabo samopodobo, tesnobo in depresijo otrok in mladostnikov ter kako naj jim pomagamo, da bodo v času epidemije lažje krmarili skozi šolske obveznosti? O tem sta nam spregovorila psiholog in dr. zakonske in družinske terapije Miha Rutar ter zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc.

Ključna je uglašenost starša na otrokove potrebe

Starši se pogosto sprašujemo, kako krmariti med popustljivostjo in strogostjo. Dr. Miha Rutar pravi, da enoznačnega odgovora na to vprašanje ni mogoče podati, svetuje pa, da se pri iskanju prave poti v vzgoji starši opirajo na koncept varne navezanosti. Spodbuja, da se uglasijo na otrokove potrebe, zaznajo njegovo stisko in najdejo odgovor nanjo (z besedami, dejanjem, spodbudo …), pri čemer pa morajo biti previdni, da jih otrokova stiska ne preplavi.

Dr. Rutar je v pogovoru spregovoril tudi o tem, kako prepoznati razliko med mladostniško muhavostjo in nemotiviranostjo ter depresijo. Opomnil je, da je muhavost povsem normalen pojav v najstništvu, ki ga je potrebno sprejeti. Pozorni pa je potrebujemo biti, kadar starši opazijo, da so nihanja v razpoloženju mladostnika zares globoka, kadar se najstnik umakne iz svoje socialne sredine, kadar postaja apatičen, kadar starši opazijo agresijo, motnje prehranjevanja, povečano razdražljivost in intenzivne izbruhe … Zelo pozorni morajo biti tudi takrat, kadar opazijo, da je otrok nagnjen k samopoškodovanju.

Če tesnobo samo razumem, se nič ne spremeni.”

Naš sogovornik je ob koncu pogovora spodbudil še k temu, naj bodo starši otrokom in mladostnikom v času epidemije še bolj v oporo (ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih). Pravi, da samo razumevanje tesnobe le-te še ne zmanjša, zato je pomembno, da se starši najprej trudijo otroku prisluhniti, potem pa mu tudi pomagajo poiskati prvi korak k premagovanju strahov in stisk, ki jih doživlja.

Zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc pa je spregovorila o tem, kako pomagati otroku, da se bo v času epidemije lažje soočal s šolskimi obveznostmi. Spodbuja, da družine v vsakdan vpeljejo rutino, ki omogoča vsem članom v družini občutek varnosti. Predlaga, da si dnevno vzamejo čas za gibanje na svežem zraku, za branje, igranje družabnih iger ter za gospodinjska opravila, ki naj jih opravljajo skupaj. Podala je tudi kar nekaj predlogov, kako naj si družine organizirajo čas, da bodo lažje uskladile vse obveznosti svojih otrok in mladostnikov ter obveznosti, ki jih staršem nalaga služba.

Med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami, ki jih je epidemija COVID-19 najbolj prizadela so tudi otroci in mladostniki, ki nimajo stika s svojimi vrstniki, med njimi najbolj trpijo tisti, ki doma doživljajo nasilje, saj jim je bila šola tisti »varen« prostor, kjer so se lahko vsaj začasno umaknili od nasilja iz domačega doma.

Druga skupina, ki med epidemijo zelo trpi pa so samske ženske, ki skrbijo za otroke, saj se njihove službene obveznosti tudi med epidemijo niso zmanjšale, kar povzroča dodaten stres.

Zelo pomembno je, kot pravi mag. Janja Grilc, da so starši zelo pozorni na spremembe v obnašanju otrok. Padec učnega uspeha, odsotnost želje po igri z vrstniki, težave s spanjem in nočne more ter kakršne koli druge stiske v šoli, kažejo na otrokove težave. Ob tem je zelo pomembno, da starši najprej poskrbijo zase, za svoj občutek varnosti, ker bodo le tako ta občutek lahko dali tudi otroku v njegovi stiski in bodo otrokom v polnosti na voljo.

Potrebno je najti razloge za to, da človek ne more več nadzirati svoje jeze. Nasilje ni le udarec, ampak tudi čustvena zloraba, poniževanje, sramotenje, manipulacija z drugimi.

Ob tem je Grilčeva dodala, da je za nekatere otroke to, da se morajo ukvarjati z računalniki lahko vir tesnobe, prihaja tudi do “digitalnega stresa”, kar je za za otroke velika obremenitev. Veliko stisk pa doživljajo tudi mladostniki, ki so na nek način (pred epidemijo) že odšli na pot osamosvajanja, sedaj pa morajo ves svoj čas preživeti doma, ob starših, s tem pa izgubljajo kontrolo.

Grilčeva je v oddaji Faktor med drugim pojasnila tudi, kako so se družine prilagodile na razmere v epidemiji, kako lahko starši obravnavajo stiske otrok in mladostnikov, kako poiskati vzroke za jezo, bes in agresijo v družini ter zakaj je pomembno ubesediti in priznati, da imamo težave.

 


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 23.1.2022, 3. nedelja, nedelja Božje besede, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 24.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Rus in Zerbo Vitovlje 81

Torek 25.1.20222

Šempas ob 18h v čast MB v zahvalo in priprošnjo

Sreda 26.1.2022

Šempas ob 18h + Miro Oberdank Šempas 37a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 27.1.2022

Ozeljan ob 18h + starši Pavlič Ozeljan 37

Petek 28.1.2022

Osek ob 18h za vse + Badalič Osek 42

Sobota 29.1.2022

Šempas ob 8h + Žgavec Frančiška Šempas 6a

4. navadna nedelja, 30.1. 2022

Ob 7.45 + starši Pavla in Franc Krapež Ozeljan 31j

ob 9h v Oseku + Winkler Roza Vitovlje 31

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

NEDELJA BOŽJE BESEDE

Jezus kliče: »Verujte evangeliju!« Zelo naravnost nas povabi, da bi vzeli resno besede:

»Verujte, da je Bog zelo blizu: nastavil je svoje uho in Vas posluša. Verujte, da Vam lahko

spregovori.« S to vero, dragi bratje in sestre, prisluhnimo Božji besedi. Vse, kar slišimo, vidimo

in doživimo, v nas pusti neko dogajanje – neko zgodbo. Ko Peter in Andrej zaslišita besede

»Naredil vaju bom za ribiča ljudi«, se v njiju zagotovo prebudi želja, da bi se to uresničilo,

verjetno pa tudi zanimanje za Jezusa. Ko poslušamo odlomke iz Svetega pisma, se v nas prav

tako prebudijo različne misli, tudi želje in čustva.

Kdo bo ob prebiranju Svetega pisma rekel: »Nič posebej nadnaravnega ni bilo v tem …«

Gospod si zares izbira zanimiv način nagovarjanja: pred mnogimi leti je sprožil svetopisemske

dogodke, nato navdihnil pisatelje, v sedanjem času pa govori tako, da uporablja usta bralcev,

da njegovo besedo posredujejo poslušalcem. Kdo bi pomislil: Ali je to sploh lahko pristen

osebni nagovor? Ali ni to premalo? Pa ni premalo, prav nasprotno, ta način je v Božjih zgodbah

prej pravilo kot izjema. Bog se rad umika. S tem poveliča svoje služabnike. Na ta način dá

priznanje udeležencem svetopisemskih zgodb, priznanje evangelistom, priznanje bralcem in

priznanje poslušalcem. Gospod gre na zadnje mesto, da človek pride v ospredje. Apostol Pavel

pravi: »Vse to je namreč zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem

obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo.« (2 Kor 4,15) Na tak način potekata posredovanje

Božjega razodetja in prenos misli srca izpred tisočletij v naš čas in v naša srca. Pri tem načinu

Bog hkrati nagovarja širšo množico. Tak nagovor je podoben igranju glasbenika, na primer

violinista, ki ga posluša cel avditorij poslušalcev.

Po eni strani Bog sicer res govori množici, a ko besede pridejo v nas, začne Sveti Duh spodbujati

navdihe in nove misli, da obstaja še nekaj večjega. Morda sem zelo srečen v zakonu, a nekje v globini se

zavedam, da moram tudi svoji ženi dati svobodo in ne smem vseh svojih upov obesiti nanjo in

prikrito zahtevati, da mora biti neskončno popolna. Bog je vskočil, On mi govori, da je popoln

in da se lahko s svojo ženo sprostim.

Ob vsakem branju Svetega pisma se začnejo v našem srcu prebujati misli in čustva. Oboje ima

lahko izvor zgolj v naših človeških mislih, lahko so skušnjave hudiča, lahko pa v njih govori

naš Stvarnik – Bog. Da bi vedeli, kaj je kaj, potrebujemo klic k Svetemu Duhu, da nam pomaga

najti resnico.

Bratje in sestre, morda je bilo to razmišljanje nekoliko naporno in zapleteno, a vredno se je

potruditi. Prek branja Svetega pisma je dejansko možen oseben stik z živim Bogom. Ta stik je

Petra, Andreja, Jakoba in Janeza tako navdušil, da so se v celoti izročili Jezusu in ugotovili, da

»podoba tega sveta mineva«, Bog pa daje življenje na veke. Preberite od časa do časa kakšen

odlomek in dajte nebeškemu Očetu priložnost, da vstopi v oseben stik z Vami.

Da bo pot do tja nekoliko lažja, ponovimo še enkrat osrednje sporočilo današnjega razmišljanja:

»Obudite vero, da Vam Bog govori v srcu, ko berete Sveto pismo. Berite počasi in bodite

pozorni, kaj Bog po besedah in stavkih v Vas prebuja. Začnite pogovor z Njim o vsem tem, kar

je povedal.« Torej: vera, branje počasi, z Bogom se pogovarjaj.

Naj nam Devica Marija, ki je bila in je še vedno v globokem osebnem stiku z Jezusom – Besedo,

po kateri Bog govori s svetom, pomaga pri razločevanju misli, ki jih spodbudijo odlomki

Svetega pisma, in nas po milosti evharistije spodbudi, da se s svojim celotnim življenjem

obrnemo k Bogu, ki se želi z nami pogovarjati prek Svetega pisma.

Amen.

Gregor Bregar


 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 16.1.2022, 2. navadna, nedelja verskega tiska, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 17.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + starši Fornazarič Vitovlje 63

Torek 18.1.20222, začetek molitve za edinost kristjanov

Šempas ob 18h + Košuta, Živec, Mavrič

Sreda 19.1.2022

Šempas ob 18h + Leopolda Cingrle Šempas 41, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 20.1.2022

Ozeljan ob 18h v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 25a

Petek 21.1.2022

Osek ob 18h + Perina in Cvetko Kosovel Vitovlje 63e

Sobota 22.1.2022

Šempas ob 8h po namenu

23. nedelja, nedelja Božje besede

Ob 7.45 v Ozeljanu + Vrban Branko Šmihel 18

ob 9h v Oseku + Anica in Slavko Ušaj Vitovlje 63e

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Zavajajoče vsebine, polresnice in neresnice

Ne verjemite vsemu, kar preberete na internetu. Pravzaprav je bolje, da dvomite o vsem, kar berete, ali vidite – še posebej ne verjemite le enemu viru. Ker je na internetu vse več lažnih novic, ki jih poznamo tudi pod angleškim izrazom fake news, in drugih laži, je treba biti pozoren in se naučiti prepoznavati, katere novice so prave in katere ne. Živimo v vse bolj povezanem svetu informacij, v katerem je širjenje lažnih novic precej enostavno, zato moramo biti pri branju novic in sprejemanju različnih informacij vedno bolj kritični.

Viri lažnih novic so zelo različni, družabna omrežja pa so najpogostejša platforma za njihovo deljenje. O družabnih omrežjih, kot so FacebookTwitterSnapchat ipd. ne smemo razmišljati zgolj kot o straneh, namenjenih komunikaciji, ampak tudi kot o kanalih, prek katerih se širi politična ali kakršnakoli druga propaganda. Velik del svetovne populacije uporablja družabna omrežja, a se mnogo uporabnikov verjetno ne zaveda, da so postala novo politično orodje za širjenje resnic in neresnic. Upoštevati moramo tudi, da je eden izmed glavnih razlogov za objavo in širjenje lažnih novic služenje denarja preko prikazovanja oglasov. Z namenom, da se prepreči ali vsaj zameji širjenje lažnih novic, se družabna omrežja trudijo na različne načine. Poleg razvoja orodij za prepoznavanje takšnih novic pripravljajo tudi različna izobraževalna orodja in nasvete uporabnikom. 

Tu je nekaj osnovnih vodil, ki vam bodo pomagala ohraniti kritičnost in lažje prepoznati lažne novice.

  • Če vas zanima neka tema ali polemika, pobrskajte nekoliko globlje. Preberite proti argumente, preverite, ali gre morda za starejšo sliko ali video, ki so ga preuredili in ga izvzeli iz konteksta.

  • Preverite vire. Poskušajte ugotoviti izvor informacij, ki jih berete in se prepričajte, da gre za zanesljive vire. Kadar berete članke, si oglejte njihove izvorne povezave. Gre za enega izmed najpreprostejših korakov, a si zanj le malo ljudi vzame čas. Spletni dnevniki (blogi) in novice so običajno povezani z drugimi spletnimi stranmi. Preklikajte skoznje in sami preberite izvorne informacije. Ugotovili boste, da si nekateri blogerji sploh ne vzamejo časa, da bi dejansko prebrali članek in le zapišejo svoj odziv na interpretacijo naslova.

  • Razlikujte med mnenjem in dejstvom.

  • Eden izmed najpomembnejših načinov za zaščito pred lažnimi novicami je kritično mišljenje. Bodite kritičen bralec. Dvomite o vsem, kar vidite. Postavljajte veliko vprašanj, raziskujte in bodite pozorni, če se stvari ne ujemajo. Pomembno je, da ostanete skeptični.

  • Pazite se domnevno resničnih zgodb, ki so se zgodile »prijatelju prijatelja.« To je običajna praksa urbanih mitov, da bi zgodba pridobila verodostojnost. Podobno ne domnevajte, da sklicevanje na nekoga zagotavlja legitimnost – lahko je del prevare!

  • Ne oblikujte mnenj na podlagi čustev – počakajte nekaj časa, preden se opredelite. Lažne novice so v veliko primerih namreč ustvarjene z namenom, da pri bralcih vzbudijo ekstremno reakcijo.

Lažne novice ali fake news so lahko za avtorje odličen vir zaslužka, zato sumljivim novicam ne verjemite in ne klikajte nanje. Če se zdi predobro, da bi bilo res, verjetno tudi je. Uporaba zdrave pameti je najboljša zaščita pred prevaro.

Verodostojnost informacij lahko preverimo na spletnih straneh, ki se ukvarjajo s preverjanjem informacij

Lažne novice (znane tudi kot neželene novice, psevdo novice ali lažne novice) je oblika novic, ki je sestavljena iz namernih dezinformacij ali prevar, ki se širijo prek tradicionalnih novic (tiskanih in predvajanih) ali spletnih družbenih medijev. Digitalne novice so vrnile in povečale uporabo lažnih novic ali rumenega novinarstva. Ponarejene novice se potem pogosto odzivajo kot napačne informacije na platformah družbenih medijev in občasno najdejo svojo pot tudi do običajnih medijev.

Lažne novice se običajno pišejo in objavljajo z namenom, da se zavedejo, da bi škodovali agenciji, subjektu ali osebi in / ali se tako finančno ali politično okoristili. Za povečanje bralstva pogosto uporablja senzacionalistične, nepoštene ali povsem izmišljene naslove. Podobno zgodbe in naslovi v „klik vabah“ (clickbait) prinašajo oglaševalske prihodke od te dejavnosti. Ustreznost lažnih novic se je v politiki po resnici povečala. Za medijske prodajalne je ključno, da pritegnejo gledalce na svoja spletna mesta, potrebna za ustvarjanje prihodkov od spletnega oglaševanja. Objava zgodbe z lažno vsebino, ki pritegne uporabnike, koristi oglaševalcem in izboljša ocene. Preprost dostop do oglaševalskih prihodkov na spletu, povečana politična polarizacija in priljubljenost družbenih medijev, predvsem Facebook News Feed-a, so vključeni v širjenje lažnih novic, ki tekmuje z legitimnimi novicami. V ustvarjanje in širjenje lažnih novic, zlasti med volitvami, so redno vpleteni tudi mnogi sovražni vladni akterji, ki so po nekaterih raziskavah tudi zelo uspešni.

Nekaj iz zgodovine Leta 522 pred našim štetjem po smrti perzijskega cesarja Cambysesa je skupina lovcev moči, ki jih je vodil Darius, razširila lažno novico, da človek, ki je nasledil Cambysesa, ni njegov brat in zakoniti dedič Bardia, ampak uzurpator. Skupina je nato uprizorila upor, ubila »lažnega Bardijo« in krono podelila svojemu poglavarju Dariju. Lažne so bile novice uporabljene za spodbujanje francoske revolucije iz leta 1789. Revolucionarni voditelji so trdili, da je bil zapor Bastille poln "junaških borcev za narod." Ko pa so stavbo zajeli, je vsebovalo le sedem zapornikov, vsi navadni kriminalci. Ko je prišlo do plime, so bile proti voditeljem revolucije uporabljene lažne novice. Robespierreja, najbolj radikalnega od revolucionarnih voditeljev, so obtožili, da se je na skrivaj poročil s hčerko Luja XVI, kot prvi korak k uveljavljanju krone. Za nagrado je dobil giljotino.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja 9.1.2022, Jezusov krst, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 10.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Winkler Roza Vitovlje 31, 8 dan

Torek 11.1.20222, Pavlin Oglejski

Šempas ob 18h za zdravje Šempas 167b

Sreda 12.1.2022

Šempas ob 18h + Dušan in Alenka Lenščak p. n. Ferjančič, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 13.1.2022

Ozeljan ob 18h + Pavlin Magdalena Ozeljan 66d

Petek 14.1.2022

Osek ob 18h + Ivan Krapež p. n. Kogoj Vitovlje 72

Sobota 15.1.2022

Šempas ob 8h + Vrban Martin Šmihel 18

2. navadna, nedelja verskega tiska

Ob 7.45 v Ozeljanu + starši Povšič in Živec Ozeljan

ob 9h v Oseku za Božji Blagoslov in varstvo osek

ob 10.30 v Šempasu za župnijo


 

Pomen in razlaga krsta

Kakor se življenje začenja z rojstvom na ta svet, se s krstom začne življenje v oni svet. Življenje se začne z rojstvom in to je za vsakega starša svet trenutek. Ko se človek rodi, se ga Jezus želi dotakniti, se mu približati, in to naredi s svetim krstom. Sveti krst je torej prvi Jezusov dotik, je prvi zemeljski dotik Boga.

Krst je tako vir in začetek vseh milosti, brez krsta ne moremo prejeti drugih zakramentov, drugih milosti in blagoslovov.


 


 

Katekizem Katoliške Cerkve nam pravi:

1213 Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu (“vitae spiritualis ianua”) in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom.

1214 Ta zakrament imenujemo krst po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško “baptizein”) pomeni “potopiti”, “utopiti”; “potopitev” v vodo naznačuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom (prim. Rim 6,3-4; Kol 2,12) kot “nova stvar” (2 Kor 5,17; Gal 6,15).

Kristjanu smo po svetem krstu čudovito obdarovani?V nas je po krstu namreč navzoč sam Jezus Kristus. On deluje v duši krščenca. Ljudje samo omogočimo prejemanje zakramenta. Tako zunanje dejanje krsta opravimo ljudje, Bog pa daje notranje prerojenje. Do prejema zakramenta svetega krsta je človek grešnik, saj je v stanju izvirnega greha. V njem ni milosti oziroma nadnaravnega življenja. Ni v prijateljskem razmerju z Bogom. Ni Božji otrok. Ni član Cerkve. Zato je za človeka prejem tega zakramenta tako bistven.

 

KAJ SE ZGODI PRI SVETEM KRSTU?

  • Bog človeku izbriše izvirni greh. Odraslemu človeku pri krstu odpusti tudi vse druge grehe, storjene do trenutka krsta.

  • Bog človeka iz grešnika prerodi v svetnika. Človek prejme posvečujočo milost, stanje svetosti. Ob krstu v duši ni več sledi greha.

  • Postane Božji maziljenec, božji izbranec.

  • Človek postane Božji otrok. Med Bogom in človekom nastane najtesnejša sorodstvena vez – Božja »posvojitev«.

  • Človek postane član novozaveznega Božjega ljudstva – član Cerkve.

  • Odpre se mu možnost, da bo postopoma prejemal še druge zakramente.

  •  Stopi na pot krščanstva, ki najbolj varno in zanesljivo vodi v večno življenje v nebesih.

 

KRŠČANSTVO JE POKLIC

Biti krščen, biti kristjan, je poklic. Na vsak poklic se je treba pripraviti. So leta študija in izpitov, je čas prakse in čas nenehnega izpopolnjevanja za vedno boljše opravljanje poklica. Bi bil lahko kdo dober inženir, zdravnik, profesor ali ekonomski tehnik, če bi hodil samo v prvi in drugi razred osnovne šole?

Na krščanski poklic, ki naj bi ga človek opravljal 24 ur na dan brez upokojitve vse do smrti, pa se mnogi pripravijo samo z nekajletnim veroukom; uro na teden. Ker to ne zadostuje, mnogi ne živijo kot kristjani. Božje življenje v njih zamre, opustijo versko prakso ali žive kot bi ne bili kristjani.

Pravi kristjan živi svoj poklic doma in v službi, v šoli in na ulici, pri športu in počitku. Poleti in pozimi. Med šolskim letom in v času počitnic. Doma in na dopustu. Na veliko noč in na Silvestrovo. Vsak delavnik in vsak dan. Ko je sam in ko je v družbi. V javnem in zasebnem življenju.

Živeti krščanski poklic pomeni: Živeti prvotno svetost! Pomeni trdno verovati v Boga. Vsak dan moliti z vsem srcem. Zavzeto sodelovati vsaj vsako nedeljo in vsak praznik pri sveti maši. Redno hoditi k sveti spovedi. Redno se hraniti z Jezusovim Telesom pri svetem obhajilu. Kdor živi kot zakonec, se poroči cerkveno! V času bolezni ali starosti gre k spovedi, prejme sveto obhajilo in bolniško maziljenje. Kristjan si bo močno prizadeval spolnjevati Božje in cerkvene zapovedi. Ljubi vsakega človeka.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 2. nedelja po Božiču, 2.1.20222, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 3.1.2022

Sv. Lucija ob 18h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Torek 4.1.20222

Ozeljan ob 18h + Radomir Pavlin Ozeljan 47

Sreda 5.1.2022

Šempas ob 18h za župnijo, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 6.1.2022, sveti trije kralji

Šempas ob 18h + Remec Gabrijela Osek 108, otroci darujejo za misijone.

Petek 7.1.2022

Osek ob 18h + Anton Winkler Vitovlje 31

Sobota 8.1.2022

Šempas ob 8h + Mirka in Rudolf Cernatič Šempas 14

Nedelja 9.1.2022, Jezusov krst

Ob 7.45 v Ozeljanu + Bogu v zahvalo in priprošnjo Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Marinčič Marjan Vitovlje 45h

ob 10.30 v Šempasu + Humar Vinko Šempas 185


 

Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.

Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.

Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.

Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + ... .

Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil.« Tako pravi odpev k hvalospevu Moja duša v drugih večernicah molitvenega bogoslužja današnjega praznika Gospodovega razglašenja. Grško ime zanj je epifania, pomeni pa razodetje Kristusovega mesijanskega veličastva. Modri so Otroka, h kateremu jih je pripeljala nenavadna zvezda, priznali za mesijanskega kralja in ga »razglasili« med svojimi rojaki. Ob čudežu spremenitve vode v vino na svatbi v Kani Galilejski, poroča evangelist Janez, je Jezus »začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo«. Pri Jezusovem krstu v reki Jordanu pa ga je nebeški Oče sam razglasil za svojega Sina.

Vzhodne krščanske Cerkve praznujejo 6. januarja praznik bogojavljenja Gospoda Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa kot enega največjih praznikov že od najstarejše dobe. Posvečen je Jezusovemu krstu v Jordanu, kjer se je razodelo njegovo božanstvo. Pri nas in po vseh deželah sveta, kjer so evangeljsko oznanilo sprejeli iz Rima, pa se današnji praznik v ljudskem govoru ne imenuje Razglašenje Gospodovo, ampak praznik Svetih treh kraljev. Izraza »razglašenje« in »trije kralji« si nista nasprotna, temveč se med seboj dopolnjujeta. Modri, o katerih piše na začetku drugega poglavja svojega evangelija sveti Matej, so že v prvi Cerkvi veljali za »prvence poganskega sveta«: v njih so bili na neki način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje.

Evangeljsko pripoved, ki se bere leto za letom pri praznični maši, je legenda dopolnila in pesniško olepšala. Modri so Detetu darovali tri darove zlato kot velikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku zato je ljudska domišljija dala vsak dar v roke enemu. Zgodaj je določila tudi njih imena, ki so se v teku časov spreminjala do sedanjih oblik: Gašper, Miha (Melhior), Boltežar (Baltazar). Vsebino številnih legend povzema naš narodopisec dr. Niko Kuret takole: »Srednji vek je na svoj način spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivolas – Gašper mladenič dvajsetih let Boltežar pa mož; tako naj bi bili simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi bili sveti trije kralji simbolično predstavljali pogane betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude - Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar pa hamitov, zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropca, Gašperja kot Azijca, Boltežarja pa kot Etiopca - črnca... Vsa ta dediščina srednjeveške pobožne domišljije se je skozi stoletja ohranila v naš čas. Po njej upodabljajo umetniki svete tri kralje na slikah in kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi je mož, tretji je črnec...« Domnevne ostanke svetih treh kraljev so hranili v stolnici v Kölnu ob Renu, kamor se je zgrinjalo veliko romarjev. Tudi pobožni Slovenci s Kranjskega, iz Štajerske in Koroške so radi romali v "Kelmorajn".

Na današnji praznik godujejo tisti, ki so jim starši izbrali ime Boltežar (Bolte, Boltež), Gašper in Melhior (Miha). Imenoslovec Janez Keber pravi, da so vsa ta tri imena na Slovenskem zelo redka.


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Sveta Družina 26.12.2021, dan samostojnosti in enotnosti, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Čeprav, zaradi korona krize, tudi letos ne bom mogel blagoslavljati domov, je prav, da se vseeno spolnite na svojega župnika.

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.12.2021

Sv. Lucija ob 18h v priprošnjo MB Vitovlje 45h

Torek 28.12.2021

Šempas ob 18h v čast trem srcem Šempas 33g

Sreda 29.12.2021

Šempas ob 18h + Nardin Marjo in Albina Šempas 111, molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 30.12.2021

Ozeljan ob 18h + Elen Karat Ozeljan

Petek 31.12.2021, šagra sv. Silvestra v Šempasu

Šempas ob 18h v zahvalo Presveti Trojici za vse milosti v tem letu

Srečno Novo leto, 1.1.2022. Božja Mati Marija

Osek ob 9h za vse pokojne Osek 45a

Šempas ob 10.30 v dober namen Šempas 163a

2. nedelja po Božiču, 2.1.20222

Ob 7.45 v Ozeljanu + Franc in Marija Fornazarič Šmihel 67

ob 9h v Oseku Materi Božji in Sv. Duhu v zahvalo in priprošnjo

ob 10.30 v Šempasu za župnijo


 

Družina je nastala po načrtu Boga, ki je človeka ustvaril kot moža in ženo in jima naročil: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo.« Božji Sin je kot človek Jezus postal član nazareške družine in s tem poudaril pomen družine za zdravo rast vsakega človeka. Zakonsko zvezo, iz katere naj raste družina, je povzdignil v zakrament, s katerim je posvetil tudi družinsko življenje.
Čaščenje nazareške družine je vsebovano že v praznovanju božične skrivnosti: v središču je Kristus, Božji Sin v podobi človeškega otroka, ob njem pa sta Marija kot Božja Mati in sv. Jožef kot Jezusov rednik, pred judovsko postavo njegov oče, in poglavar svete Družine.
Ko je papež bl. Pavel VI. med svojim romanjem v Palestino 5. januarja 1964 obiskal Nazaret, je med mašo v tamkajšnji baziliki govoril o nazareški družini kot šoli evangelija, molka, družinskega življenja in dela. »Nazaret je šola, v kateri začnemo razumevati Kristusovo življenje – to je šola evangelija ... O nazareška tišina, pri tebi naj se naučimo zbranosti in duhovnosti, da bomo pripravljeni poslušati navdihe in nauke pravih učiteljev ... Nazaret naj pove, kaj je družina, kaj njena skupnost ljubezni, kaj njena resna in preprosta lepota in njen posvečeni ter nedotakljivi značaj. Naučimo se, kako sladka in nenadomestljiva je vzgoja, ki jo dobimo v družini; naučimo se, kako velika je njena vloga na družbenem področju ... Tu v Nazaretu, v hiši tesarjevega sina, bi radi razumeli in počastili trdni in odrešilni zakon človeškega dela. Obnovimo naj zavest o vzvišenosti dela. Srčno želimo od tu pozdraviti delavce vsega sveta in jim pokazati njihovega velikega vzornika, njihovega Božjega brata, preroka vseh njihovih pravičnih teženj – Kristusa, našega Gospoda.«

Družina je izvir vsakega bratstva in kot taka temelj in prva pot miru, saj je poklicana, da širi svojo ljubezen v svet okoli sebe. (papež Frančišek) Naj nam Nazaret da razumeti, kaj je družina, kaj je njeno občestvo ljubezni, njena resnobna in sijoča le pota, njena posvečenost in nedotakljivost; naj se od Nazareta naučimo, kako blagodejna in kako povsem nenadomestljiva je vzgoja v družini. (sv. Pavel VI.)

Družina je prva in nenadomestljiva skupnost, kjer otrok vero doživi in se uči po njej živeti (Stanislav Lenič). Družina je skupnost s posebno močnimi medosebnimi odnosi: med zakoncema, med starši in otroci, med rodovi. Je skupnost pod posebnim poroštvom. In Bog ne najde boljšega poroštva od tega: ‘Spoštuj!’ (sv. Janez Pavel II.)

 31. december sv. Silvester335, papež

Zadnjemu dnevu v letu pravijo trdi Slovenci staro leto, a ne Silvestrov dan ali večer,« je proti koncu 19. stoletja zapisal slovenski narodopisec Ivan Navratil. Večerne plesne zabave in druge hrupne prireditve ob izteku starega in pričakovanju novega leta, ki so se razbohotile z duhom potrošništva, so bile našim prednikom neznane. Pred vstopom v novo leto so ljudje delali obračune sami s seboj. Ta večer je bil drugi sveti večer z družinskim obredom blagoslovitve doma in z molitvijo pred jaslicami. Kdor je mogel, se je udeležil zahvalnega opravila v župnijski cerkvi. Za mlajši rod pa je zadnji dan leta znan pod imenom ‘Silvestrovo’ ali ‘Silvester’. Dobil ga je po svetniku, ki se ga Cerkev spominja na zadnji dan koledarskega leta.
O življenju sv. Silvestra je ohranjenih veliko zgodb in legend, manj pa zanesljivih zgodovinskih podatkov, čeprav je vodil Cerkev v prelomnem obdobju njene zgodovine – v času, ko je cesar Konstantin dal kristjanom v rimskem cesarstvu svobodo in enakopravnost. Po vsej verjetnosti se je rodil v Rimu, kjer je kot mladenič bral na tablah na Kapitolu razglas cesarja Avrelijana o preganjanju kristjanov in o razglasitvi sončnega boga za najvišje rimsko božanstvo. V moški dobi je doživel Dioklecijanovo preganjanje, med katerim si je prislužil častni naziv ‘spoznavalec’: kot diakon papeža Marcelina je namreč obiskoval kristjane v ječah in jih hrabril.

Sv. Silvester je zavetnik domačih živali; priprošnjik za dobro letino krmilnih rastlin in za srečno novo leto.

Kot diakon in kasneje kot duhovnik je služil še trem papežem. Po smrti papeža Miltiada leta 314 je bil izvoljen za rimskega škofa in kot 32. naslednik apostola Petra je Kristusovo Cerkev vodil enaindvajset let – do leta 335. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da bi on spreobrnil in krstil cesarja Konstantina. Pač pa drži, da je s Konstantinovo pomočjo papež Silvester I. v Rimu zgradil tri veličastne cerkve: svetega Odrešenika (zdaj svetega Janeza) v Lateranu, ki je ostala do danes rimska škofovska cerkev, torej papeževa stolnica, sv. Petra ob vatikanskem griču in sv. Pavla ob Ostijski cesti. Cesar Konstantin je dal Cerkvi ne le svobodo, temveč tudi mnoge izjemne pravice, zato si je prilaščal odločujočo vlogo v njej in samega sebe označil kot ‘škofa za zunanje zadeve’. Pogubne posledice cezaropapizma, kakor se poseganje svetnih vladarjev na cerkveno področje imenuje, je bolj kot Rim čutil Bizanc, ki ga je Konstantin povzdignil v svojo prestolnico in ga po sebi imenoval Konstantinopel.
Za vlade papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325. Na njem so opredelili versko resnico, da je Kristus pravi Bog in pravi človek ter sestavili vero, ki jo molimo pri maši.
Papež Silvester I. je umrl 31. decembra leta 335. Njegov spomin se obhaja že od leta 354.

V času vladanja papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325.

Silvester je eden prvih svetnikov, ki niso bili mučenci. Upodabljajo ga s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo.

Na staro leto ali Silvestrovo je drugi sveti večer, zato po izročilu tudi kajenje, kropljenje in molitev, nato pa veselo pričakovanje novega leta in praznovanje v družinskem krogu.

10 NAJPOGOSTEJŠIH NOVOLETNIH ZAOBLJUB

  1. Več časa preživeti z družino

  2. Redno telovaditi ter izgubiti kilograme

  3. Postati bolj samozavestni

  4. Prenehati kaditi

  5. Na splošno bolj uživati v življenju

  6. Prenehati piti alkohol

  7. Poravnati dolgove

  8. Naučiti se nekaj novega

  9. Pomagati drugim

  10. Postati bolj organizirani


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 4. adventna nedelja, 19.12.2021, danes ob 14h adventna spoved v Oseku, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Božična devetdnevnica

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.12.2021

Sv. Lucija ob 18h vsi + Ličen Osek 46

Torek 21.12.2021

Šempas ob 18h + Katarina Badalič Šempas 176

Sreda 22.12.2021

Šempas ob 18h +Matevž Plešej in + Batič Šempas 156, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 23.12.2021

Ozeljan ob 18h + Loverčič in Mervič Ozeljan 37

Petek 24.12.2021, sveti večer

Ozeljan ob 18h + Jordan Kogoj Ozeljan, po maši pohod z baklami

Ozeljan ob 20h + Matej Loverčič Ozeljan 37, pred mašo igrica

Osek ob 22h + Vinko Zornik Vitovlje 45h

Božič 25.12.2021, vsem želim blagoslovljene Božične praznike

Šempas ob 00 +Ciril Cernatič Šempas 158

Ozeljan ob 7.45 za srečno vožnjo

Osek ob 9h za zdravje in Božje varstvo Osek

Šempas ob 10.30 + Podgornik Jožef Šempas 13b

Sveta Družina 26.12.2021, god tudi sv. Štefana, in dan samostojnosti in enotnosti

Ob 7.45 v Ozeljanu + Oliva in Željko Škarabot Šmihel 40

ob 9h v Šempasu + Komel in Volčič Šempas 27a

ob 10.30 Sv. Lucija za župnijo, po maši blagoslovi: otrok, soli, vode, kruha, vina in konj

Božič – praznik Jezusovega rojstva

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje. Nekateri duhovniki, da bi za ta dan zadostili vsem potrebam, začenjajo že zgodaj na svet večer. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.

»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu in na tiste, ki ga sprejmejo in na tiste, ki ga zavržejo ali se zanj ne zmenijo. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

Brez jaslic ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.

Pesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si ne moremo predstavljati božiča.

Božični čas traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje Jezusovega skritega življenja in začenja javno oznanjevanje Božjega kraljestva.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 3. adventna nedelja, 12.12.2012, celodnevno čaščenje in adventna spoved v Šempasu, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.12.2021

Sv. Lucija ob 18h + starši Čebron Vitovlje 86

Torek 14.12.2021

Šempas ob 18h v zahvalo Šempas

Sreda 15.12.2021, začetek božične devetdnevnice

Šempas ob 18h v čast Svetemu Duhu Šempas, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 16.12.2021

Ozeljan ob 18h + Alojzija Terčič Ozeljan 47

Petek 17.12.2021

Osek ob 18h + Martina Kogoj p. n. Baša

Sobota 18.12.2021

Šempas ob 8h + iz družine Murovec Šempas 120

4. adventna nedelja, 19.12.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu + Pisk Stanislav Ozeljan 3

ob 9h Osek za župnijo

ob 10.30 v Šempasu + Krkoč Danilo Šempas 6e

ob 14h sv. spoved v Oseku, zadaj si za vrstni red vzemite listke


 


 


 


 


 


 


 


 

PRIČAKOVANJE ODREŠENIKOVEGA ROJSTVA JE ZAME NEKAJ VESELEGA

Advent je čas, ko pričakujemo rojstvo Jezusa, ki nam prinaša odrešenje. V pričakovanju tega dogodka se po družinah vsak večer zbiramo, molimo, pojemo, veseli pričakujemo ... Zanima pa me, zakaj je v cerkvi v tem času vijolična bogoslužna barva, ki me spominja na post, na maše za rajne. Ali ni pričakovanje nekaj veselega, čisto nekaj drugega kot postni čas, kjer se moramo očistiti številnih pomanjkljivosti. Vem, da je v adventu naš zgled Janez Krstnik, ki je tudi oznanjal, da se je treba pripraviti na prihod s postom in pokoro ... V Ognjišču sem celo prebral, da je bil nekdaj tudi v adventu post. Morda od tod ta povezava tudi z bogoslužno barvo, čeprav jaz adventni čas doživljam popolnoma drugače. Pričakovanje Jezusovega rojstva bi moralo izzveneti veliko bolj optimistično in nikakor ne preveč zamorjeno ...
Slavko

S svojim pismom ste odprli pomembno temo – advent kot čas priprave na božični praznik. Žal je v našem času adventni čas med ljudmi izgubil pravi pomen, saj je ‘veseli december’ ‘požrl’ advent. Že kmalu po vseh svetih naša mesta začnejo krasiti z lučkami in drugimi božičnimi okraski in začne se ‘božični čas’, kakor včasih slišimo. O adventnem času pa nič ... Zato je vaše pismo priložnost, da se vprašamo o pravem pomenu adventa.
Imate prav, da so po vzorcu postnega časa kot priprave na veliko noč, že od 6. stoletja uvedli advent kot pripravo na božič. Ponekod so post pred božičem začeli po sv. Martinu (11. novembra). God sv. Martina je bil nekakšen ‘jesenski pust’, ko so zadnjič jedli meso (pomislimo na ‘Martinovo gos’) podobno kakor na pust pred postnim časom.

Lahko rečemo, da sta se v tradiciji ohranili dve temeljni značilnosti adventnega časa: resna priprava in priprava, polna upanja in veselja. O prvi pripravi na božični praznik sem že nekaj napisal. To značilnost je adventni čas ohranil tudi med našimi predniki, saj je bil to čas resne priprave na božič. Znane so zlasti zgodnje jutranje maše (zornice), ki so se jih udeleževali. Tudi za ceno žrtve. Poleg družinske molitve so poudarjali adventno spoved, s katero so v srcu pripravili prostor za novorojenega Zveličarja. Lahko bi rekli, da je ‘vzor’ te priprave Janez Krstnik, resni ‘adventni pridigar’, ki svoje rojake in nas resno in včasih tudi ostro opozarja, naj se pripravimo na Odrešenikov prihod.
Drugi vidik adventnega časa je veselo pričakovanje, ki ga tudi vi omenjate. Vzor tega veselega in skrivnostnega pričakovanja je Božja Mati Marija. Strokovnjaki za bogoslužje poudarjajo, da ima zato advent ‘marijanski značaj’. Marija je gotovo najbolj ‘intenzivno’ pričakovala Jezusovo rojstvo. Njeno pričakovanje je bilo veselo, polno upanja. Tako naj bo tudi naše pričakovanje. Če res pričakujemo Odrešenika, potem v tem pričakovanju ni prostora za ‘zamorjenost’, kakor vi pravite, ampak za upanje in notranje veselje. Tako veselje nima nič skupnega s hrupnim veseljačenjem.
Zato si za adventni čas naredimo načrt, kako ga bomo preživeli. Kaj bomo po naukih ‘adventnega pridigarja’ popravili v svojem življenju in kakšno adventno ‘nalogo’ si bomo zadali? Kakšna dobra dela opravili? V Sloveniji začetek posta sovpada s tednom Karitas (letos s koncem tega tedna) in na prvo adventno nedeljo v glavi mašni prošnji lepo molimo: “da bi prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli”.
Priprava na božič ima tudi svoje pasti. Pred prazniki, tudi pred božičem, se rado zgodi, da zaradi številnih obveznosti in opravkov postanemo živčni. V tej napetosti rado ‘poči’ v odnosih. Hudo je, če tik pred praznikom pride do prepira v družini ali med najbližjimi. To potem pokvari praznovanje. Dramski igralec Gregor Čušin pravi, da se nekaj dni pred prazniki rado ‘kaj’ zgodi (pri tem misli na kakšno ‘razbitino’ v hiši), nekaj ‘se razbije’, kar očeta spravi v slabo voljo. Zato Čušinovi že nekaj let pred božičem sedejo in se dogovorijo: »Od sedaj naprej do božiča se ne kregamo, ne sme biti trdih besed. Naj se zgodi karkoli, gremo mirno naprej. Najtežje je nama z ženo, ker se ne smeva jeziti nad otroki. Ta dogovor nam pomaga, da vstopimo v praznike ‘pomirjeni’.« Zgled Čušinove družine je lahko navdih tudi za nas, da v adventu zlasti skrbimo za kakovostne medsebojne odnose. Naj nam pri tem pomaga molitev, tudi skupna in zlasti družinska, pa tudi obisk maše. Slednje je bila vedno tradicija v duhovnem življenju. To nam bo pomagalo k veselemu pričakovanju božiča, ki ga tudi vi omenjate.
V adventu je mašni plašč res vijoličaste barve, ki je sicer znamenje spokornosti, a nam ta čas obenem sporoča neizmerno veselo novico, da se bo rodil Jezus, ki nam bo blizu, saj ga je angel napovedal kot Emanuela, kar pomeni ‘Bog z nami’ (prim Mt 1,23). Naj nam to veselo sporočilo polepša adventni čas in nas spodbudi, da ga bomo v veselju dejavno preživeli.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 5.12.2021, 2. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Oseku, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

Danes ob 18h Miklavževanje v Ozeljanu

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 6.12.2021, sv. Miklavž

Sv. Lucija ob 18h za zdravje Osek

Torek 7.12.2021, sv. Ambrozij

Šempas ob 18h Danijela Mihelj Šempas 193a

Sreda 8.12.2021, brezmadežno spočetje Device Marije

Šempas ob 18h + Andrej Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 9.12.2021

Sv. Lucija ob 18h Zornik Vinko Vitovlje

Petek 10.12.2021

Osek ob 18h za mamo Rozalijo p. n. Gleščič Osek 84

Sobota 11.12.2021

Šempas ob 8h + Marija in Jožef Humar Šempas 167b

3. adventna nedelja, 12.12.2012, celodnevno čaščenje in adventna spoved v Šempasu

Ob 7.45 v Ozeljanu + Mavrič Šmihel 54

ob 9h sv. Lucija Milojka Povšič Osek 71, pogrebna

ob 10.30 v Šempasu + Vida Cernatič Šempas 158

ob 14h sv. spoved zadaj si za vrstni red vzemite listke

Celodnevno čaščenje v Šempasu 12.12.2021, pri vseh mašah birmanci sodelujejo z prošnjami, zahvalami in podajo birmansko obljubo.

Celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

ob 10h (pred mašo) veroučenci in mladina;

ob 11.30 po maši bogoslužni sodelavci;

ob 12.30 tiha meditacija;

13.30 molitvena skupina;

Vsi ste povabljeni, da sodelujete po svojih zmožnostih.

zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30.

 

Zahvala vsem župljanom in župljankam Šempaske in Ošeške župnije,

ki so se resnično velikodušno odzvali z darovi za adventne venčke in

z nakupom sveč za vse svete.

Hvala vsem, ki so v svoja srca sprejeli trpeče brate in sestre.

 


 


 


 


 

SINODA

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo posvet o gospodarskih in pastoralnih zadevah, ki jih moramo v doglednem času, v roku petih let, kot traja članstvo ŽPS, spremeniti in opraviti. Poiščimo odgovorne posameznike, ki bi lahko pomagali pri izpolnitvi načrta.

Pripravimo pogovor in srečanje s skupino SRCE, ki je namenjena spremljanju in vključevanju ločenih v Cerkev.

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

V sinodalnem gradivu: Duhovnost skupne hoje je poklicana, da postane vzgojno načelo za oblikovanje človeka in kristjana, družin in skupnosti. Kako vzgajamo ljudi, zlasti tiste, ki imajo v krščanski skupnosti odgovorne vloge, da bi bili bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega in sodelovati v dialogu?

Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti?

Katera orodja nam lahko pomagajo prebrati dinamiko kulture, katere del smo, in kako ta vpliva na

naš slog Cerkve?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Duh sinodalnosti ostane med nami, če ga neprestano gojimo in zanj skrbimo. Kako je v naši župniji poskrbljeno za stalno izobraževanje in vzgojo sodelavcev? Ali bi lahko rekli, da ta vzgoja krepi sposobnost medsebojnega poslušanja, sodelovanja, dialoga? Bi lahko bila tudi sodobna kultura, katere del smo, naša učiteljica pri delu v skupnem

vinogradu? Kaj se lahko naučimo od nje ?

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

Na katere načine v župniji pridobivamo nove voditelje župnijskih skupin oz.

nove župnijske sodelavce in jih uvajamo v njihovo delo?

Na katere načine skrbimo za rast v veri župnijskih sodelavcev, za njihovo

strokovno usposabljanje za delo v župniji? Kako bi to lahko še izboljšali?

Kako v župniji skrbimo za duhovno oblikovanje pastoralnih sodelavcev?

Na katere načine v naši župniji, kristjanom vseh starosti, pomagamo

prepoznavati njihove darove, sposobnosti in razločevati njihovo poklicanost?

Na kakšen način bi župnijskemu občestvu približali odgovornost za

krščansko rast slehernega člana župnijske skupine.

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo srečanja za bralce, krasilce in druge sodelavce v župniji.

Organiziramo duhovno obnovo za člane ŽPS in druge sodelavce, mogoče v

adventnem ali postnem času. Poskrbimo za versko, kulturno prireditev,

recital v okviru praznika župnije, farnega zavetnika, dneva celodnevnega

čaščenja…

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 1. adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov venčkov, 28.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 29.11.2021

Sv. Lucija ob 18h + Julij Samokec Vitovlje 52

Torek 30.11.2021

Šempas ob 18h za dobrotnike Šempas 163

Sreda 1.12.2021

Šempas ob 18h + Janko Winkler Šempas 13a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 2.12.2021

Sv. Lucija ob 18h Bogu in MB v priprošnjo in zahvalo Vitovlje

Petek 3.12.2021, prvi petek, pol ure pred mašo molitve pred Najsvetejšim

Osek ob 18h Bogu in Mariji v zahvalo in priprošnjo

Sobota 4.12.2021

Osek ob 10.30 sv. krst z mašo za trdnost naših družin p. n. Osek 16a

5.12.2021, 2. adventna nedelja, celodnevno čaščenje v Oseku

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v priprošnjo za zdravje Osek, celodnevno čaščenje v Oseku

ob 10.30 v Šempasu + Podgornik Jožef Šempas 13b, 8 dan

ob 18h Miklavževanje v Ozeljanu, (ni maše, samo igrica)

 

5.12. 2. Adventna nedelja: celodnevno čaščenje v Oseku

- 10-11h prvoobhajanci in otroci do 6. Razreda

- 11-12h birmanci in srednješolci

- 12-13h osebna molitev

- 13-14h možje in fantje

- 14-15h žene in dekleta

- 15h sklep in blagoslov z Najsvetejšim

 

Škofijska gimnazija Vipava vabi učence, njihove starše in druge zainteresirane na dan odprtih vrat,

ki bo v soboto, 11. 12. 2021, z začetkom ob 9.00. Preko povezav, ki bodo objavljene na www.sgv.si,

 boste lahko na daljavo vstopili med dijake. Ta dan bo v šoli in dijaškem domu skoraj običajen šolski

dan.


 

SINODA

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Sinodalna Cerkev je

sodelujoča in soodgovorna: vodstvo in verniki (laiki) smo v enaki meri odgovorni za

skupni vinograd. Bi lahko rekli, da se v vaši župniji izvaja oblast na način, ki dopušča

enakovredno sodelovanje vernikov? Lahko zase trdite, da se znotraj občestva čutite

poklicani k sodelovanju z vodstvom in ali to sodelovanje aktivno sprejemate? Imate

dovolj glasu za soodločanje o ciljih in sredstvih skupnega dela.

8. OBLAST IN SODELOVANJE

Kaj skupaj verniki in župniki naredimo za pluralizem? Kaj naredimo, da privabijo

ljudi k sodelovanju? Koliko je mnenje laikov upoštevano?

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Pripravimo pogovor o sodelovanju in o vodstvu v župniji, škofiji, o prevzemanju

odgovornosti vernikov. Na mestu bi bila pričevanja o služenju in odgovornosti na

določenih področjih v družbi in Cerkv

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

V sinodalnem gradivu: V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem,

ki temelji na soglasju, to pa izhaja iz skupne poslušnosti Duhu. S katerimi postopki in

metodami skupaj razločujemo in sprejemamo odločitve? Kako jih lahko izboljšamo?

Kako spodbujamo sodelovanje pri odločanju v hierarhično strukturiranih

skupnostih? Kako je razčlenjen postopek pripravljanja odločitve (ang.

decision-making) s trenutkom sprejemanja odločitve (ang. decision-taking)? Kako in s

katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost (ang. accountability)?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Krajevna Cerkev (župnija)

je sicer hierarhično urejena skupnost, hkrati pa mora delovati v duhu soodločanja

vseh vpletenih. Bi lahko trdili, da vi osebno soodločate pri procesu sprejemanja

pomembnih odločitev? Če da, kakšen je pri vas postopek oblikovanja in dokončnega

sprejetja neke odločitve? Če ne, kje vidite svoje mesto v tem procesu, da bi bili tudi sami del

odločanj

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

Na kakšen način se v župniji sprejemajo odločitve o načinu izvajanja pastoralnih dogodkov?

Ali v župniji poteka razprava o gospodarskih projektih, o načrtih kaj je nujno?

Ali so laiki (npr.člani ŽGS) pripravljeni prevzeti nadzor nad gospodarskimi načrti?

Ali je župnik voljan deliti podatke z njimi?

Kako kot kristjan in kot župnijska skupnost presojamo ljudi, ki jim je razpadel

zakon? Jih skušamo razumeti? Jim ponujamo možnost vključitve v župnijsko delovanje?

Ali sta pastoralna in prosvetna dejavnost Cerkve usklajeni? Kako preprečiti

razdrobljenost dejavnosti, oz. priti k načrtnemu in celovitemu delovanju?

Mnogi ne morejo prejeti sv. obhajila zaradi življenjskega položaja, v katerem so se

znašli (zunajzakonske skupnosti, ločeni in ponovno civilno poročeni...)Kako jim

razložiti, da so ravno tako povabljeni k občestvu Cerkve? Kako opozoriti tiste, ki

nevredno pristopajo k sv. obhajilu?

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; Nedelja Kristusa Kralja, 21.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 22.11.2021, sv. Cecilija

Osek ob 18h + Vetrih Nejc Osek 72

Ob godu sv. Cecilije zavetnica cerkvenih pevcev vsem našim pevcem čestitamo in se jim zahvaljujemo

Torek 23.11.2021

Ozeljan ob 18h za župnijo

Sreda 24.11.2021

Šempas ob 18h + Mirko, Andrej in Marija Bensa Šempas 167b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 25.11.2021

sv. Lucija ob 18h + Žimčevi Osek 23

Petek 26.11.2021

Osek ob 18h + Jože Zelić Osek 73

Sobota 27.11.2021

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 6, ob 14h v Oseku izdelovanje adventnih venčkov

1. adventna nedelja, nedelja Karitas, blagoslov venčkov

Ob 7.45 v Ozeljanu v čast usmiljenemu Srcu Jezusovemu

ob 9h v Oseku + Olga in Franc Živec Vitovlje83b

ob 10.30 v Šempasu + Krkoč Danilo Šempas 6e, 8 dan

Pri mašah blagoslov adventnih venčkov.

Birmanci 7. razreda naredijo venčke za cerkve, birmanci 8. razreda pa jaslice.

Tudi letos bomo sodelavke Župnijske Karitas izdelovale adventne venčke, ki bodo v šempaski  in ozeljanski cerkvi na voljo od nedelje 21. 11. 2021. V Oseku bodo venčki na voljo teden kasneje 27.11.2021. Denar, ki ga boste darovali za venčke, bo namenjen našim sovaščanom v stiski.

 

Cerkveno petje

NAMEN CERKVENEGA PETJA
Cerkveno petje je pomemben del čaščenja Boga že vse od začetka krščanstva, ki ga je utemeljil Jezus Kristus. Petje je namreč del glasbene umetnosti, katerega uporaba v bogoslužju udeležencem pričara pečat nadzemskosti in jih ponese v duhovno zamaknjenost Božje bližine.

Če je v začetnih stoletjih naše Cerkve prevladovalo v bogoslužju enoglasno (koralno) petje, se je v poznejših stoletjih, z razvojem glasbene umetnosti in prihodom orgel v Božje hiše, cerkveno petje povzpelo do zavidljivih višin, čemur pa lahko parirajo le tista cerkvena občestva, ki razpolagajo z dovolj kakovostnim pevskim zborom in s strokovno usposobljenim zborovodjem.
Vendar pa je cerkveno petje (uglasbene molitve, hvalnice, prošnje, češčenja...) mogoče izvajati tudi zgolj s pojočim cerkvenim občestvom, ki se tisti hip nahaja pri bogoslužju (brez usposobljenega pevskega zbora in zborovodje torej). Vendar pa je v tem primeru zahtevnost cerkvene glasbe ustrezno poenostavljena oz. prilagojena, z glasbeno spremljavo orgel ali tudi brez nje. Takšno cerkveno petje povečini označujemo kot »ljudsko«.

Cerkvena glasba je bistven del svete liturgije, ima enak namen kot liturgija, to je Božja čast in posvečevanje ljudstva. Krasi, olepšuje in dviga liturgično besedilo v svet glasbene lepote, zato mora biti tudi glasba liturgije vzvišena, umetniška, splošna, sveta in dostojna. Cerkvena glasba kot sestavni in bistveni del svete liturgije je uzakonjena od najvišje cerkvene avtoritete in ima svoje zakone.

Glasba pri bogoslužju dopolnjuje besedilo, ga glasbeno komentira in slika na še bolj razumljiv način in ga tako približa človekovi duševnosti in razumu, da le-ta postaja vse bolj doživet pri doživljanju umetnostne lepote v religiozni glasbi. Liturgična glasba je pretežno vokalnega značaja, ki je v svojem bistvu odevanje, stopnjevanje ali razlaganje besedila z glasbo.

Religiozno besedilo je tisto, ki je počelo glasbenih misli, glasba je odvisna od vsebine besedila. Pri tej spojitvi glasbe in besedila gre za tesno zvezo, ki je odločilna za celotno zgradbo cerkvenih kompozicij. Pri cerkveni vokalni glasbi je glasba odvisna od vsebine besedila. Prav gotovo vsebuje glasbena vsebina v cerkveni glasbi nekaj čudovitega, osvajajočega, večnega in kozmičnega. Cerkvena glasba večinoma hrepeni po besedilu, da s tem še bolj oznanja svojo idejo. (Trobina 1972, 19 – 21).
 

VLOGA ZBORA V ŽUPNIJI

Povzeto po: Tadeja Račel: Mesto in vloga pevskih zborov v župnijski pastorali, diplomsko delo

Zbori so nosilci cerkvenega življenja, ki s svojim petjem večajo lepoto svetih obredov in so lahko dober pripomoček pri pastoralnem delu. Zbor je urejeno večglasno petje, kjer vsak glas opravlja natančno določeno vlogo v sozvočju z drugimi glasovi, da je glasba prijetna poslušalcem in užitek za pevce (Glas naših zborov 2 1999, 11).Vloga zbora v župniji je raznolika in večplastna. Prvotno se v njem združujejo ljudje, ki jih petje in glasba veselita. Organizirana pevska skupina je pomembna za splošno ozračje in duhovno rast in v župniji še kako dobrodošla.

Prav preko glasbe in petja je marsikateri pevec v zboru poglobil krščansko vero. Zbor vabi ljudi vseh starosti, da se mu pridružijo, da sodelujejo pri župnijskem delu in sooblikujejo bogoslužje. Posameznik se v zboru nauči poslušati drugega, takrat ko poje, kot tudi v družabnem delu. Zbor je skupnost in ne poznamo niti ene institucije, ki bi tako načrtno gojila in v svoje življenje vsadila zborovsko petje, kot ga je prav Cerkev. Seveda pa to še ne pomeni, da je slika zborovskega petja v vsaki župniji rožnata.

Marsikje prihaja do težav zaradi pomanjkanja pevcev, ponekod nimajo zborovodje, zaradi menjave generacij, drugje pa odnosi med župnikom in zbori niso taki, kot bi morali biti. Petje na koru je večkrat nekakšen ekshibicionizem, razkazovanje; pevci se kažejo, kakor da bi imeli koncerte, kar pa je zelo zgrešeno. Pričakujejo, da bodo vsakič pohvaljeni in so hitro užaljeni, kadar od ljudi sploh ne dobijo povratne informacije. Včasih jih je težko prepričati, da so vendarle sodelavci bogoslužja in da morajo povezovati ljudi z dogajanjem na in ob oltarju. Zato sta sveti Frančišek in sveta Klara šla tako daleč, da sta hotela preprečiti poudarek na melodiji in petju. Da bi prišla do izraza vsebina, sta odklonila melodije. Prav vsak župnik in župljan se rad pohvali s kakovostjo zbora, veliko težje pa ga je moralno podpirati, spodbujati in se tudi zanj žrtvovati. Samoumevno se nam zdi, da župnijski pevski zbor dobro poje, pozabimo pa, koliko ur prostega časa je potrebnega, koliko pevskih vaj, da zbor poslušljivo zveni. Glasba in petje v cerkvi nista sama sebi namen ampak sta sredstvo in ne cilj. Glasba mora odgovoriti na liturgično dogajanje, zato je pomemben tesen stik med korom in oltarjem. Cerkveni glasbeniki morajo poznati svoje pevske sposobnosti, velja pa tudi potrpežljivost in sodelovanje ter zaupanje duhovnika.

Ob vsem tem ne smemo pozabiti na cerkveno občestvo, kajti namen cerkvene glasbe je utelesiti pravo tišino občestva in petje, ki ne prispeva k poslušanju tišine je prazno. Sveti Avguštin je upravičeno zapisal: »Novi človek ve, kaj je nova pesem. Petje je izraz veselja, in če smo še bolj pozorni, je izraz ljubezni«.

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 33. navadna nedelja 14.11.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 15.11.2021

 

Sv. Lucija ob 18h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 16.11.2021

Ozeljan ob 18h za župnijo

Sreda 17.11.2021

Šempas ob 18h + Humar Kazimir in Marija Šempas 186a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 18.11.2021

Ozeljan ob 18h + g. Bric in g. Rusijan

Petek 19.11.2021

Osek ob 18h + Remec Zdravkio in Ermina Osek 72

Sobota 20.11.2021

Šempas ob 8h v zahvalo Šempas 163a

Nedelja Kristusa Kralja, 21.11.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu + Terčič Šmihel 51

ob 9h v Oseku + Badalič Karlo Osek 91

ob 10.30 v Šempasu v zahvalo za 30. let zakona

Tudi letos bomo sodelavke Župnijske Karitas izdelovale adventne venčke, ki bodo v šempaski  in ozeljanski cerkvi na voljo od nedelje 21. 11. 2021. V Oseku bodo venčki na voljo teden kasneje 27.11.2021. Denar, ki ga boste darovali za venčke, bo namenjen našim sovaščanom v stiski.

 

SINODA
Molitev za sinodo:

Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo Ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered. Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti. Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.

Poslušati.

Mislim, da je to drža,ki si jo vsak želi; da bi bil slišan in da bi znal

poslušati. A zanjo se je treba vzgojiti in si vzeti čas.

Vse delujoče skupine v župniji naj pri svojih srečevanjih zavestno odmerijo

del časa (med rednim srečanjem) poslušanju. Morda na začetku, morda na

koncu- nekaj minut, ki jim ne bo sledil komentar ali povzetek, ampak samo

pripoved enega od članov o doživetjih tistega dne,(Če je skupina bolj zrela

lahko vsakokrat nekdo pripravi tudi kakšno pričevanje).

Pripravimo pričevanje starostnikov, članov naše župnije, kako jim je vera v

Boga pomagala premagati preizkušnje življenja.

Poslušati tudi Boga, slediti navdihom Sv.Duha. Iz naši obredov, sv. maše je v

veliko krajih izginila tišina. Vpeljimo zopet čas za tišino med mašo (kot

včasih po pridigi, ali po obhajilu), za začetek s par besedami povabimo ljudi v

tišino, osmislimo jim zakaj ta tišina, da ne bo to samo nestrpno čakanje kdaj bo kaj.

3. SPREGOVORITI

V sinodalnem gradivu: Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru

(gr. parresia), torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kako

spodbujamo svobodnega in pristnega duha komunikacije v skupnosti in njenih

sestavnih delih, brez dvoličnosti in preračunljivosti? Kaj pa v odnosu do družbe,

katere del smo? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako

deluje odnos z medijskim sistemom (ne samo s katoliškimi mediji)? Kdo govori v

imenu krščanske skupnosti in kako te ljudi izbiramo?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Vsi smo povabljeni k

pogumnemu in neustrašnemu govoru: ali bi za našo župnijo lahko rekli, da je

nam in večini vernikov dana možnost spregovoriti? Se čutite dovolj pogumni, da

spregovorite na glas, ko je potrebno pričevati za Resnico? Kaj vas pri tem

ovira? Kaj lahko naredite vi osebno, da bi bil glas vaše župnije bolj slišan tudi v

širši lokalni skupnosti?

3. SPREGOVORITI

Imeti v župniji skupine ljudi, v katerih si ljudje upajo spregovoriti o sebi, kjer

vedo, da bodo pogovori ostali v tem krogu in se ne bodo širili okrog, kjer so

ljudje lahko takšni, kot so.

Kako bi lahko v okviru obstoječih skupin župljanom ponudili več možnosti za

pogovor?

Naloge, ki jih lahko uresničimo:

Spregovoriti. V delujočih skupinah je pogovor že navzoč. Kako doseči tiste,

ki niso v nobeni skupini (zakonska, svetopisemska, molitvena, mladinska,...)

Morda župnija organizira občasne pogovorne skupine (moški zajtrk, žene ob

kavi, bralna skupina – pogovor o prebrani knjigi).

Morda na župnijski spletni strani odpremo stran ki jo oblikujejo mladi.

Na dekanijski ali škofijski ravni (ponovitev v različnih krajih škofije)

organizirano tečaj komunikac

4. PRAZNOVATI

V sinodalnem gradivu: »Skupna hoja« je mogoče le, če temelji na skupnem

poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično

obhajanje navdihujeta in usmerjata našo »skupno hojo«? Kako navdihujeta

najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh

vernikov v bogoslužju in izvrševanju posvečevalne službe? Koliko prostora je

namenjenega opravljanju služb lektorja in akolita?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: »Skupna hoja« je

mogoče le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju

evharistije: kako pomembno mesto ima po vašem mnenju skupna molitev z

drugimi verniki in reden obisk svete maše pri ustvarjanju dobrih odnosov v

vaši župniji? Kako se to vidi? Ali se sami čutite dovolj nagovorjene, da bi bolj

sodelovali pri bogoslužju? Bi bili pripravljeni nekoga osebno nagovoriti, da

pristopi kot sodelave

4. PRAZNOVATI

Kakšni kristjani, ki obhajamo evharistijo v naši župniji smo: veseli ali žalostni, dejavni ali

zdolgočaseni, razumevajoči do družin z malimi otroki ali ljudje ki na otroke gledamo kot na motilce?

Kaj to pove o naši veri?Kakšni so sadovi našega skupnega nedeljskega praznovanja, potem ko

odidemo iz cerkve? Kako v nedeljo izraziti občestvenost po sv. maši ? Kako živeti občestvenost tudi

med tednom?

Kaj me pri obhajanju bogoslužja ovira in kaj priteguje v osebno in občestveno srečanje z živim

Bogom? Kaj bi v naši župniji še lahko naredili za globoko in doživeto obhajanje bogoslužja?

Kako bi znova poživili molitev občestva za družine in njihove člane?

Na kakšen način bi družine spodbudili k družinski molitvi?

Maše za družine?

Mnogim različni zakramentalni simboli ali znamenja ne povedo skoraj nič več. Zato je eden od

izzivov kako družinam pomagati spoznati ta »jezik« zakramentov in ga pričeti uporabljati.

Konkretizirajmo situacije, v katerih bi lahko družina iz posameznega zakramenta bolj zavestno

črpala moč za življenje, reševanje problemov, uresničevanje dobrih del. Aktualizacija posameznega

zakramenta v vsakdanjem življenju.

Ali poznam pogoje za vredno prejemanje evharistije? Kako zaznavam učinke evharistije v mojem

vsakdanjem življenju? Znamo biti evharistija za druge?

Kaj storiti za bolj slovesno branje Božje besede pri bogoslužju.

Oznanila župnij Šempas in Osek; 32. navadna – zahvalna nedelja, 7.11.2021

srečanje zakonskih jubilantov, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 8.11.2021

 

Sv. Lucija ob 18h + Samokec Julij Vitovlje 52

Torek 9.11.2021

Ozeljan ob 18h v priprošnjo sv. Jožefu in DM Ozeljan 24

Sreda 10.11.2021

Šempas ob 18h + Albina Špacapan Šempas 163a, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 11.11.2021

Ozeljan ob 18h + Drašček Miro Ozeljan 32a

Petek 12.11.2021

Osek ob 18h + Šauli Julijana Osek 69

Sobota 13.11.2021

Šempas ob 8h + iz družine Rijavac Šempas 163a

33. navadna nedelja 14.11.2021

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v zahvalo Osek 4b, šagra sv. Martina blagoslov novega vina in nove albe

ob 10.30 v Šempasu v zahvalo za 80. let življenja Šempas 185


 

Deset tematskih jeder za preučevanje v sinodalnem dogajanju

I. TOVARIŠI NA POTI

V sinodalnem gradivu: V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v vaši krajevni

Cerkvi »hodi skupaj«? Kdo je del tega, čemur pravite »naša Cerkev«? Kdo nas prosi, naj hodimo

skupaj? Kdo so tovariši zunaj cerkvenega dosega? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju,

izrecno ali dejansko?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: V Cerkvi in družbi smo drug ob

drugem na isti poti: nekateri hodimo bolj skupaj, drugi so morda nekoliko bolj oddaljeni. Bi

lahko prepoznali konkretne osebe (ali skupine), ki spadajo v prvo in tiste iz druge skupine. Kako

močna je po vašem mnenju skušnjava, da bi razmišljali v smislu »naši«/«vaši«.

Kako župljani spodbujamo medsebojno povezanost in tako gradimo živo občestvo?

Kaj prispeva k temu, da se med župljani tkejo pristne prijateljske vezi? Katere so ovire za

spodbujanje medsebojne povezanosti? Katere so še odprte priložnosti?

Kje bi družine v župniji potrebovale pomoč? Imate v pastorali župnije načrt, ki vključuje

dejavnosti za družine od tistih,ki bolj sodelujejo, do tistih ki se ne odzivajo?

Kakšne aktivnosti bi morala organizirati župnija, da bi privedla čim več družin v objem

župnijske skupnosti? Kako župnija sprejema in se posveča novim družinam?

Katere stvari so pomembne za medsebojno povezanost in večjo odgovornost drug za drugega v

župniji? Kakšne oblike medsebojnega druženja in povezovanja vernikov v vaši župniji poleg udeležbe pri

sv. maši še obstajajo?

Katere darove,sposobnosti prepoznavamo pri vernikih, ki še niso dejavno vključeni v življenje

župnije? Kako bi ti župljani s svojimi darovi obogatili našo župnijo? Kdo jih bo povabil k

sodelovanju? Kako?

Naloge, ki jih lahko uresničimo: Skupaj na poti. Začutiti občestvo. Župljani, ki so v župniji bolj

aktivni so razdrobljeni v različnih skupinah. Sinoda nas kliče da stopimo korak naprej.

Občestvenost je širša. Morda za začetek, da bi se začutili vsaj vsi tisti, ki hodimo k nedeljski

maši. Kaj če bi na vnaprej določeno nedeljo – enkrat mesečno (npr. prva nedelja v mesecu) po

nedeljski maši zadržali ljudi pred cerkvijo (za 10-15.min), da se slišimo, da se pogovarjamo, da

se začutimo. Z eno drobno malenkostjo (pladenj piškotov,ali kozarec soka,) Kdo od mladih ali

skavtov pritegne v svoj krog prisotne otroke in z njimi izvede kakšno animacijsko igrico; če je

več otrok lahko naredimo mlajšo in starejšo skupinico. Če je slabo vreme gremo v župnijsko

dvorano. Morda si župnijski svet razdeli vloge po mesecih za celo leto….Začnemo z

nekajminutnim postankom,lahko kakšen mesec ponudimo kaj več, kakšen bazar,srečelov, pesem,

izmenjavo knjig….Zaključek teh mesečnih nedelj pa naj bi bil župnijski (farni)dan.


 

II. POSLUŠATI

V sinodalnem gradivu: Prvi korak je poslušanje, za kar je treba brez predsodkov odpreti um in

srce. Koga »mora« naša krajevna Cerkev »poslušati«? Kako poslušamo laike, zlasti mlade in

ženske? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Koliko prostora namenimo glasu

manjšin, zavrženih in izključenih? Ali prepoznamo predsodke in stereotipe, ki nas pri poslušanju

ovirajo? Kako poslušamo družbeni in kulturni kontekst, v katerem živimo?

Prevod sinodalnega gradiva v naš jezik in naša vprašanja: Prvi korak je poslušanje, za kar je

treba brez predsodkov odpreti um in srce: bi lahko rekli, da vam osebno v vaši župniji kdo

prisluhne? Bi zase lahko rekli, da prepoznate osebe (ali skupine) v župniji, ki bi jim bilo potrebno

še posebej prisluhniti? Menite, da med sodelavci v župniji obstajajo predsodki, ki so ovira za to,

da bi nekoga dobro slišali? Kateri so?

Oznanila župnij Šempas in Osek; 31. navadna- žegnanjska nedelja, 31.10.2021, nova ura – zimski čas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek vsi sveti, 1.11.2021

Ozeljan 0b 7.45 + starši Klamič Ozeljan 54, po maši na pokopališču molitve za rajne

ob 9.15 v Šmihelu na pokopališču

ob 10.30 v Šempasu + Ljubica Bregar Šempas 163a, po maši na pokopališču molitve za rajne

ob 14h Osek v zahvalo za zdravje Osek 108, po maši na pokopališču molitve za rajne

Sv. Lucija ob 15.30 na pokopališču molitve za rajne

Torek 2.11.2021, spomin vseh rajnih

Ozeljan ob 18h + Jermolj Ozeljan 25a

Sreda 3.11.2021

Šempas ob 18h v zahvalo in priprošnjo Šempas 168b, po maši molitve pred Najsvetejšim

Četrtek 4.11.2021

Sv. Lucija ob 18h + Ažman Jože Vitovlje 63d

Petek 5.11.2021

Osek ob 18h + Jože Zelič Osek 73, 8 dan

Sobota 6.11.2021

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 6

32. navadna – zahvalna nedelja, 7.11.2021

srečanje zakonskih jubilantov

Ob 7.45 v Ozeljanu + Mervič Majda Šmihel 33

ob 9h v Oseku Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo Vitovlje 45m, srečanje zakonskih jubilantov

ob 10.30 v Šempasu srečanje zakonskih jubilantov, maša za jubilante

Naša vera v Kristusa bi nam morala preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na "mrtve"


 

1.novembra praznujemo praznik vseh svetih. Uradno državno poimenovanje tega dneva je dan spomina na mrtve, skrajšano dan mrtvih. Dve popolnoma različni poimenovanji za isti praznik – prvo lahko doživljamo kot polno upanja (vsi sveti), drugo kot nekaj žalostnega, morečega, dokončnega.

So naši pokojni res mrtvi …

Tako rekoč nedopustno je, da bi kristjani zavestno ali pomotoma uporabljali izraz “dan mrtvih”. Naša vera v Kristusa, ki je z vstajenjem premagal smrt in tako tudi vsem nam odprl vrata večnosti, bi nam morala namreč preprečevati, da bi na naše preminule gledali kot zgolj na “mrtve”.

Mrtvi. Kako moreč in dokončen izraz. Kaj je v resnici mrtvega, ko nekdo umre? Kristjani verujemo, da umre le telo, naš fizični oklep oziroma lupina. Duša ter vse, kar jo je za časa našega zemeljskega življenja oblikovalo, pa se – tako upamo – združi z Bogom. Zato si vse življenje prizadevamo za to, da bi nekoč tudi mi dosegli večno življenje, v katerega vstopamo skozi nevidna vrata smrti našega fizičnega telesa.


Apostol Pavel je v prvem pismu Korinčanom o razliki med zemeljskim in nebeškim ‒ večnim védenjem zapisal: “Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12)

Potemtakem so naši preminuli ali pokojni še kako živi. Morda bi lahko celo rekli, da so na nek način bolj živi kot mi, ki smo še ujeti v omejene dimenzije časa in prostora. Imajo namreč spoznanje in védenje, ki je našemu omejenemu umu za zdaj še skrito.

Vsi sveti – praznik, ki nas povezuje z večnostjo

Na spletni strani Slovenske škofovske konference o prazniku vseh svetih piše: “To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.”

Na praznik vseh svetih se torej ljubeče spominjamo vseh naših rajnih, ki se že veselijo v večni Božji svetlobi. V molitvi pa se jim priporočimo tudi sami, naj pri Bogu posredujejo za naše slabosti in šibkosti, da se jim bomo nekoč, ko bo umrlo naše umrljivo telo, pridružili tudi mi.

Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24.10. 2021.misijonska nedelja, pri mašah sodelujejo s prošnjami in zahvalami in rožni vencem birmanci in njihovi starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 25.10.2021 Dan suverenosti

Sv. Lucija ob 19h + brati in starši Drožina Vitovlje 86

Torek 26.10.2021

Ozeljan ob 19h + Dora Pavlin Ozeljan 48

Sreda 27.10.2021

Šempas ob 8h v zahvalo in priprošnjo Šempas 162b

Četrtek 28.10.2021

Ni maše

Petek 29.10.2021

Ni maše

Sobota 30.10.2021

Polane na vojaškem pokopališču ob 16h za žrtve vojn in za mir

31. navadna- žegnanjska nedelja, 31.10.2021, nova ura – zimski čas

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Marjan Marinčič Vitovlje 45h

ob 10.30 v Šempasu + Suzana in Joško Žgavec p. n. Ferjančič

1.11.2021 Vsi sveti bo razpored kot običajno.

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.

Po cerkvah v župniji so na voljo sveče za potrebe Karitas. Priporočen dar je 2€. Dar je namenjen ljudem v stiski. Karitas

Papeževa poslanica ob misijonskem dnevu 2021

Pandemija je izpostavila in okrepila bolečino, osamljenost, revščino in krivice, ki so jih mnogi že trpeli, in je razkrinkala naše lažne gotovosti, drobitve in polarizacijo, ki nas tiho trgajo. Najbolj krhki in ranljivi so še bolj doživljali svojo ranljivost in krhkost. Doživeli smo malodušje, razočaranje, napor; in celo prilagodljiva grenkoba, ki jemlje upanje, se je lahko polastila naših pogledov. Mi pa »ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa, Gospoda, sebe pa le kot vaše služabnike zaradi Jezusa« (2 Kor 4,5). Zato slišimo, da v naših skupnostih in naših družinah doni beseda življenja, ki odmeva v naših srcih in nam pravi: »Ni ga tukaj, temveč je bil obujen« (Lk 24,6); beseda upanja, ki razbije vsak determinizem in tistim, ki pustijo, da se jih dotakne, daje svobodo in smelost, ki sta potrebni, da se postavijo na noge in ustvarjalno iščejo vse možne načine, da bi živeli »zakramentalno« sočutje bližine Boga z nami, ki nikogar ne zapusti ob cesti. V tem času pandemije zaradi skušnjave, da bi v imenu zdrave družbene distance zamaskirali in upravičili brezbrižnost in apatijo, je nujno poslanstvo sočutja, ki je sposobno iz potrebne razdalje narediti prostor srečanja, skrbi in spodbujanja. »Kar sva videla in slišala« (Apd 4,20), usmiljenje, ki sva ga bila deležna, se spremeni v oporno točko verodostojnosti, ki nam omogoči, zavzetost, da bi ustvarili »družbeno pripadnost in


 

solidarnost, za katero smo zastavili čas, vnemo in dobrine« (okrožnica Vsi bratje, 36). Njegova beseda nas vsak dan osvobaja in rešuje izgovorov, zaradi katerih se zapiramo v najhujše dvome: »Tako in tako je vse isto, nič se ne bo spremenilo.« In ob vprašanju: »Zakaj bi se moral odpovedati svoji varnosti, svoji udobnosti in zadovoljstvom, če ne vidim nobenih pomembnih sadov?«, odgovor ostaja vedno isti: »Jezus Kristus je premagal smrt in je vsemogočen. Jezus Kristus živi resnično« (prim. Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 275), in želi, da bi tudi vi živeli, da bi bili bratski in sposobni temu upanju dati gostoljubje in ga deliti. V trenutnih razmerah so nujno potrebni misijonarji upanja, ki so, združeni z Gospodom, sposobni preroško opozarjati, da se nihče ne reši sam.

Kot apostoli in prvi kristjani tudi mi recimo z vso močjo: »Ne moremo, da ne bi govorili o tem, kar smo videli in slišali« (prim. Apd 4,20). Vse, kar smo prejeli, vse, kar nam je Gospod postopoma podaril, nam je dal, da bi to zastavili in zastonjsko podarili drugim. Kakor apostoli, ki so videli, slišali in otipali Jezusovo odrešenje (prim 1 Jn 1,1-4), se tudi mi danes lahko dotaknemo trpečega  in slavnega Kristusovega mesa v vsakdanji zgodovini ter najdemo pogum, da bomo z vsemi delili usodo upanja, tisto zanesljivo znamenje, ki se rodi iz zavesti, da nas Gospod spremlja. Kot kristjani Gospoda ne moremo zadrževati zase, saj evangelizacijsko poslanstvo Cerkve kaže njegovo celostno in javno vrednost pri preobrazbi sveta in pri skrbi za stvarstvo.

Povabilo za vsakega od nas
Tema Svetovnega misijonskega dneva letos: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20) je povabilo vsakemu od nas, da »poskrbimo« in povemo, kaj nosimo v srcu. To poslanstvo je in je vedno bilo istovetnost Cerkve: »Cerkev obstaja, da evangelizira« (sv. Pavel VI., Apostolska spodbuda O oznanjevanju evangelija, 14). Življenje naše vere v osebni osami ali v zaprtosti v majhne skupine oslabi, izgubi preroškost ter sposobnost čudenja in hvaležnosti. Njegova lastna dinamika zahteva vedno večjo odprtost, ki je sposobna doseči in objeti vse. Prve kristjane, ki še zdaleč niso popustili skušnjavi, da bi se zaprli v elito, sta privlačila Gospod in novo življenje, ki ga je on podaril, da bi šli med ljudstva in pričevali o tem, kar so videli in slišali: Božje kraljestvo je blizu. To so delali z velikodušnostjo, hvaležnostjo in plemenitostjo, ki so lastne tistim, ki sejejo vedoč, da bodo drugi uživali sad njihove pridnosti in žrtve. Zato rad mislim, da »so tudi najbolj šibki, omejeni in ranjeni lahko [misijonarji] na svoj način, ker je vedno treba dopustiti, da se dobro posreduje, pa čeprav biva skupaj z veliko krhkostjo« (Posinodalna apostolska spodbuda Kristus živi, 239).

Na Svetovni misijonski dan, ki ga vsako leto obhajamo na predzadnjo nedeljo v oktobru, se hvaležno spominjamo vseh ljudi, ki nam s pričevanjem svojega življenja pomagajo obnoviti našo krstno obvezo biti velikodušni in veseli apostoli evangelija. Spominjamo se zlasti tistih, ki so bili sposobni oditi na pot, zapustiti deželo in družino, da bi evangelij mogel brez odlašanja in brez strahov doseči vse kotičke ljudstev in mest, kjer je toliko življenj žejnih blagoslova.

Premišljevanje njihovega misijonskega poslanstva spodbuja, naj bomo pogumni in naj vztrajno prosimo »gospodarja žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Lk 10,2). Zavedamo se namreč, da poklicanost k poslanstvu ni stvar preteklosti ali romantični spomin na neke druge čase. Jezus danes potrebuje srca, ki so sposobna živeti poklicanost kot resnično zgodbo ljubezni, ki jih bo napotila, da bodo šli na obrobja sveta in postali glasniki in orodja sočutja. In gre za klic, ki ga Jezus namenja vsem, čeprav ne vsem na isti način. Spomnimo se, da obstajajo obrobja, ki so blizu nas, v središču nekega mesta ali v lastni družini. Obstaja tudi vidik vesoljne odprtosti ljubezni, ki ni geografska ampak bivanjska. Vedno, zlasti pa v tem obdobju pandemije, je pomembno večati vsakdanjo sposobnost širjenja našega kroga, da bi dosegli tiste, ki jih sami po sebi ne bi imeli za »svoj svet zanimanja«, čeprav so blizu nas (prim. okrožnica Vsi bratje, 97). Živeti poslanstvo pomeni prizadevati si, da bi gojili enake misli, kot so v Jezusu Kristusu in skupaj z njim verovati, da je ta, ki je ob meni, tudi moj brat in sestra. Naj njegova sočutna ljubezen prebudi tudi naša srca in nas vse naredi za učence misijonarje.


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 17.10.2021, 29. navadna nedelja, rožni venec molijo člani Karitas, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 18.10.2021

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v zahvalo in priprošnjo za zdravje Vitovlje

Torek 19.10.2021

Ozeljan ob 19h v čast usmiljenemu Jezusu Ozeljan 19b, ob 20h srečanje zakonske skupine

Sreda 20.10.2021

Šempas ob 19h + Humar Marija Šempas 186b, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 21.10.2021

Ozeljan ob 19h + Ivan Košuta Ozeljan 53, 30 dan

Petek 22.10.2021

Osek ob 19h + Šauli Julijana Osek 69, 8 dan

Sobota 23.10.2021

Šempas ob 8h za župnijo,

Dan suverenosti ob 17h na Sveti Gori maša v zahvalo, vodi jo škof dr.Bizjak Jurij

24.10. 2021.misijonska nedelja, pri mašah sodelujejo s prošnjami in zahvalami in rožni vencem birmanci in njihovi starši

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku v zahvalo p. n. Bremec

ob 10.30 v Šempasu + Pavla in Alojz Samokec Šempas 61b

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.

Po cerkvah v župniji so na voljo sveče za potrebe Karitas. Priporočen dar je 2€. Dar je namenjen ljudem v stiski. Karitas


 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 10.10.2021, 28.navadna nedelja, rožni venec molijo prvoobhajanci in njihovi starši, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 11.10.2021

Sv. Lucija ob 19h v priprošnjo sv. Jožefu Vitovlje 45h

Torek 12.10.2021, sv. Maksimiljan Celjski

Ozeljan ob 19h za vse + Jermolj Ozeljan 19b

Sreda 13.10.2021

Šempas ob 19h + iz družine Ušaj Šempas 33g, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 14.10.2021

Sv. Lucija ob 19h Bogu in MB v priprošnjo za zdravje Vitovlje

Petek 15.10.2021, sv. Terezija Avilska

Osek ob 19h vsi + Badalič Osek 42

Sobota 16.10.2021

Šempas ob 8h v dober namen Šempas 63c

17.10.2021, 29. navadna nedelja, rožni venec molijo člani Karitas

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Miran in Stanka Bovcon Osek 6

ob 10.30 v Šempasu + iz družine Grmek Šempas 63c

24.10.2021 ob 17h gostuje v šempaski cerkvi župnijski pevski zbor Filipa Terčelja iz Šturij, ki ga vodi Marinka Šuštar. Na orglah pa ga bo spremljala Ana Trošt.


 

 

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 27, navadna nedelja, roženvenska, 3.10.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 4.10.2021, sv. Frančišek Asiški

Osek ob 19h + Gleščič Miroslav Osek 93, po maši ŽPS Šempas

Torek 5.10.2021

Ozeljan ob 19h v zahvalo in priprošnjo trem srcem

Sreda 6.10.2021

Šempas ob 19h + iz družine Ušaj in Mladovan Šempas 33g, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 7.10.2021, roženvenska Mati Božja

Ozeljan ob 19h v zahvalo Ozeljan 47

Petek 8.10.2021

Osek ob 19h v zahvalo in priprošnjo Osek

Sobota 9.10.2021

Šempas ob 8h za zdravje Šempas 131a

10.10.2021, 28.navadna nedelja, rožni venec molijo prvoobhajanci in njihovi starši

Ob 7.45 v Ozeljanu za župnijo

ob 9h v Oseku + Danilo Rijavec Vitovlje 84

ob 10.30 v Šempasu + Humar in Rajsar Šempas 131a

Zakaj sploh še hoditi v cerkev?

Recimo, da ste član nekega kluba ali združenja. Nekateri člani te organizacije govorijo ali počnejo stvari, ki jih ne odobravate. Nekatere od njih morda celo zalotijo pri kršenju zakona. V takem primeru verjetno ne bi več želeli biti član tega kluba. Tega vam nihče ne bi zameril.

Številni ljudje imajo tak pogled na Cerkev. Cerkev je že preživljala čase korupcije, škandalov in odtujenosti. V sodobni družbi, v kateri resnico razumemo kot stvar osebne izbire, nekateri dvomijo, ali ima organizirana religija sploh še kakšen pomen.

Ta dvom je dolga leta pripomogel k odtujitvi ljudi od Cerkve. 

Vendar Cerkev ni družabni klub. Cerkev je pot k Bogu. Čeprav duhovnost lahko iščemo in bi jo morali iskati sami, posamično čaščenje Boga ni nadomestilo za Kristusovo telo, ki ga predstavlja Cerkev.

 

Bog je tam, tudi v svoji človečnosti

Mnogi so se odvrnili od Cerkve zaradi zlorab. Ljudje so bili prizadeti, česar ni mogoče zanikati. Paradoksalno je, da čeprav so se zlorabe vedno dogajale – ker Cerkev sestavljajo ljudje s svojo nepopolno in grešno naravo –, to še ne pomeni, da Bog ne more biti v Cerkvi oziroma da ga tam ni mogoče najti.

Jezus sam je obljubil, da bo tam. V Matejevem evangeliju pravi:

»Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«
Mt 18,20

Jezus ni postavil pogoja, da morata biti ta dva ali trije brez greha, da bi bil med njimi Bog.


 

Odgovorni smo drug drugemu

V predhodnih vrsticah Jezus reče apostolom:

»Karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Mt 18,18

Jezus Petru naloži tudi to, naj svojemu bližnjemu ne odpusti le sedemkrat, temveč do sedemdesetkrat sedemkrat (Matej 18,22).

Ti odlomki nas opominjajo, naj svoje brate in sestre v Kristusu kličemo k odgovornosti, namesto da bi grešni naravi dovolili, da nas razdvaja. Pomagajmo drug drugemu na poti svetosti. Bistvo krščanstva je v iskanju ravnovesja med usmiljenjem in pravičnostjo – vsi moramo odpuščati, ker je tudi nam odpuščeno.


 

»Ljudje, ki hodijo v cerkev, so hinavci!«

To je verjetno res, kajti hinavce najdemo povsod. Znova je treba poudariti, da Cerkev – podobno kot katero koli drugo ustanovo – sestavljajo nepopolni ljudje. Toda naš odnos z Bogom zadeva nas same. Bog nas ni poklical, da sodimo druge. Kako vemo, da je nekdo hinavec? Ker sodimo druge.

V Matejevem evangeliju nam Jezus govori:

»Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu?« Mt 7,1–4

Bolje je, da poskrbimo za svojo lastno dušo, kot da svoje duhovno stanje zanemarjamo z obsojanjem drugih.

»Toda jaz Sveto pismo berem doma!«

Če imamo Sveto pismo, ne potrebujemo Cerkve – to je tehten argument. Poleg tega, kaj človek sploh lahko še pove, česar Kristus že ni? 

Edina težava je v tem, da je Kristus sam ustanovil Cerkev, kot lahko znova preberemo v evangeliju po Mateju:

»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva.«
Mt 16,18–19

Morda se nam zdi, da nas Sveto pismo lahko zadostno nahrani, toda Sveto pismo nam govori, da tudi mi potrebujemo Cerkev.

V Matejevem evangeliju je zapisano: »Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar,« to pomeni izobčenec, oseba, ki nima vere.

Nihče ni tako popoln, da ne bi potreboval Cerkve

Cerkev je nepopolna, ker jo sestavljajo nepopolne osebe. Toda Cerkev kot Kristusovo telo obstaja zato, da skupaj »lahko postajamo popolni, kakor je popoln (naš) nebeški Oče« (Mt 5,48). 

Vsi smo grešniki, vendar si vsi lahko prizadevamo za svetost. Prizadevajmo si za svetost s skupnimi močmi.

Članek je prevedel Mario Jurišić. P

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 26.9.2021, 26. navadna, slomškova nedelja, volitve v ŽPS in GŽS, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 27.9.2021

Osek ob 19h na priprošnjo sv. Roku za dušno in telesno zdravje Osek 4b

Torek 28.9.2021

Ozeljan ob 19h + Ivan Košuta Ozeljan 53, 8 dan

Sreda 29.9.2021, Mihael, Gabrijel in Rafael nadangeli

Šempas ob 19h za zdravje Šempas 131, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 30.9.2021, Hieronim

Ozeljan ob 19h + Špacapan Ozeljan 114

Petek 1.10.2021, Terezija deteta Jezusa

Osek ob 19h + Olga Živec Vitovlje 83b

Sobota 2.10.2021, angeli varuhi

Šempas ob 8h po namenu prijatelja, ob 19h v Šmihelu koncert sakralne glasbe

27, navadna nedelja, roženvenska, 3.10.2021

ob 9h v Oseku + Marc Boris p. n. Osek 93, rožni venec molijo pevci

ob 10.30 v Šempasu + Velikonja in Jermolj, rožni venec moli molitvena skupina

ob 16h v Šmihelu šagra, maša v čast sv. Mihaelu za vse, ki obnavljajo in skrbijo za cerkev, po maši druženje

 

MISLI BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Anton Martin Slomšek

+ Ne pozabimo v veselju trpljenja, da nas sreča ne pohujša! Tolažimo se v trpljenju s prihodnjim veseljem, da ne obupamo.

+ Delajmo zvesto, čeravno nam nihče na roke ne gleda. Bog nas vidi, on bo naš plačnik.

+ Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi: ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno - se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.

+ Prenapeta struna poči in prenapeta beseda slabo opravi. Ne ženi previsoko nobene reči! Ne pikaj in ne lizaj, povej pa vsakemu, kar mu gre, toda po meri in pa spodobno!

+ Nič ne pomaga pritoževanje; potrebno je dejanje vsakemu stanu - zvestoba vsakemu delu. Zvestoba bo dala boljše ljudi in boljše čase.

+ V luži se veliko grdega zarodi, še več hudega v srcu lenega človeka.

+ Le za trojno suknjo skrbite otrokom: za poštenost, delavnost in pobožnost; vse drugo jim bo navrženo.

+ V mladosti imaš začeti kaj si pritrgovati in potrpeti, da boš odrastel zdrav in srčen korenjak, ne pa mehkužen meglenjak.

+ Delaj veselo; delo je božji dar, ki nam zemljo polepša, živež poslajša, nam zdravje ohrani in nas greha obvarje.

+ Drevo, ki se preveč košati, malo sadja ali nič ne zarodi. Tudi z mladino se tako godi.

+ Kdor prerad obeta, zaupanje drugih od hiše pomete in ponavadi mož beseda ni. Če več obljubimo, kakor dopolnimo, svoje poštenje zgubimo.

+ Dajmo Bogu, kar je božjega, in Bog nam bo dal, kar je potrebnega za dušo in telo.

+ Česar se človek v mladosti navadi, vse svoje žive dni zna.

+ Narodi so kakor veje enega drevesa in ne smejo ovirati drug drugega. Vsak narod naj ima svoj prostor, v katerem se najlepše razvija in prinaša največ sadu prave omike, resničnega napredka.

+ Čim večja je naša svoboda, tem večja je naša odgovornost pred Bogom.

+ Molitev je nebeška pošta: po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol.

+ Prizadevajmo si vsa, še tako majhna dela, zvesto opravljati, tudi majhnih dobrih del veliko storiti.

+ Vsi se v večnost odpravljamo. Ali pa se tudi na srečno smrt pripravljamo? Vse naše dejanje in nehanje, vse naše potovanje je hoja k našemu grobu. Daljna priprava na smrt mora biti vse naše življenje.

+ Tri korake je naredil naš Dobri Pastir: iz nebes na zemljo, z zemlje na križ, s križa v tabernakelj, da med nami biva, se daruje in nas hrani.

+ Molitve in dobra dela, ki niso iz dobrega namena, so drevo brez sadja. Če naše delo nima dobrega namena, je kakor prazno listje na drevju.

+ Starši in vzgojitelji; dajte si dopovedati z znamenji časa in spoznajte, da človek, ki je vero izgubil, ne pozna več nobene postave in nobenih mej.

+ Slovenščina, mila beseda naše matere, naj nam bo ravno tako draga kakor zemlja, na kateri je naša zibel tekla.

+ Vsaka hiša ima svojo sončno in senčno stran. Vsak človek ima svoje slabe in dobre lastnosti. Ni tako hudobnega, da bi v kakšni reči dober ne bil. Pa tudi tako dober ni nobeden, da bi se kaj ne pregrešil.

+ Tisti, ki božji previdnosti vse izroče, živijo zadovoljno. Bog daje dobre in hude letine, pošlje dobre pa tudi hude oblasti. Pustimo Boga gospodariti!

+ Starši, ne naveličajte se učiti in svariti svoje otroke, moliti zanje! Dokler je drevo še mlado, se lahko zravna, staro se zlomi!

+ Slabi prijatelji so kakor sončna ura, ki le tako dolgo kaže, dokler sonce sije. Ko se sonce skrije, tudi sence na uri ni.

+ Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen! Skrbi, da boš več dobrega storil, kakor govoril. Varuj se prilizovanja, izogibaj se psovanja in zasmehovanja.

+ Otrokom vse dovoliti pomeni storiti jih nezadovoljne za vse žive dni. Kdor želi srečno starost dočakati, se ne sme v mladih letih razvaditi.

+ Tri reči imej vedno pred očmi: božje oko, ki vse vidi, božje uho, ki vse sliši, in pa tisto knjigo, v katero zapiše Bog vsako tvoje dejanje.

 

Zapisnik seje župnijskega pastoralnega sveta Župnije Šempas z dne 9. septembra

2021 v prostorih učilnice župnišča v Šempasu

Oznanila župnij Šempas in Osek; 19.9.2021, 25 navadna nedelja , internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 20.9.2021

Osek ob 19h + iz družine Badalič Osek 6b

Torek 21.9.2021

Ozeljan ob 19h v zahvalo za uslišane prošnje Šmihel 18

Sreda 22.9.2021

Šempas ob 19h v čast usmiljenemu Jezusu za Klavdija in Adrijana, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 23.9.2021

Ozeljan ob 19h + Breda Širok Ozeljan

Petek 24.9.2021, Anton Martin Slomšek

Osek ob 19h vsi pokojni Pegan Vitovlje 82b

Sobota 25.9.2021

Šempas ob 8h + starši Šempas 131

26.9.2021, 26. navadna, slomškova nedelja, volitve v ŽPS in GPS

ob 7.45 v Ozeljanu za zdravje Šmihel 18

ob 9h v Oseku Bogu in MB v zahvalo Osek 6b

ob 10.30 v Šempasu za župnijo

Priprava na zakon: 2021/22
Vsi trije termini obsegajo dve celodnevni srečanji in sicer dve
zaporedni soboti (celodnevni program od 9. do 19. ure z vmesnim časom za
odmor in kosilo v lastni režiji).
Lokacija je vedno Frančiškanski samostan Kostanjevica (Kapela),
Škrabčeva ulica, Nova Gorica.
Če se bodo razmere zaostrile, se bomo dogovorili pa za obliko na daljavo.
1. tečaj: 6. in 13. november.
2. tečaj: 5. in 12. februar
3. tečaj: 21. in 28. maj s. Mateja

 

Seja ŽPS Šempas 9.9.2021.

Prisotni: Zvonka Žižmond, Milena Černe Vidal, Nelida Pavlič, Suzana Susič, Anka Volk, Marko

Vovk, Tanja Martelanc in Joško Tomažič.

 

1. Župnijski pastoralni svet se je pričel z uvodno molitvijo. Sledila je septembrska uvodna misel Slabotnost, nežnost in usmiljenje Sv. Jožefa iz Ko je orodje pospravljeno na svoje mesto …: kreposti in zgled svetega Jožefa (priročnik za člane župnijskega pastoralnega sveta). Brali smo o vlogi sv. Jožefa pri vzgoji Jezusa in sprejemanju slabosti v nas samih. Za osebni razmislek smo se pogovarjali o tem, kdaj čutimo Božje usmiljenje. Nekateri ga vsak dan, drugi, ko so na tleh itd. Pogovarjali smo se tudi o tem, ali sami svojim bližnjim izkazujemo nežnost in usmiljenje. Včasih nam to uspeva bolj, včasih pa manj. Poskušali bomo preseči naše slabosti in slediti zgledu sv. Jožefa.

2. Milena Černe Vidal je prebrala zadnji zapisnik župnijskega pastoralnega sveta s konca

avgusta 2020. Vse točke zapisnika je svet soglasno potrdil.

3. Nadaljevali smo s koronsko tematiko. G. župnik je povedal, da morajo pevci v cerkvi peti

z maskami. Veroučenci lahko obiskujejo pouk pod istimi pogoji kot obiskujejo šolanje v

javnih šolah, Verouk je namreč pouk o krščanski veri.

4. Volitve za izbiro kandidatov za nov župnijski pastoralni svet bodo 26. 9. 2021 in bodo

trajale en teden. Po maši se bodo razdelili volilni listki, lahko se bo vzelo tudi listek za tiste, ki

so doma in se maše iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo udeležiti, v cerkvi bo

postavljena volilna skrinjica. Najbolje je da volite takoj po maši. Lahko pa prinesete listek še do naslednje nedelje v cerkev. Vsak lahko napiše – predlaga v pastoralni svet dve ženski, dva moška in dva mlada ( mlada naj bosta stara od 16 do 30 let ). Prav tako lahko predlaga do 5. kandidatov v gospodarski svet. Kandidati naj bodo verni in delavni člani naših občestev. Potrebno je napisati priimek ime in naslov ali vsaj vas. Seveda smo se dogovorili tudi glede sestave volilne komisije.

5. Člani sveta so predlagali, da bi se zopet pričel mladinski verouk. Vodenje bi lahko prevzel

g. župnik in nekaj mladincev. Verouk bi lahko tudi združili s pripravo za animatorje.

6. Stična mladih se bo letos odvijala kot celodnevni program v Stični. Mladi se morajo sami

prijaviti na spletni strani in slediti navodilom, ki jih bodo prejeli.

7. Praznovanje Sv. Mihaela v Šmihelu bo 3. 10. 2021 popoldan. Če bo vreme dovoljevalo,

se bo maša odvila pred cerkvijo. Po maši bo konservatorka Zavoda za varstvo kulturne

dediščine, Območne enote Nova Gorica predstavila rezultate restavracije srednjeveških fresk.

V Ozeljanu to nedeljo zjutraj ne bo maše, saj bo popoldne ob 16h v Šmihelu. V soboto 2. 10.

2021 zvečer bo v sklopu praznovanja praznika sv. Mihaela tudi koncert klasične glasbe v

cerkvi. Do 1. novembra 2021 pa se bo morala odviti tudi uradna otvoritev restavriranih fresk.

Točen datum otvoritve še ni znan.

8. Slomškove nedelje letos ne bo.

9. Rožni venec se bo molilo v ž. c. v Šempasu vsako nedeljo v oktobru pred mašo in sicer po

naslednjem razporedu:

1. nedelja v oktobru: molitvena skupina

2. nedelja v oktobru: prvoobhajanci in njihovi starši

3. nedelja v oktobru: skupina Karitas

4. nedelja v oktobru: birmanci in njihovi starši

5. nedelja v oktobru: zakonska skupina

10. Vse svete se bo obhajalo na običajen način.

11. Zahvalna nedelja bo 7. 11. 2021, ko bodo svoj jubilej pri sv. maši v Šempasu praznovali

letošnji in tudi lanski jubilanti, ki se zaradi lanskih protikoronskih ukrepov sv. maše niso

mogli udeležiti.

12. Sv. Cecilija, 22. 11. 2021, se bo praznovala s sv. mašo v Oseku za vse cerkvene pevce.

13. Adventne venčke za vse naše cerkve naredijo birmanci iz 7. r. Material (sveče) priskrbijo

starši sami. Na 1. adventno nedeljo bo blagoslov adventnih venčkov pri sv. maši.

14. Marija Romarica bo romala od doma do doma v adventnem času. Pripravljen bo seznam,

na katerega se lahko vpiše družina, ki je pripravljena en dan v adventu moliti in častiti Marijo.

Tako bo vzpostavljena veriga molitve.

15. Blagoslov hiš bo letos samo na povabilo družine, če bo seveda izpolnjevala PCT pogoje. Najprimernejši čas je zvečer po delavniški maši ali dopoldne.

16. Miklavževanje v Ozeljanu bo 5. 12. 2021 ob 18h, pripravili ga bodo mladinci, otroška

zbora sodelujeta s petjem.

17. Celodnevno čaščenje v Šempasu in prilika za spoved bo 12. 12. 2021. Program

celodnevnega čaščenja bodo pripravile različne skupine (proporcionalno se nekaj časa nameni

petju, nekaj molitvi in nekaj časa se premišljuje v tišini), in sicer po naslednjem razporedu:

- po ure pred mašo otroci in mladina; - 1 h po maši bogoslužni sodelavci; - 2 h po maši je tiha meditacija;

- 3 h po maši molitvena skupina; Vsi so povabljeni, da sodelujejo po svojih zmožnostih. Zadnji uri čaščenja sledi zaključek čaščenja z blagoslovom ob 14.30.

18. Spoved v Oseku bo mogoče opraviti 19. 12. 2021.

19. Božična devetdnevnica se bo odvijala po ustaljenem urniku maš. Začne se s 16. 12. 2021.

20. Jaslice pripravijo birmanci 8. razreda.

21. Sveti večer; maše bodo po enakem razporedu kot predlani (18:00 Ozeljan, 20:00 otroška

božičnica v Ozeljanu, 22:00 v Oseku, 24:00 božičnica v Šempasu).

22. Na god sv. Lucije bo blagoslov konj v Vitovljah ob 10:30, zato bo maša v Šempasu ob

9:00.

23. Nedelja Sv. Družine se bo praznovala 26. 12. 2021

24. Sv. Silvester, zavetnik šempaske župnije; maša ob 18h, po maši druženje v dvorani.

25. Novo leto: jutranje maše v Ozeljanu ne bo, ker ni nobene udeležbe.

26. Gospodovo razglašenje ali Sv. trije Kralji, maša bo v Šempasu.

27. Nedelja Kristusovega krsta se bo obhajala 9. 1. 2022.

27. Nedelja Božje besede se bo obhajala 23. 1. 2022. Pol ure pred sv. mašo se bo bralo Božjo

besedo.

Sestanek se je zaključil ob 21:30.

Zapisnik sestavila Tanja Martelanc. Šempas, 15. 9. 2021

Zapisnik sestanka Župnijskega pastoralnega sveta župnije Osek z dne 06. 09. 2021, v Oseku

Prisotni člani ŽPS Osek: Simon Kerševan, Elizabeta Guštin, Peter Ušaj, Samo

Stamboldžiosk, Klementa Winkler, Blažka Ličen, Mateja Košuta

1. Uvodna molitev

2. Pregled preteklih dogodkov

3. Pregled prihajajočih dogodkov

SEPTEMBER

Izbor novih članov ŽPS, ki bo predvidoma v nedeljo 26.9.

OKTOBER

Molitev rožnega venca, pol ure pred mašo: - nedelja 3.10. – pevci - nedelja 10.10. – prvoobhajanci - nedelja 17.10. – Karitas

- nedelja 24.10. – birmanci

Maša na vojaškem pokopališču v soboto, 30.10. ob 15.00

NOVEMBER

1.11. Vsi sveti: Osek- maša ob 14.00, blagoslov grobov: Osek ob 15.00, sv. Lucija 15.30

7.11. Zahvalna nedelja in zakonski jubilanti; križev pot na Ovčji plac ob 14.00

14.11. Šagra sv. Martina, ofer

Seznam za romanje Marijine podobe v adventu ( glede na razmere)

27.11. sobota, izdelava venčkov Karitas ob 14.00 in izdelava adventnih venčkov za cerkvi

(birmanci)

28.11. 1. Adventna nedelja, blagoslov adventnih venčkov

DECEMBER

5.12. 2. Adventna nedelja: celodnevno češčenje

- 10-11h prvoobhajanci in otroci do 6. Razreda

- 11-12h birmanci in srednješolci

- 12-13h osebna molitev

- 13-14h možje in fantje

- 14-15h žene in dekleta

- 15h sklep in blagoslov z Najsvetejšim

12.12. 3. Adventna: maša pri sv. Luciji, ponedeljek 13.12. maša pri sv. Luciji

Sreda 15.12. 10 let od smrti g. Bogdana Brica

19.12. 4. Adventna, spovedovanje ob 14h

Izdelava jaslic v Oseku in pri sv. Luciji z birmanci

24.12. Sveti večer, maša v Oseku ob 22h

25.12. maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9h

26.12. maša pri sv. Luciji ob 10.30 in žegnanje konj

27.12. sv. družina- blagoslov otrok

JANUAR

1.1. maše po nedeljskem urniku, Osek ob 9h

 

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja, 12.9.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.9.2021

Osek ob 19h + starši Gleščič osek 75

Torek 14.9.2021

Ozeljan ob 19h za osvoboditev korona virusa Ozeljan 60

Sreda 15.9.2021

Šempas ob 19h + Vrban martin Ozeljan 18, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 16.9.2021

Osek ob 19h za zdravje in Božje varstvo Osek

Petek 17.9.2021

Osek ob 19h + Martina Kogoj p. n. sosedov

Sobota 18.9.2021

Šempas ob 8h za župnijo

19.9.2021, 25 navadna nedelja

ob 7.45 v Ozeljanu + iz družine Bolko Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Valentina Lorenzutti osek 71

ob 10.30 v Šempasu + Cernatič Ivan Šempas 136b

verouk reden

Na spletu dobimo družinske in zakonske kateheze na naslovu:

https://katoliska-cerkev.si/prva-kateheza-hodimo-skupaj

Stična mladih bo 18.9.2021


 

Žal za svojo vero nujno potrebujem Cerkev, duhovnika pravi »Vernica« na netu.

Samo on mi lahko podeli Sveto Rešnje Telo. Iz njega črpam svojo moč.
Samo on mi lahko podeli odvezo pri spovedi. Kar potrebujem, da lahko živim polno življenje.
Oni mi dajejo smernice in jaz se jih z veseljem držim. In ja, se držim predporočnega vzdrževanja, kontracepcije. Trudim se, da se koliko se da približujem vsem idealom.

Kdor ima milost, da je “doživel” Jezusa, ne bo krenil s poti. On je moja pot, moje življenje. In najlažje mu sledim v okviru Cerkve, pa to čeprav marsikaj ni tako kot mora biti.

Naslednji odgovor

Oznanila župnij Šempas in Osek; 24. navadna nedelja, 12.9.2021, internetna stran župnije: http://zupnija-sempas.rkc.si, mail: josko.tomazic@gmail.com gsm. 041636260

datum

Kraj, ura in mašni namen

Ponedeljek 13.9.2021

Osek ob 19h + starši Gleščič osek 75

Torek 14.9.2021

Ozeljan ob 19h za osvoboditev korona virusa Ozeljan 60

Sreda 15.9.2021

Šempas ob 19h + Vrban martin Ozeljan 18, po maši 30 minut čaščenje Najsvetejšega

Četrtek 16.9.2021

Osek ob 19h za zdravje in Božje varstvo Osek

Petek 17.9.2021

Osek ob 19h + Martina Kogoj p. n. sosedov

Sobota 18.9.2021

Šempas ob 8h za župnijo

19.9.2021, 25 navadna nedelja

ob 7.45 v Ozeljanu + iz družine Bolko Ozeljan 24a

ob 9h v Oseku + Valentina Lorenzutti osek 71

ob 10.30 v Šempasu + Cernatič Ivan Šempas 136b

verouk reden

Na spletu dobimo družinske in zakonske kateheze na naslovu:

https://katoliska-cerkev.si/prva-kateheza-hodimo-skupaj

Stična mladih bo 18.9.2021


 

Žal za svojo vero nujno potrebujem Cerkev, duhovnika pravi »Vernica« na netu.

Samo on mi lahko podeli Sveto Rešnje Telo. Iz njega črpam svojo moč.
Samo on mi lahko podeli odvezo pri spovedi. Kar potrebujem, da lahko živim polno življenje.
Oni mi dajejo smernice in jaz se jih z veseljem držim. In ja, se držim predporočnega vzdrževanja, kontracepcije. Trudim se, da se koliko se da približujem vsem idealom.

Kdor ima milost, da je “doživel” Jezusa, ne bo krenil s poti. On je moja pot, moje življenje. In najlažje mu sledim v okviru Cerkve, pa to čeprav marsikaj ni tako kot mora biti.

Naslednji odgovor